pmhorIki Dnevnik
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
Leto I. - Stev. 17
TRST, četrtek 31. maja 1945
LOVENSKO PRIMORJE
Cena 1.— liro
Laži in dejstva
Radio London z dne £9, maja 191,5. leta javlja:
Posebni dopisnik "Manchester Guardianz-a v Milanu navaja predloge za rešitev problemov med Italijo in Jugoslavijo po listu rA variti* »n pravi, da ta list takole končuje: ■
<dtalijani v vsej Julijsld Krajini in po obmorskih mestih sv brez vsake zaščite, ker so Jugoslovani zaprli šest od skupno dvajsetih članov Tržaškega osvobodilnega odbora in razorožili h tisoč italijanskih partizanov. Jugoslovani dovajajo v Trst mnogo Slovencev, da bi tako vplivali na rezultat eventualnega plebiscita. Politika slična fašistični politiki iz leta 19£X. Večina prebivalstva v Julijski Krajini gladuje.»
.O odgovor na to vest posebnega dopisnika »Manchester Guardian»-a y Milanu izjavljamo, da ni prvič, da radio L«ndon neobjektivno in brez vsake konkretne podlage javlja stvari, ki se niso nikoli zgodile in ki se v takem Trstu, kakor je svobodni in avtonomni Trst, ne morejo zgoditi.
Vest, da so Italijani v vsej Julijski Krajini in po obmorskih mestih brez vsake zaščite, ker naj bi Jugoslovani zaprli šest od skupno dvajsetih članov Tržaškega odbora, demantirajo sami člani Narodno o-svobodilnega odbora za mesto Trst, ki izjavljajo naslednje:
«1. Nikoli nismo imeli v našem osvobodilnem odboru dvajset članov, marveč samo 18 in to v pretežni večini Italijanov.
2. Ne samo, da noben od teh o-semnajstih članov ni bil aretiran, temveč je bilo izvoljenih v ta odbor zadnje dni še nadaljnjih deset članov in to samih Italijanov.
To dokazuje, da italijansko ljudstvo ni brez zaščite, temveč da ima v Mestnem osvobodilnem odboru pretežno večino članskih mest.
Ce se pa vest nanaša na neki CL.N, ki sedaj iz Benetk vodi imperialistično in šovinistično politiko, tedaj gre morda za ljudi, ki se niso v 'Trstu nikakor predstavili kot antifašisti in je možno, da je bilo aretiranih šest ljudi, ki so še r»dnte dni špekulirali z okupatorjem.*
Kar se tiče navedbe, da so Jugoslovani razorožili 4000 italijanskih partizanov, priobčujemo izjave štaba »Divlsione d’Assalto Garibaldi-Natisonei, ki pravi:
«Foleg naše divizije Garibaldi-Natisone ni bilo in ni druge italijanske partizanske edinice na o-zemlju Julijske Krajine. Na izjavo dopisnika v Milanu odločno protestiramo in jo demantiramo s sledečim'- Jugoslovani niso razorožili nobenega našega partizana, temveč so nas opremili s sijajnim orožjem, tako da smo bili povsod kos sovražniku in vsem težavam.*
Sami pa dodajamo, da je bilo res v Trstu razo roženih še mnogo več kakor štiri tisoč vojakov, med temi tudi člani «Guardla Civica*, »Brigate nere* itd., ki so bili v službi okupatorja In ki so ae hoteli izogniti razorožitvi s tem, da so se v zadnjem trenutku hiteli preoblačiti v partizanske uniforme.
, P° v"*m tem Je popolnoma jasno, da italijansko ljudstvo nt brez zaščite, ■ temveč da ima v svojih Ga-ribaldincih samo sijajne zaščitnike
Angleški dopisnik v Milanu ugo-’ ta vi ja dalje, da Jugoslovani dovažajo v Trst mnogo Slovencev, da bi tako vplivali na rezultat eventualnega plebiscita. Na to laž odgovarja Narodno osvobodilni odbor za mesto Trst takole:
«Jugoslovani ne dovažajo nika-kih Slovencev v Trst, ker to sploh ni potrebno, ker se Tržačani sami prostovoljno ln z veliko aktivnostjo udeležujejo vodstva oblasti in vseh drugih mestnih ustanov. Kar pa se tiče mobilizacije, je vsakemu znano, da smo jo izvršili samo v okrajih s slovenskim prebivalstvom (okolica in predmestja Trsta), medtem ko jo v mestu samem nismo izvedli.
Res je, da se vračajo posamezni Slovenci, ki so — rojeni Tržačani — morali bežati pred fašističnim nasiljem in se v tisočih Izseljevati na vse strani. V tej zvezi pa mi postavljamo vprašanje, zakaj nihče no govori o najmanj stotlsoč Italijanov, ki jih Jo fašistični režim prignal v te kraje, da bi nasilno «pre-menil narodnostno razmerje.*
Dopisnik »Manchester Guftrdlan*-a v Milanu pravi še, da večina prebivalstva v Julijski Krajini gladu-
Kleuelniška gonja zaradi Trsla
Jalovi argumenti reakcije - Upravičen sum jugoslovanskih narodov
BEOGRAD, 30
«Glas» prinaša članek pod naslovom «Lice i naličje kampanje oko Trsta* v katerem pravi, da so sovražniki naše narodne svobodie in sovražniki močne antihitlerjevske koalicije v svoji klevetniški gonji zaradi Trsta vrgli na trg, ki ga na-zivajo svobodo tiska, stotine novih strupenih laži in nesramnih žalitev proti našim junaškim narodom, ki so dali v doslej še nikdar zabeleženih prilikah, v katerih se je vršila njihova borba proti skupnemu sovražniku, relativno več žrtev kakor kdorkoli izmed onih, ki jim danes osporavajo sadov® s ■ krvjo plačane svobode. Članek opozarja na dva argumenta, s katerima se skuša osporavati pravica naše armade, da obdrži pod svojo kontrolo kraje, katere je osvobodila po težkih borbah.
Prvi argument je ta, da se je v dosedanjih vojnah v primeru menjanja demarkacijskih linij posto-
ki definitivno odloči o spornem področju. Po tem načelu so se vedno reševali spori med zavezniki in težko je pojasniti, zakaj ravno oni, ki sc znani po svoji občutljivosti v vprašanjih prekršitve mednarodnega prava, poskušajo izigrati to načelo.
Drugi argument naj bi bil ta, da je zaveznikom luka v Trstu potrebna za oskrbovanje njihovih čet v Ava.riji in njihova prisotnost na tem področju je nujna zaradi očuvanja njihovih interesov. Zaradi očuvanja pred kom? Ali lahko komu pride na misel, da bi država, ki spada med najdoslednejše borce proti hitlerjevski koaliciji, s čimerkoli motila in ovirala napore zaveznikov, da se končno uresničijo pravični cilji te vojne? Tudi ta argument je težko razumeti brez dvoma o pravih namerah onih, ki ga navajajo. Izjav® mnogih osebnosti v Londonu in Washingtonu o vprašanju Trsta, morje laži in žal-
palo po načelu mednarodnega pra- jivk razstresenih v svet po uradnih
va «rebus sle stantibus*. Po tem načelu, obdrže vojske tista področja, na katerih so bile v trenutku kapitulacije skupnega sovražnika, in to vse do mirovne konference,
in neuradnih agencijah in po časopisih zaveznikov, dogodki v Koroški po umiku naših čet — vse to je vzrok za težavni in resni sum jugoslovanskih narodov.
