Dobro nagrajevanje za boljše poslovne rezultate
Pravo predstavo o tem, kako )e videti najveCje grosisiitno skladife-ta v republrki dobiS iale po tem. ko dobre intem ure hodis med re-gali. na katerih so nakopičeni razni izdefkl. V Mercator-Blagovnem centru jih je toliko. da |ih morajo •obdelovali- z rafiunalnikom, sicer bl delo kaj kmalu zastalo 49 000 kvadratnih metrov pokntih povr-iin, dnevnl promei med devet in deset tiaoC tonami, slalne zaloge okoli 14.000 izdelkov... Vse to je M-Blagovm center na Slovenčsvl. pred kalenm se vsak dan zamenja 300 kamlonov. ki prevažajo razno blago in za katerega zelezmčarji porinejo vagon, da ga iztovorljo -nnravnost na skladi&čne police.
Direktor Blagovnega centra Ra-do šlntter pravi. da so v SOZD Mercalor-Klt. kamor sodi tudt nje-gova delovna crganizacija. zaloge &e vedno vse preveč razdrobljene, kar onemogoča nflhovo tiitrejfie obfatanje To vpliva ludi na doho-dek, sfl| trgovina na debelo lahko pri danaSnji ceni kapitala posluje ekonomlfino le. te zaloge -obrne« lelno 18 do 20 krat. V njegovem kolektivu jim to uspeva. Temu prl-mernl so tudi poslovni rezuliatl.
V prvih devetlh meseclh so ustvarili 10,2 mlli|ardl dinarjev ce-
lotnega pnhodka (indeks 161), 589 milijonov dohodka (indeks 1S6), 428.8 milijonov čtslega dohodka (mdeka 203) in 145 milijonov aku-mulaci|e (indeks 227) Za poslovm sklad so izdvojttl 121.5 milijona di-narjev (indeks 248).
Na prvl pogled 50 to zadovoljivi če ne celo odličnl rezultati. Vendar pa tistemu, ki pozna razmere v tr-govmi povedo. da je to delovna or-gamzacije. ki je poleg dobrega vo-denja izkonstila vse notranje rezer-ve. od organlzacijsklh prijemov do stonlnosli, da bi tako ne za&la v polje rdečrh fitevilk. Gre preprosto za lo. da trgovinske organizacije v pretektosti niso ustvarile dovolj akumutacije, na kar so vplivall raz-ni admtntstralivni predpisi in so za-to danes odvisne od draglh kredi-tov, kl jirn vsem po vrsii močno načenjajo dohodek Zato so tudi reruttatl, kl fih prtkazujejo v bilarv cah le navidezno ugodni.
Zanimlv je 4e podatek, da Mer-cator-Blagovni center kar v 70 od-atotkih primerov nabaulja biago na osnovt samoupravnih sporazumov med prolzvajalci in trgovino. Takih sporazumov lma|o sklenjenih okoli 300. Razveseljivo je, da so dobavi-telji začeii samoupravne sporazu-
me tudi bolj spoStovatl. Kot so )lh v preteklosti. Vzrok je preprost: po-nudba je večja od povpreftevanja in proizvodnja se ze dušl v nakopi-čenih zalogah. To ugotavljajo tudi v M-Blagovni centru, kjer prodajo vse vefi testenln, moke ln ceneJSih proizvodov. medtem ko konditor-sko blago. suho meao in alkoholne pijače ter sadni sokovi ostajajo na policah. So ie predragr za vetino kupcevi
Pogovarjali smo se iudi z na-mestntkom direktona Vs«|o Butl-no, ki poudarja, da so rezultati ki jih dosegajo. predvsem posledica boljSe organlzacije dela. zaostrene diactpline in novega načina nagra-jevanja.
¦Časi so takSni, da reaini osebni dohodkt padajo, oziroma rastejo počasneje. kot si zelimo. Zato je se težje tzvajatl nagrajevanje po delu. Kljub temu smo v nafeem kolektlvu to poizkusili oziroma smo se temu Žeteli približali. Sredstva, ki nam ostajajo za delite«, skušamo razde-lili po prispevku posameznika ozi-roma akupine- Prej smo imeli vsi »osnove- in osebni dohodek je bil odvisen od ovrednotenja delovne-ga mesta. SedaJ smo ubrali druga-čen pristop. ki kaže kljub vsem od-porom, dobre rezultate.
Na zalost smo še zefo daleč od prave delitve po delu in rezultatih dela, saj je delitveno razmerje pri nas 1:3,2, kar ni v skladu z oprede-litvami naše druzbe. V M-Blagov-nem cenlru pa kljub lemu ocenju-jemo, da )e to razmerje v sedanjem trenutku, ko je ze ogrožena soclal-na varnost delavcev. predvsem ti-stih z nižjrmi OD. ki nimaio drugih virov zaslužka In so odvisni le od zaslužka v delovni organizaciji, re-atno. Zato razmerja ne povečuie-mo. Delavci so to sami opaziliin neredko je sli&ati pnpombo: *če ima direktor 9 milijonov. jih jaz ne smem zahtevati Ses!.-
Uravnilovko pa smo skuSali od-praviti z novim nafiinom ugotatflja-nja delovne uspeftnosii- Pri nas lahko dobi uspe§«n delavec, naj bo to skladiŠČnik aii komerciBlist, &e enkrat vetji osebnl dohodpk od slabega delavca.
Ocenjujemo. da je s tem nail-nom nagrajevanja bila dobljena pr-va bitka proti nedelu in uravnilov-ki. ki iz tega i2haja. Menimo, da je to eden poglavitnih razlogov, da Mercator Blagovni center ni v ta-kih tezavah kol druge podobne grosisiične organizacije,« pravl Vaaja Butina.
A. DVORŠAK