Ameriški list o tržaškem vprašanju
CHICAGO, 30 »Chicago Sun* prinaša uvodnik 23. t. m. pod naslovom »Diplomacija in Trst*, ki v njem pravi: Jugoslovanski akciji o priliki umika čet iz Koroške in popuščanja napetosti v Trstu, mora slediti trdna odločnost vseh prizadetih za lojalno zavezniško rešitev vsega tržaškega problema, kakor to ta problem zasluži. Na vsak način je' treba, da prenehajo vsi jugoslovanski poskusi, ki imajo cilj, da dobe Jugoslovani mesto v stalno posest s pomočjo enostranske akcije. Do končne rešitve tega vprašanja mora biti nadzorstvo nad Trstom v rokah zavezniškega poveljstva, kar bi bilo sprejemljivo za vse sile. Medtem mora dobiti Jugoslavija dovolj prepričljivega jamstva, da bosta Amerika in Britanija vsestransko raz-motrivali njene zahteve, da se ji prizna suverenost v tem mestu. Ne gre za to, da bi Jugoslaviji jamčili, da bo dobila ameriško in britansko podporo za stalno posest Trsta, ampak za to, da se Jugoslavija prepriča, da se nič «ne kuha* v prilog Italije. Bilo bi tudi želeti, da dobi Maršal Alexander navodila,
naj se v bodoče izogiba žaljivega izražanja, ki ga je uporabil v napadu na maršala Tita, kamuflira-nem kot dnevno povelje zavezniškim četam. Po ogromnih žrtvah Jugoslavije in po njenem junaškem doprinosu za zmago presega primerjanje njenega voditelja s Hitlerjem in Mussolinijem dva tedna po zmagi nad Nemčijo vsako možnost sporazumevanja. Problem Trsta stavlja na preizkušnjo zavezniško odločnost, diplomacijo in pravico.
Najmanj pa so mogoče posebne žalitve, ko je položaj tako napet, zaključuje demokratično glasilo Rooseveltove stranke.
PoSteno priznanje
«New York Times» objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika iz Trsta Brekerja, ki pravi med drugim, da v mestu »še nadalje posluje jugoslovanska uprava in da vladata med prebivalstvom popoln mir in red.* Brcker nadaljuje: »Vodenje jugoslovanskih čet je izredno. Ne bi bilo napačno smatrati, da so vsi prebivalci Trsta popolnoma drugačnega mnenja kot večina v ostalih delih Italije in da
je Narodno osvobodilni odbor za mesto Trst odgovarja gospodu dopisniku takole:
»Resnica je, da prehrana Trsta in našega Primorja ni lahka stvar in tudi ni sijajna, vendar si slovenska narodna vlada prizadeva, da bi se ta položaj izboljšali. Polo-aj prehrane Trsta in sploh Primorja se je ie izboljšal, kar potrjuje dejstvo, da vsaka oseba dobiva dnevno 150 gr belega kruha, ki ga Trst ni videl že štiri leta. V naj-krajšem čaau se bo povečala koli-cina maščobe, medtem ko delavstvo že redno dobiva dodatne obroke hrane, med drugim tudi do pol kilograma kruha. Tržaški osvobodilni odbor je tudi odprl šest velikih ljudskih menz, kjer dobiva kosilo in deloma tudi večerjo deset tisoč ljudi. V najkrajšem času bo odprta sed-nia menza, ki bo po velikosti prekašala vse dosedanje. Poleg teh menz ima delavstvo še svoje menze v tovarnah. Vsekakor lahko mirno Izjavimo, da je vprašanje hrane v Trstu vsaj toliko urejeno, kolikor Je urejeno v Italiji ali pa najbrže bolje.*
Po vsem tem je jasno, da so izjave milanskega dopisnika »Manchester Guardiana* in izjave radia Londona popolnoma neutemeljene in popolnoma lažnive.
Italijanskim fašističnim kričačem, ki hočejo nam očitati politiko, slično fašistični politiki iz 1022.
leta, pa svetujemo', da sl najprej ogledajo vprašanje prehrane svojih pokrajin in da z ureditvijo njih zadovoljijo svoje množice.
**ir
Radio London od £9. maja 191,5. leta javlja sledeče:
-Dg.Vg Tclagraph» prinaša pod naslovom «Zavezniški funkcionarji čakajo na besedilo Titovega govora» članek, v katerem piše John Watlis med drugim sledeče:
«Čeprav so se poslabšali italijansko-jugoslovanski odnošaji, se to ne more reči o osebnih odnošajih med anglo-ameriškimi vojaki in vojaki maršala Tita. V resnici je prišlo do osamljenih primerov, kakor recimo sinoči, ko se je nekdo pritihotapil do ameriškega stražarja, streljaj. nanj ter ga zadel v členek na nogi.
***
Dopisnik Tanjuga se je informiral pri adjutantu komandanta mesta Trst majorju Šenku glede resničnosti poročila, ld ga prinaša «Daily Telegraph*, v katerem piše John Wallia o napadu na ameriškega stražarja.
Major Senk je pojasnil, da nobena zavezniška komanda ni prijavila sličnega dogodka Komandi mesta Trsta. V slučaju, da bi se zgornje res zgodilo, bi ameriška komanda o dogodku takoj obvestila in Intervenirala pri našem merodajnem vojaškem forumu.
govorita svet in skupščina — mislim na italijansko-slovenski svet *» skupščino — v imenu njih vseh*, se zaključuje Brekorjevo poročilo iz Trsta v zNew York Times»-u.
Dr. SubaSii pri Trumanu
\VASHL\GTON, 30 Predsednik Združenih držav je v Beli hiši sprejel jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve dr. SuDaši-či. Poročajo, da sta se iskreno posvetovala o vprašanju Trsta. Pred odhodom iz Washingtona se bo jugoslovanski zunanji minister ponovno sestal z vodilnimi osebnostmi ameriškega ministrstva zunanjih zadev.
Dogodki v Siriji in Libanonu
LONDON, 30 Poslaništvo Sirije in Libanona je sporočilo v svoji izjavi, da so preteklo noč francoske čele bombardirale Damask. Poročilo dodaja, da je trlo bombardiranje zaključeno šele na intervencijo britanskega poslaniki, da pa se nadaljuje streljanje. Reuter poroča iz Beirutha, da so prekaljene redne telefonske zveze z Dama skoni od sinoči, ko je Beiruthski radio objavil, da so orožniki in uporniki napadli poslopja franc, poslaništva v Damasku in da so francoske čete. «ukrenile vse potrebno*. Poročajo, da so padli streli na največji hotel v Damasku «Orient Palače Hotel*.
: V Beiruthu je zelo napeto ozračje. Generalna stavka, ki jo je vlada 22. rti’ja prepovedala, se bo zopet začela v skladu s sklepi libanonske mladine »Libanonske -falange*. Voditelj lega gibanja je danes dejal, da so predvideni ukrepi, da se ohranita red in mir za časa stavke in da bodo za to poskrbele palrole falange, ki obstoja v večini iz libanonskih kristjanov. V vladni palači vlada živahno delovanje.
Sestanek treh
LONDON, 30 V Londonu in Moskvi nadaljujejo posebni odposlanci predsednika Trumana razgovore z namenom, da pride čimprej do sestanka med predsednikom Trumanom, maršalohi Stalinom in ministrskim predsednikom Churchillom. V nedeljo zvečer se je Hopkins v Moskvi zopet sestal z maršalom Stalinom.
Diplomatski odnoiajl med ZDA in CSR
,	LONDON,	30
Priprave za obnovo diplomatskih odnosajev med Zedinjenimi državami in Češkoslovaško so v polnem teku.
Dva člana osebja ameriškega poslaništva v Češkoslovaški sta odpotovala danes z letalom v Plzen, kjer so ameriške čete, in bosta potem nadaljevala svoje potovanje v Prago. To sta prvi sekretar poslaništva John Bi ulns in poročnik Aag Wordike, pomočnik vojnega atašeja.
WASHINGTON, 30 V torek je vrhovni državni pravilnik ZD Francis Biddle izjavil, da bo ameriški poslanik Pound, ki je postal fašistični propagator v Italiji, prepeljan v Združene države, kjer bo sejen zaradi izduje.
SZ in Amerika
SAN FRANCISCO, 30
Več kot 500 ljudi, med njimi mnogo uglednih osebnosti iz javnega življenja, je prisostvovalo banketu, ki ga je priredil «Rusko-ameriški institut* \^čast delegatom Sovjetske zveze, Ukrajine in Bele Rusije. Na banketu so govorili Gromyko, Manilsky, Kisselev, guverner Kalifornije Warren, republikanski voditelj C rum in predstojnik instituta Roberst. Vsi govorniki so poudarjali pomen in potrebo prisrčnih odnosajev med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo za zavarovanje bodočega miru.
Priznanje sovjetskim narodom
Warren Je dejal, da so vsi Kali-fornci z občudovanjem spremljali pogumno borbo sovjetskih narodov. Posebno občudovanje je veljalo branilcem Leningrada, Moskve, Sevastopola in Stalingrada. Warren je priznal, da je borba sovjetskih narodov omogočila Združenim državam, da so se pripravile na vojno. Izrazil je svoje sočustvovanje z milijoni ljudi v SZ, katerih žrtve, ki sta jih doprinesla ruski in ameriški narod, niso bile zaman. Srečanje ameriških in sovjetskih vojakov v osrčju Nemčije bo ostalo vsem v nepozabnem spominu. To zborovanje in konferenca narodov v San Franciscu morata imeti trajen in globok vpliv na naše življenje. Warren je nadalje zagovarjal čim tesnejše stike med obema narodoma in boljše medsebojno poznavanje, ki naj omogoči poglobitev kulturnih, trgovinskih in diplomatskih odnosajev, ki naj ustvarijo v miru boljši in srečnejši svet.
Utrditev miru in San Francisco
Gromyko je dejal v svojem govoru, da je kot posledica skupnih naporov Rdeče armije in zavezniških sil, med katerimi so ameriške sile igrale odlično vlogo, nacistična Nemčija propadla, in morajo sedaj, ko je bila naloga poraziti Nemčijo izpolnjena, zavezniki rešiti problem, trajnega miru in plodonosnega sodelovanja med narodi. Ali je mo goče to vprašanje rešiti? Izkušnje iz evropske vojne kažejo, da je. Za rešitev problema pa je potrebno medsebojno zaupanje velikih sve tovnih držav. Lahko ga bo rešiti, če bo vladalo tako zaupanje in harmonično sodelovanje med miroljubnimi velesilami. Pomanjkanje medsebojnega razumevanja in harmonije med zavezniki pa lahko resno ogroža mir in varnost narodov v prihodnjih letih. V svrho očuvanja miru in varnosti Je bila sklicana konferenca, ki se sedaj vrši v tem mestu. Utrditev trajnega miru, ki si ga vsi miroljubni narodi tako zelo želijo, zavisi v veliki meri od uspeha te konference. Upajmo, da bo konferenca, ki sedaj pripravlja organizacijo mednarodne varnosti, uspešno zaključila svoje delo, ki ima zgodovinski pomen.
Ljudski komisar za zunanje zadeve Ukrajine Manilsky je govoril
Jugoslovani v Franciji
pozdravljajo maršala Tita
PARIZ, 30 Preteklo nedeljo Je narodnoosvobodilno gibanje Jugoslavije * v Franciji proslavilo dan zmage nad fašizmom.
Na tej proslavi je govoril predsednik jugoslovanskega narodnoosvobodilnega odbora v Franciji general Ilič. Prve besede je posvetit osvoboditelju Jugoslavije maršalu Titu, nato je pozdravil maršala Stalina, bratsko SZ, ki je toliko doprinesla k uničenju sil teme, predsednika Trumana, ministrskega predsednika Churchilla in generala De Gaullea. Med drugim je dejal: »To Je dan proslave toliko zaželjene zmage nad zločinskimi nemškimi zavojevalci. Svojo zmago smo izvojevall s pomočjo slavne Jugoslovanske armade pod vašim
vodstvom. Zmago so izvojevall naši junaški narodi, ki so v 4 letih osvobodilnega boja uresničili bratstvo in edinstvo. Pošiljamo vam pozdrave vse jugoslovanske emigracije v Franciji in Belgiji, ki je čutila, da je nedeljivo povezana s svojo Jugoslovansko rodno zemljo in s svojim jugoslovanskimi brati in sestrami. Daleč od domovine nismo mogli sodelovati v tej nadčloveški borbi, v osvobodilnem boju, našega nareka, toda zagotavljamo Vam, dragi maršal, da smo vedno pripravljeni, da vse svoje sile zastavimo za obnovo naše razrušene države in za izgradnjo naše' bodočnosti. Živela nova demokratična federativna Jugoslavija! Živela slavna Jugoslovanska Armada! Živel narodni junak Tito!*
v ukrajinsščini. «To zborovanje simbolizira prijateljska čustva ameriškega naroda do mojega naroda, ki je toliko pretrpel v vojni proti fašistični Nemčiji, in do Rdeče armade, ki je pod vodstvom velikega maršala Stalina skupno z našimi hrabrimi »vezniki osvobodila človeštvo morečega nacizma.
Vsak vojak ve, da je najjačje prijateljstvo ono, ki se sklene na bojnem polju. Kri ki sta jo dala naša naroda za pravično stvar, jača naše medsebojno prijateljstvo, Zveza naših narodov mora biti očuva-na tudi po vojni. Na svetu ga ni kotička, kjer bi se interesi narodov Sovjetske zveze protivlli interesom ameriškega naroda. Ukrajinska republika potrebuje mnogo potrebščin za svojo obnovo. Amerika si ne želi več brezposelnosti po vojni in to predstavlja trden temelj za našo gospodarsko sodelovanje. Razlika v ideologiji obeh narodov ni in ne bo preprečevala trgovinskih odnosajev v medsebojno korist. Manuilsky je dejal, da se mora sedaj vsa pažnja posvetiti tudi obnovi kulturnih vezi med narodi, ki so bile porušene. Delajmo skupno za dobrobit kulture, splošnega napredka, ki naj ne pozna meja. Delajmo za to, da mogočna sredstva, ki jih je ustvaril človeški genij, ne bodo več služila vojni in uničevanju, marveč miru, čimprejš-nj. obnovi in odstranitvi vseh sie-dov vojne, skupni sreči in izboljšanju materialnega blagostanja narodov.*
Zatreti je treba fašistično agresivnost
Ljudski komisar za zunanje zadeve Bele Rusije, ki je govoril v svoji materinščini, je čestital zborovanju ob veliki zmagi, izročil pozdrave beloruskega naroda in dejal: »Žrtve našega naroda v tej vojni so bile ogromne, njegova preizkušnja je bila trda. Njegovo trpljenje in omejitve so bile grenke. Toda sovražniku ni podlegel, ni ga bilo mogoče prisiliti na kolena. Boril se je na življenje in smrt ter je skupno z vsemi zavezniškimi narodi zopet vstal kot zmagovalec v vojni. Sedaj ko je narod zaposlen z obnovo gospodarstva ki ga je razrušil sovražnik, čutimo bolj kot kdajkoli potrebo trajnega miru in splošne varnosti. No sirtemo se plašiti nobenega napora, da enkrat za vselej osvobodimo našo odraščajočo generacijo od grozot, ki jih prinaša vojna, da enkrat za vselej onemogočimo vsako agresivno dejanje fašističnih izvržkov človeštva.*
Na koncu Je Kisseljev izrazil u-panje, da bodo prijateljski odnošaji med beloruskim in ameriškim narodom, medsebojna izmenjava izkušenj in medsebojno poznavanje mnogo doprinesli k utrditvi mim in varnosti.
Skupna borba proti reakciji
Republikanski voditelj Crum je posebno podčrtal potrebo borbe proti reakcionarnim silam, ki hočejo porušiti sovjetsko-ameriško prijateljstvo ln onemogočiti svetovno varnostno organizacijo. Dejal je, da so takšni mitingi neobhodno potrebni za odstranitev zastrupljajoče propagande, ki se širi iz Francove Španije v nekaterih ameriških časopisih. Nadalje Je zagotovil sovjetski delegaciji, da to časopisje ne predstavlja mnenja ameriškega naroda, in je izrazil upanje v uspešen zaključek konference v San Franciscu. Izrazil je upanje v tesne povojne odnošaje med Združenimi državami, Sovjetsko zvezo in Kitajsko, (jpozoril pa je na Francovo Španijo in Argentinijo, kjer so še ostanki fašizma, ki jih je treba uničiti. Poudaril Je, da so se nekdanji ameriški izolacionisti sedaj skrili pod masko internaclohalistov in da braneč pravice malih narodov skušajo ovreči jaltsko formulo ža glasovanje v varnostnem svetu. Poudaril je potrebo čim večje pomoči za delo rusko-ameriškega instituta, ki seznanja ameriško ljudstvo s Sovjetsko zvezo.
I
Fašizem pomeni moritev stotisočev ljudi
Uttalko morilce v laaanovcu » Vedno nova odkritja o zločinih fašistov In njih domačih Isdajaliklh pomagačev
IZ SOVJETSKE ZVEZE
Čudni nazori o SZ
Pr«d nekaj dnevi je «TanjUg» Ob-
javil, de. »o e e jetniki zloglasnega u-staSkega taborišč«. v Jesenovcu pred
to in sežgali.
Preživel sem dve leti v jasenov-skem taborišču smrti. Niti pomisli-ti e« nisem upal, da se bom kdaj
režil iz tega pekla. V Jasenovcu ni bilo taborišče HA internirano«, temveč za fizično likvidacijo ljudi, za iztrebljenje vseh. ki niso mislili po ustaško. Organizatorja taborišča sta bila Znana terorista iz Jan* ka-Puste, ustaška krvoloka Evgen Kvaternik in Maka Ljubovič, Pod njihovim vodstvom se je leta 1941, zgradilo to veliko morišče za organizirano! uničenje nad 3000 zdravih za delo sposobnih ljudi.
To strašno morišče je bilo med Novsko in Siskom, ob Savi blizu proge Beograd-Zagreb, poleg vasi Jasenovac, V taborišču je bila tovarna za opeko, tovarna verig' in žaga. Vse vasi preko Save so usta-5Ke%tolpe očistile, ljudstvo pomorile in naselile po njegovih naseljih svoje morilce.
Sprejem v taborišču
Ko so ljudi pripeljali v taborišče, so jih popolnoma oropali. Niti glavnik ti ni ostal. Sezuli so tl čevlje, obleke, vzeli perilo, dali pa zamazane in krvave cape ubitih jetnikov. Vsak jetnik je moral deiati
Maja 1943 je v taborišče dnevne pripeljal vlak s 60 do 70 vagoni napol mrtvih in izmučenih ljudi. Te so bile šene, etreoi, starčki, adravi moški, ljudje z vsah koncev in krajev zasužnjene Hrvaške in Bosne,
Večina nesrečnežev sploh ni prestopila Vrat taborišča, temveč so jih pred vhodom oropali in noč jih je pobrala. Ti so bili v svoji nesreči najsrečnejši. Zakaj 7 Ker niso bili mučeni, niso spoznali sla, bili so e-noatavno slečeni m v spodnjem perilu odpeljani preko Save —- misleč da gredo na delo. Na oni strani Save so jih čakala v znani Gradinl ustaške zveri, na odprtem polju z pripravljenimi pastmi. Ubijalk so jih s posebnim kladivom in usta-šklm nožem. Morili so ve« po vrsti: noseč« ženske, dojenčke in zdrave, za delo sposobne moške. Obstojala je posebna skupina jetnikov «D», ki j« pokopavala irtve. Ta skupina se je vedno znova menjavala, Novi so nastopili, a stare so pomorili.
Maja meseca 1942 j« ustažkl krvnik inž. Peclll, ki Je vodu morišče, konstruiral posebno peč za sežiganje trupel. Jetnik Bala«, kt š« živi, je Izdelal nekaj delov te peči. Toda peč ni zadoščala spričo «vellk!h potreb*, in so začeli sežl-gatl trupla celo v pečeh za opeko. Zenske in otroke so pomorili ali celo samo težko ranili in Jih zmetali v peči, ki so bile kurjene s koksom. Vsako jutro so pred oknom naše delavnic« ležali csll ku-pi krvavega ženskega perila in obleke. Ponoči so se čuli strašni krl-
po 10 do 12 ur dnevno. Razdelili so jih v skupine po stroki, če pa nisi bil dodeljen eni ali drugi si
tiste, ki so imeli zlate zobe ali pa krone. Vsak ustaški stražar je lahko brez vsak.'šn!h pasledle na svojo roko ubijal in ropal. Če Si obdržal dinar, si bil na mestu ustreljen ali zaklan. Ženskam so s kl|žčaml trgali s prstov zlate prstane,
Nasip is človeških kosti
Spomladi leta 1943, so ha južni strani taborišča zaradi Stalnih poplav Save gradil velik nasip. Belo je vodil jetnik inž čerfti iz Sarajeva. Po njego# canitv^ je pod nasipom najmanj 35.000 jetničklh trupel. Kdor je opešal pri delu ali pa Se spričo slabosti zgrudil, je bil kar na mestu ubit S puškinim kopitom, s strelom ali pa z nožem, Dosti js bilo primerov, da j« šel jetnik živ pod zemljo. Zemljo za nasip pa so nosili z lopatami kilometer daleč. Večina je imela ha nogah okove. Ker so bil« verige kratke se ti j« kaj kmalu spodrsnilo. Delali so brez prave obutve v blatu In vodi do kolen. Ce je bil Člbvek še tako zdrav in ofiporen, Je bil v enem mesecu uničen. Hrane prav za prav ni bilo. Dobil sl trikrat mlačno vodo brez zabele in soli, za kosilo pa tri krompirje. Moker, blaten, poln uši, brez odej« si spal m moker sl zopet odšel na delo. Od tisočev ljudi, ki so gradili nasip, so ostali leta 1944 samo še trije.
ki onečaščsnih žensk, prošnj«, obupno jokanje Otrok, ki so jih trgali z materinih prs.
Tudi ta način uničevanja v kok-sovih pečeh ni odgovarjal ker so bili dimniki prenizki in strašni smrad po sežganem človeškem mesu je ustaške tolpe vznemirjal.
Junija m«seoa 1942 eo pripeljali v taborišč« cigane. V petih tednih je bilo v Gradinl umorjenih 40.000 ciganov z ženami In otroki. Danes v Hrvaški, Bosni in Hercegovini ciganov ni več.
„Trl C"
ja bil poseben oddelek v taborišču. V njem ao bili skoraj sami kandidati smrti. Niso jih pa takoj pomorili zato, ker jih ustaška tolpa ni mogla sproti pobijati. «Tri C» je bil poseben, zagrajen prostor. Spali so pod milim nebom ob vsakem vremenu. Stalni zbori in zbiranje za Gradino, za grobišče preko Save, to Je bilo dnevno delo ustašev. Vsak drugi dan, je bil zbor vseh jetnikov. Na teh 2borlh sta Ustaški zastavnik Marlčtč, ali pa poročnik Ljubo Miloš po svoji volji zbrala po 100-500 jetnikov, jih zvezala z žico in Sli so po poti tisočev v Gra-dino.
Vsak je čakal kdaj bo kdo s prstom pokazal nanj, da bi bil že enkrat rešsn trpljenja.
To sa j« ponavljalo vsak dan, jetniki so popolnoma otopeli. Nji* hovl obrazi so bili spačeni, preplašeni. Večinoma so imeli vsi od slabosti in slabe hran« zatečene glav« in noge.
Bolan niei smel biti, k«r s« je boinloa dvakrat tedensko čisttl* za
'Gradino'. Dr. Gros mi j« pripovedoval: »Najhujše mi je ko dobim Sporočilo, da moram imeti naslednjega dne pripravljeno skupino 300 ljudi in jih moram na ambulantnem pregledu zadržati za bolnico. Se znorel bom*. Jetniki so se bali bolnice. Vsakdo če CSt&ne V Ujej J« vedel, da ga 'jutri ne bo več med Živimi. bei*vno so ga mučili, j« vendar ljubil Svoje življenje. Vsak si je samo ž*l«l, da dočaka svobodo in se maščuje nad zverinskim fašizmom. Dr. Gros in njegovi SC bili leta 1944. umorjeni.
nPegavs«"
Ko so bila tla taborišča še vsa premočena S krvjo ljudi ViSh narodnosti Jugoslavije, se ti ustaški zveri v človeški podobi zaželele no* vegtt', strašnejšega in še bolj živalskega trpinčenja jetnikov, iz preostalega »Tri C» so osnovali »Pegavem.. Na vhod in na bodečo žleo so obesili tablico z napisom »Pega-vecj, da bi s tem preplašili vse o-stale jetnike- Jetnikom v »Pegav-ou» pa so 21, novembra 1942 prenehali dajati sleherno hrano m vodo. Tako so bili obsojeni na smrt zaradi lakote. V tistem čašu je bilo v cPegaveu* okrog MO. ljudi. Nekateri so »e zavedali, kaj jih čaka, pa so se vrgli na bodečo žico in so bili tako rešsm vsega trpljenja. Tizti pa, ki so kljubovali, se sl izpod snega pulili korenine m travo ter sl za nekaj dni podaljšali trpljenje. V »Pegaveu* se j« pojavilo ljudožefstve. Bill so jetniki, ki so se odločili, oa užijsjo človeška meso. Razkosan sa svojega umira, ječega tovariša, samo da so sl podaljšan svoje življenje in trpljenje. 17. januarja 1943 je ustaški krvnik inl. Pecifi vrgel med jetnike v «Pe» gavec* kCŠČek kruha. Med njimi j« nastala borba, da so trije obležali, ubiti od svojih sojetnikov, 17. januarja 1943 je bil »Pegavee* likvidiran. Od 300 jetnikov je ostalo 40 ljudi, katere sc sezidali v hiše breg oken.
Kanat
Za vsako najmanjšo pregreško so bile hude kazni- Meseca avgusta 1943 j« tedanji upravitelj bivši duhovnik Ivan Brkljačič 2abronll .sprejemanje paketov, ki so jih jetnikom pešiljalt svojci. Avgusta se je 12 Jetnikom posrečilo zbežati. Takoj so vkovali v verige vse jetnike. Tri dni eo Jih pretepali in jih ubili po 100, po 200 pa težko ranili. Tri mesec« nam je bilo prepovedano pisati domov. 31, decembra 1943 so umorili 37 najstarejših jetnikov, ki so preživeli isto 1941. Med njimi je bil tudi Situm, delavec iz Sara-jeva, ki ja v delavnici izdeloval nože. Z nožem, ki ga J« sam naipravil, so ga e«.kr«h' Ti strašni slhčini pričajo, da j« borba proti fašistični reakciji zgodovinska nujnost. Pa-Klsem in reakelja, na katero s« o-pira, se morata izkoreniniti.
Hrvaški fašisti so samo v Jasenovcu na zverinski način pomorili, izropali ln trpinčili nad 390.000 ljudi. Fašlaem pomeni zares moritev stotisočev ljudi.
MOSKVA, 8o Pravda piša v svoj trn diplomatskim pregledu:
»Gotovi inozemski komentatorji
v tisku in radiu Zadnje čaše radi ponavljajo, da J» sovjetska Zveza neke vret« egiptovska sfinga, Opažamo, da se poraja prav poseben način v tem, d* se govori ali pila o Sovjetski Zvezi s pomdčjo vprašajev. Komaj Sa omeni ZSSR, še že pojavi začuditi izraz na ltou nekaterih komentatorjev in opazovalcev. Brez bojazni, aa bi st zmotili, moremo reči, da je to V Večini primerov hinavščina. So ljudje, ki bi se jim de zdelo njč slabega, če bi obdaii vso Sovjetsko zvezo z ograjo
iz megle samih vprašajev, da bi
škodovali medsebojnemu razumevanju, ki se Je ustvarila med narodi v Času težke skupne osvobodilne vojne preti skupnemu sovražniku, nemškemu fašizmu,
Sovjetska zunanja politika je jasna, logična m dosledna. Tega ne bi mogli reči o hjenih nasprotnikih. Prav njihovo obnašanje bi mogli oanačiti za zagonetne, če bi sploh mogle obstojaeti zagonetke v politiki- V resnici so Stvari mnoga enostavnejše, Te kar izražajo nekateri s pomočjo vprašajev, povedo drugi odkrite. Švedski dnevnik »Af. tontidningen* značilno priznava! «8vedsko javno mnenje j* neiaaa-voijno z značajem bodočega miru*. Oni, ki so el želeli »nemški mir*, so obupani. So tudi taki, ki '80 verjeli v »totalni* anglosaški mir s popolnoma izčrpane Rusijo. Po vsem videzu se je prslašističfia švedsko »javno mnenje* s redakcijo «Aftontidningsna» na čeiu temeljito urezalo. Razdraženost teh klavrnih ljudi jih izdaja. Sijajna zmaga združenih narodov ni imela sreče, da bi Ugajala reakcionarjem ih profažietOm vseh dežel,
Dobro znani angleški pisatelj Herbert W«lls razkrinkuje to novo izzivalno kampanjo reakcionarnih elementov. *Vem», pravi v pismu, naslovljenem časopisu «Daily Wor-ker*, da se vodi sistematična pri-šepetovalna kampanja, ki trdi, da bo bodoča vojna med Angloameri-čani in Rusi. Ta kampanja j« mnogo preveč homogena, da n« bi mogla biti organizirana. Ali j« mogoče razumeti, da se v taboru združenih narodov v teh dneh zmage še srečujejo elementi, ki objokujejo to zmago T Tl elementi to ze po javljali dovolj odkrito v vsej tej vojaški epopeji. Ne čudimo se, da napenjajo zdaj vse sile, da bi sabotirali konsolidacijo evropskega miru.
Obnova beloruskih mest
MINSK, 30 Tu je bila konferenca za obnovo mesLV Beli Rusiji, Navzočih je bilo več KCt 400 arhitektov, gradbeni-kov in delavcev. Poročilo o obnovi mest je podal Ganenko. »Izgraditi moramo naša mesta, da bodo lepša in bolje postavljena, kot so bila prid vojno*, je rekel Oenenka. Po predvidenih številkah bo za obnove mest potrebno preko 4 biljenov kosov epske, 1 in pol mlljona ton apna ln ogromne množine drugeg* gradbenega materiala. Odkar je Bela Rusija osvobojena, j« bilo v republiki obnovljenih 00 tovarn gradbenega materiala. Te tovarno
morajo proizvajati, kolikor Je le mogoče, za obnovo mest. Na konferenci so bila podana tudi poročili o splošnih načelih obnove in
izgradnje mest, e množfstven! gradnji stanovanjskih hiš in drugih zadevah. Predsednik Odbora ljudskega kcmlsarjata Bele Rusije Pono-m&renko je imel na konferenci dolg govor, g konference so'poslali pozdravna pisma Stalinu.
Leningrajski pomorski mut«1 so spot polni
LENINGRAD, 30 Stmfcaj Je prispelo, tisoč zabojev ž razstavnimi predmeti Osrednjega pomorskega muzeja, ki so ga za čaša vojne evakuirali. Ta muzej je obstojal vec kot dvesto let. 60 velikih zabojev vsebuje edinistvene modele, s katerimi so predelne vse stopnje razvoja pomorskih ladij, — od čolnov na vesla in jadra do modernih bojnih ladij. Nazaj V muzej so bil« pr«fiešene vse slike tega muzeja vključno z platni pomorskih slikarjev, kot Aivazovskega, Bogoljubova in atu* glh. eofi zabojev vsebuje knjige najstarejša pomorske knjižnice v deželi, ki hna okoli 300,000 del. Teku poletja bedo vse zbirke povrnjene v leningrajski muzej.
Polastitev velikega znanstvenika Mendeljeva
JAROSLAV, 80
O priliki 65letmae rafinerij« elja, ki nosi ime po Mendeijevu, so priredili zborovanj« »v počastltes velikkga ruskega ztiftnietvčnika. Prisostvovali SO odlični strokov-
njaki industrije olja, Kt SO podali enajst poročil. Zgodovina tega obrata je povezana Z imenom velikega ruskega znanstvenika Dimitrija Meodeljeva. Izgrajen je bil ha njegovo pobudo,, festo ga je stm Obiskal in proučeval metode zaporednega rafiniranja olja. Mende-ljevov obrat je bil pionir v proizvodnji vleokovrednih mazllcllh olj. Na dan obletnice je bila velika skupina delavcev obrata odlikovana. Neki odlikovani Mendeljev učenec, preddelavec Harlton Voro-bsjev, j» po zasedanju izrekel teple besede o svojem učitelju. Poudaril je, da je veliki znanstvenik skromen in ljubezniv človek, ki je svoje uStnCe potrpežljivo učil ljubiti svojo delo liti jih navdušiti Za znanost. Pri zasedanju so reševali številna praktična vprašanja gled* nadaljnjega izboljševanja produkcijske tehnologije ln razvoja Industrije za raflnlranje olja. Na poslopje osrednjega laboratorija bo vdelali spominsko ploščo.
Nam d porušili tudi latasnlco za otroke
KAKKOV, 30
V slikovitem kotičku harkovške-ga centralnega parka za kulturo in počitek, ki nosi ime po Gorkem, je bila pred vojno zgrajena železniška proga za otfoko «Malaja Južnaja*. Majhna lokomotiva s številnimi vagončki je tekla po tri kilometre dolgi progi, ki je bila speljana če« dva krasna mostička, mimo postajnega poslopja in železniške postaje. Nemci so barbarsko porušili otroško železnico, odstranili tračnico ln pragove ter odpeljali vozni park. Sedaj so sklenili obnoviti to železnico :ln 6. avgusta bo spet obratovala. Določenih je bilo 000.000 rubljev za ta dela.
LUTER DRAGO
IZ JUGOSLAVIJE
Obnova železniškega prometa na Hrvatskem
ZAGREB, 30
Nemci «6 sistematično uničevali naše proge, vagone in lokomotive. Na nekem delu proge Zagreb-Bed-grad so s pomočjo posebnih plugov razsekali in uničili sto tisoč železniških pragov. V Slavoniji so skoraj vse proge uničene, pragovi la-aekani ln zažgani. Pri Jasenovcu so Nemsl porušili tri velike mostove. Skupno e ustaši so N«m<it skoraj povsod porušili naprave za zalaganje lokomotiv z vodo. Hudo o-pustošenje je povzročil okupator v tovarni vagonov, lokomotiv ln mostov v Slavonskem Brodu, kakor tudi v mnogih kurilnicah in drugih napravah.
Po osvoboditvi so delavci ln na-meščenol napeli vse sile, da Vzpostavijo železniški promet. Glavna naloga je bila, da se člmprej vzpo-sobljo proge Zlagreb-Vlnkovel-Beo-grad, Zagreb-Karlovac-Reka ln O-gulln-Spllt. Dela so povsod v polnem teku. Na progi Zagrsb-Beo-grad sodeluje pri delih poleg celokupnega esebja tudi vse ljudstvo. Proga Zagreb - Varaždin obratuje do Varaždinskih Toplic, kjer j« porušen manjši most, ki bo v nekaj dneh obnovljen. Na te način bo Zagreb povezan v Varaždinom ln z zagorskimi rudniki prenfoga, kar J« zelo važno za oskrbo. Narobna
oblast je posvetile veliko pažnjo novemu kadru železniških strokovnjakov, delavcev in uradnikov. V Šibeniku je v teku tečaj, v katerem se 150 učencev pripravlja za prometnike, telegrafiste in progovne nadzornike.
Obsodba uslaiklh
zločincev
ZAGREB, 30 Vojno sodišče komando mosta Zs- -greba je obsodilo zaradi služenja okupatorju in sodelovanja v terorističnih ustaških organizacijah na smrt na vesaim, trajno izgubo državljansko cisti m zaplembo imovme: Morijo Slomic, upraviteljico ionskega ujetnlikcga ustaikoga taborišča v Stari Gradiški, Antona Zrlmitča ln Ivana Koliea. Na smrt z ustrelitvijo, tri jno izgubo drsavljanske caati in zoplembo lmovino so bili obsojeni: Emil Benet, železniški uradnik, Tomo Bujanovie, poljedelec, Ankiea Tomašič, šivilja, Ivan Strak, tesar, m Ivan Caner.
Na svoji poti po Jugoslaviji jo včeraj prispela v Zagreb skupina inozemskih novinarjev. Na letališču *■> jih pričakali predstavniki odseka za tisk predsedstva hrvatsko federalno vlade, zagrebških listov In Tanju-gi. Gosti so bodo pomudili na Hrvatskem nekaj dni, da bodo spoznaj! rrzmore v deždl,
prihodom hpii^ tčet Z golimi rokami uprli in je v junaški borbi na življenje ln smrt padlo 1150 jetnikov. Ustaši SO dneVBO po 200 jetnikov zvezali z žleo, Jih polili z naf-
postal že ob prihodu v taborišč« kandidat smrti. Nevarno je bilo z*
Množestveni pokolji v Gradini
Vladimir Dedljart
V peti ofenzivi je bil ranjen tovariš Tito
TOREK, maja
Košani. — Ko smo prešli Sutje-sko, pohod ni trajal dolgo. Kolona s« Je ustavila po nskaj kilometrih, RazsedloJI smo konje ln postavili šotor« v goščavi na strmem bregu, •Prebudil« so nas nemška havbice, ki so tolkle po vsej dolini Sutjeske, Okoli poldneva sem stopil do tovariša Tita ln tovariša Marka (ge-nerallajtnant Aleksander Benkovič), kt sta s« utaboril« ob vanožju. » • •
Havhlce bijejo blizu ms. Stari (tov. Tito) nam pripoveduj«, kam bo kaka granat« padlo. Potem reče:
»Jutri bo pa mnogo letal in ‘topov.,.*
Marko sodi na nekem štoru ter
tiho govori o našem splošnem položaju.
Nikdar še nismo bili v težji priliki. jdnogo moliva bomo izgubiti, in to prav v tem položaju, Samo to oviro moramo premagati ter celi prebiti to ofenzivo, pe es bo
ve« obrnilo na bd]je. Tudi mednarodna situacij« se boljša. V naše
najširše množic« bo prodrla misel, da se bUieRodec vojne — pogoji za mobilizacijo bodo sijajni. Samo kadre moramo ohraniti, ki smo jih v teh dveh letih s takimi krvavimi žrtvami vzgojili. Zdaj pa jim preti smrtna nivernost.*
Stari hodi od drevesa do drevesa. Nismo zadnji v tem svojem prodoru. Za nami st« še 3. in. 7, divizija. Bo 5. junija je dobila 7. divizija povelje, da z AVNOJem, Nazorom ln nekaterim! ranjenci hitro krens za nami. Danes jim j* Tito poslal radiogram, da smo v Izredno težkem položaju In da naj takoj krenejo s« nami. Toda Radijska postaja 7. divizije danes nt odgovorila, Pojavil se je radiotelegrafist Veljko Droglčavlč. Namestil je radijsko postajo v hribu pod nami. »Ne dobim svčze, vse smo poskus'U.»
Tovariš Tito hodi gori in doli ter govori:
«Gre za dva ln pol tisoč ljudi. Ne
smemo Jih pustiti, Tod« teh položajev ns moremo držati, ker nam vsem preti nevarnost..,*
Določen je bil kurir, ki naj M šsl v Vučevo, kjer Je bil Štab 7. divizije. Ta tovariš je prehodil Že dvajset ur. Toda samo ta pozr.a pot v Vučevo. Ze se je odpravil s poveljem' na pbt, ko ga je Stari ustavil* f i	, M ' t’ £
8Dajte'mu tl d v* moji konzervib V razgovoru s Terzičem sem natančno spoznal situacijo 3, divizije na visoki planoti Pive, ki je imela veliko štsvllo težkih ranjencev, Gjtdo (genorallajtnant Milovan GjUS«) Je poslal 9. Junija radiogram, da so Nemci v Bandiaku Ur predlagal, da bi Šel tudi on sh nami. Odgovorili smo mu, naj se cd-pravi takoj na pot. Kljub temu sa js poskusil še enkrat prebiti preko Tare, toda danes js poslal tale radiogram:
»Situacija silo težka. Sovražnik j« sesedel oba bregova Tare. C« s« ne bomo prebili, se bomo jun«-fko borili do sadnjega moža.*
• • •
Bil js še dan, ko smo m odpravili proti Tjentutu. flll smo ob Majevtčkl brigadJ. obrttl lspttl. Neki kon iški okostnjak je oglodan do sadnje kosil. Tudi Konjsko meso je esda) velika mlkovt. Prifll smo ls tesni Sutjeske ter jo'udarih po Lunciev! stezici. Ni ss le
popolnoma zmračilo. Tam so dviga gora Košur. BkoraJ natanko pred letom dni smo šil tod mimo, v času tretje ofenzive, lačni in utrujeni. Taborili smo na Koiuru in tovariš Tito nam J« zaklical: »Kdo? Je lačen, naj kar pride; hrib je poln jagod.* 2id«j so tnm Nemo!.
Nenadoma sta sesljali v temni gori dve iskri. Nekaj trenotkov poeneje sta prifrčali čez nss dve granati ter udarili v sotesko, ki je bila polna vojakov. Polegli emu. Gledal sem V daljavo proti Košu-ru. Zdaj so sesljale štiri luči. Prav bilsu so udarile granato. Nemci eo vedno bolj krajšali cilj svojega ognja, Končno nas J« posula zemlja — zadeli so našo kolono. Na srečo je bil Tito spredaj. Ubit Je bil nek tovariš iz pešadljokega bataljona težkega orožja Vrhovnega ŠUba. V tem Je prižel ukaz, da naj prestopimo v jarek pred nami. Topovi so umolknili. <
Tovariš Tito. Marko ln Angleži so stopali naprej, naš del kolon« pa je zgubil zvezo. Vlil s« J« dež In morali smo se vrniti z nek« etose, ker konji niso mogli po njej dalj«. Ubrali *mo drugo pot; niti besede ne spregovorimo, kor smo bit* tu nemških položajev. Ognja ne smemo prižgati. Kolona se uetavl. Minute minevajo, Za nami so naše enote, kj morajo nujno na položaj. Tu je tudi četrta črnogorska.
Podli lo nam konji, so 6« s steze. Cika Deva (major Bilan Berlvukovič, stari mlinar z Drine) jih zastonj skuša svie-čl. Mračno Je. Pred menoj stopa člka Jenko (Moše Pljade). Midva sva zgubila svežo ln n« vev«, v katero smer bi krenila. Klicati n« smeva, pa leževa n« tl« ter tipava po vlažni travi ln blatu, da bi našla odtise konjskih kopit, Končno komaj najdeva pot.
Ob zori smo prešli Mllmklade ter se epustili v dolino Krčavke. Potok je poln partizanov; v»« je prekrila megla, a že je slišati nemško lsvtdnilk« avljone. Tovariš Tito ln Marko Še nista dospela, verjetno sta saostala nekje na MHinkla-dah.
• ♦ *
Pod AfihHkladami. — Komaj sem zattenll oči, eo sagrmel« bombe. Onkraj nas J« Isvldntk vrgel v oddaljenosti petdeset metrov bombe na žive cilje bataljona Četrt« brigad«. Razstrelki eo lomili veje nad nami, toda črnogorska kolona s« ni pretrgala, samo korak jo pospešila. in nihče ni bil ranjen. Potem so prišlo stuk« -- devet po Številu. Zbijale so Miltnklade in okolico Krčavke. Ob desetih so a« pojavili tudi bombniki »Dornlje*. V gozdu strašno bombardirajo, bombe se razlatavajo ob vejah In šrapnel udarja od vseh strani. Z Vladkom Velebitom leživa v neki
mokri kotanji, potok nama moči noge — samo na uro pogledava, kdaj bo konec tega strašnega dneva. Padlo eo bombe ter uničil« našo lekarno. Nekaj tovaričev Je ranjenih. Malo čez dvanajsto je prihitel kurir ter prinesel pismo to-VariSa Marka:
«Btarl Je ranjen, Anglež je ubit, Nemci nastopajo. Pošljite bataljon težkega orožja.*
Nemci so hoteli za vsako ceno obvladati Mlllnklade ter presekati naš« «11«. Letalstvo je pred napadom na tem odaeku nenavadno močno delovalo. So od zore bo v presledkih prlletavall Izvidniki z manjšimi bombami in bombniki. Skoraj vso goro so preorale bombe. Nemci so sistematično zbijali. Prvi val Je vrgel bombe na prvih sto metrov, drugi val je za njim napadel naslednjih sto metrov ln tRko je šlo po vrsti naprej. Tovariš Tito, tovariš Markd, Angleži ln drugi tovariši so bili nekaj sto metrov od položaja v nekem redkem gozdu. Pri prvem bombardiranju j« hilo od dvanajstih tovarišev, ki so bili e Titom, ubitih šest poleg njega, med njtnlm tudi mali Boško ls Jagodlne, Dragi Markovič, VI-llm Brgjan, Bpajo Slovo ln Dušan Bovlo. Med prvim in drugim zračnim napadom jc prišel komandant Cotrte črnogorske brigad« Veko CurovlČ do tovariša Tita. Prejel Je ukaz za razpored svoje enote in
TRŽAŠKA
Obnova na prometnem področju
Intenzivna dela na tramvajskem omrežiti Tudi ladie gredo v popravilo
Tramvajski vozovi drčljo nenehno pod oknom delovne sobe, teko da me ta ropot kar malo vznemirja. Da se nervoze Iznebim, se noelužlm prav učinkovitega sredstva. Naglo se oblečem, obesim torbo čez ramo ln se spustim v tek po stopnicah ter smuknem v prvi^oz, ki privozi mimo. Tako, 2d*j pa le ropotaj ln vozi, sl mislim, le na ta način se bož oddolžil za nadlego, ki jo povzročaj.
Vsa nervoza je naenkrat pri kraju, ctlo nekako prijetno je name vplivalo lahko zibanje, ko je tramvaj brzel skozi predor proti morju. V tej ugodnosti ml je Sinila v glavo misel: Kaj ko bi pogledal malo za kulise tvojega delovanja? Imel sem srečo, čeprav sem kar na slepo skočil v voz. Bil je eden tistih, ki vozijo mimo direkcije vse tržaško tramvajske mreže.
V! ulici Genova sem našel v drugem nadstropju prijazno sobo in že prijaznejšega direktorja, ki ml je takoj postregel z vjetnl podatki,
Htomster za kilometrom
Celotna dolžina tramvajskih tračni* znaša 16 km, dolžina elek-trovcdne mreže pa 30 km. Od tega je bilo poškodovanega ob bombardiranju in v zadnjih bojih za Trst 7 km tračnic, 4 km elek-trevodnega omrežja, porušenih 100 nosilnih drogov, poškodovanih 10 eiektrovodnlh kablov, jpoškcdova« nih 30 tramvajskih in 15 vozov žična železnic?.
Vodstvo je takoj ukrenilo vse potrebno, za se promet čim prej obnovi. Ze tri dni po končani bitki je zopet stekel prvi tramvaj. Dane* pa ja popravljenega že 3800 m elektrovodnega omrežja, 600 m tračnic, 3 tramvajska vosova, drugi pa so v popravilu. Popravlja se elektrovodno omrežje v ulici N izza, ki bo v nekaj dneh končana. Nekaj časa ostaneta neaktivni samo še progi Čampo Marzio - Cantlere ln Borzni trjj - Scoglietto. To pa zaradi tega,'ker je bil tam tudi tir popolnoma uničen spričo silovitega bombardiranja. Ce so izginili celi železniški vagoni v ruševinah in ležita po dva, trije v jamah, ki se jih izkopale bombe, tedaj si čita* telj lahko predstavlja silovitost letalskih napadov, Z vso paro se dela tudi rtu. Zaenkrat manjka tračnic, ker jih vodstvo ni imelo v zalogi, ko pa bodo usposobljene livarne, bo takoj preskrbljeno tudi za te.
Žerjav, ki poigrava a ladjo
Bo suhem sem se za danes že dosti navozil in nahodil, pa sem Šel pogledat Še malo k morju.
Lepo Je danes morje — temnomodro, majhni valovi se lovijo in prehitevajo drug drugega, kdo bo prej ob obrežju. Zdi ee, da je morje živo ln ee veselo igra.
Tu stoji žerjav — velikan, ki zmore težo 190 ton. Velikana čaka veliko delo. Mirno ee ziblje na morju pod žerjavom majhen na novo prebarvan motorni parnik
takoj, ko se je oddaljil, se je pojavila nova jata bombnikov. V gozdu ni bilo nobenega zaklonišča. Vsak Je ostal, kjer j* bil. Pozneje eo se tovariši premestili bliže k nemškim črtam, da bi se umakni--li glavnemu valu avljaolje, toda prišlo je tretje, najstrašnejšo bom-bardiranje. Tovariš Marko nam je pozneje pravil, da so eksplozije ljudi kar metale od tal. — Nada Rlstanovlča Capajeva, spremljevalca tovariša Tita, je vrgla zlja na bukev; bombe so sekale drevesa z metersklm premerom.
Ko se je dim razkadil, Je bil kapitan BiH Stuard, eden.izmed šefov zavezniške misije, mrtev. Med bombardiranjem Je stal za neko bukvijo ln razztrelek ga J* zadel v glavo. Drugi šef angleške misije kapitan Dicken Je bil ranjen, Ubit jo bil tudi C uro Vujovič, spremljevalec tovariša Tita, stari španski partizan, ki *» Je boril dvaindvajset mesecev v ozadju Frankovih čet v flpantjl.
Tovariš Tito se je dvignil. Iz rokava mu je tekla kri. Ni govoril. Sole čez pol ure je dejal, da Je ranjen. Večji razstrelek mu je prebil levo mišico. Drug kos bt ga zadel glavo, če bi mu ob glavi n* ležal njegov pes Luka. Na tem položaju smo ta dan izgubili okoli sto tovarišev, ki so bili večinoma vsi iz Četrte črnogorske brigade.
fParti2ftn». V vodi se zrcali in ogleduj«, oe mu rdeči zvezdi na bokih lepo »prUtoJata* ln če z Jambora vihra dovolj velika Jugoslovanska zastava.
To je pripravljanja in življenja na krovu! Veličastno se zasuče gornji del žerjava, počasi in dostojanstveno se prikloni neiemu parniku. Škripec zdrčl navzdol mogočna vrvi objamejo parnik nekam nežno kakor mati otroka, vrvi se nategnejo ln že si ziblje ladja v zraku, Zopet pol kroga na levo In naš parnik počiva na kopnem. Zdaj bo «peia žlfca*, si mislimo, ker žerjav nekako grozeče Škriplje. Najbrže bo »okregal* otroka, naj ne sili drugič k morju, ker ve, da se lahko zgodi nesreča, Mi pa vemo, da ima naš »Partizan* že pripravljen odgovor, Ni se igral na obrežju isr padel v morje, marveč so ga Nemci pred umikom nekaj pokvarili in nate pahnili v vodo. Dobro se je izteklo, Hi »Zagrmelo*, kakor smo se bali. Veliki žerjav
je zopet miren, ponosno vzravnan opazuje ln čaka, kje bo zopet kaj dela zanj.
Topovi i oklopnlco „lmp*ro“
Mirno počiva na dnu morja okiopnica «Impero», ena izmed najmoderneje opremljenih vojnih ladij bivše fašistične marnariee. Ko so Nemci spoznali, da Je domov n« bodo mogli »praviti, so Jo »olajšale* za vse orožje, odpeljali malo iz luke ln tam potopili. Sest topov — velikanov te oklopniee počiva na obrežju arzenala. Šestnajst metrov dolge, zarjavele cevi nemo govore obiskovalcu: Glorla sle transit mundl.
Velikanska masa kovine, ki jo predstavljajo topovske cevi, čaka, da bedo livarne pričele znova delovati. Da to ne bo dolgo, pričajo delavci, ki v množicah z jasnimi, veselimi očmi hitijo na deio mimo nas. Morda bo delček te kovine odločen tudi za napravo plugov, ki bodo orali naio izmučeno zemljo.
Ognrcv
Naš promet m naglo obnavlja
Mesto topov bo prevažala hrano
S podvojeno illo *o delavci dogradili tovorno ladjo še pred določenim rokom
Tiho in br«z zunanjega pompa kakor Je bilo v navadi poprej, so v ladjedelnici Sv. Marka »pustili v morja majhno tovorno ladjo ki bo služila za prevoz blaga, Pričeli so jo .graditi po naročilu okupatorja, delo pa ni šlo naprej, ker so delavci sabotirali na vze način«, Slutili Z0, da je zlom blizu. Zdaj no bo »lužila za prevez topov in propadlih zločincev, za kar je bila naročena, ampak za prevoz hrane ln rasnega materiala za obnovo,
Z nekim ponosom nam je tovariš Inž. Agnettl pravil s kakšnim zanosom so delavci poprijeli za delo ln da delo napreduje v prav tekmovalnem tempu. Predvideno Je bilo, da bo prvo dni junija Že toliko gotova, da je bodo spustili v morje, Delo pa je napredovalo s tako naglico, da ee je to zgodilo že 26. maja, Obiskali smo delavce, ki so zaposleni pri gradnji. Vse živo
•lOAAAAAAA
Ubit je bil Vako Curovlč; težko je bila ranjena tudi moja tovarišica Olga.
Takoj po napadu letalstva Je stopila nemška pehota v napad. Ogenj strojnic Je tolkel na prostor, kjer je bil tovariš Tito. Granate nemških topov eo padale čeznjs, Ko so deli našega bataljona težkega orožja dospeli na Mlllnklade, so bili Nemci ž« ustavljeni. En bataljon desete hercegovske brigade je že držal položaj. Ob tovarišu Titu in drugih tovariših Je bil Vlado Sogrt, komandant hercegovske brigade. Do sedme divizije Je dospel kurir, ki ga Je bil tovariš Tito po-slal osmega julija In ta Ja devetega Julija uspešno prekoračila Sutjesko, za kar gre hvala nekemu bataljonu Četrte črnogorske brigado.
« * *
Ko se je spustil mrak ln »o naše enote v dolini Krčavke zažgale Ognje, je prišel s MHinklad tovariš Tito s tovarišem Markom. Sedel »srn ob svoji ranjeni tovarišici ter Ji dajal piti vode. Vso ramo Je imela obvusaho. Tovariš Tito se je ustavil kraj naju ter vprašal: »Kako tl je, Olga, ali sl težko
ranjena?*
. Potem se je napotil v goro Debelo Ravan s tovarišem Markom.
»Pionlrl* 11, Beograd, 20. marca 1945.
kot v mravljišču Je okoli ladje, povsod vrtajo, zbijajo, pilijo, pleskajo, varijo.
Zgled delavske pobude iu pridnosti
V Združenih delavnicah, sta bili dve velikanski električni centrali popolnoma uničeni o priliki bombardiranja, Ko .eo se »troji, za katere Je tok prihajal iz teh dveh central, očistili ruševin, Je bilo pereče vprašanje, kje dobiti potrebno gonilno »Ho.
«Od drugod j* nemogoč«. Treba je, da napravimo sami po naših zmožnostih*, nam razklada, vodja, »Odločili »mo se za poslednje. V petnajstih dneh je bila zasilna centrala postavljena Iz delov, kar Jih je ostalo nepoškodovanih od prejšnjih central, nekaj pa smo dodali novega. Danes nam ta začasna centrala daje toka za vee naše stroje.*
Iniciativo teh delavcev moramo samo pohvaliti ln označiti kot zgled pridnosti ter iznajdljivosti. Ne glede na vse težave, ki »e po stavljajo vsak dan pred nas vae, so šli preko njih ln danes njih stroji delajo. Kolikega pomena J« danes delo graditve la ruševin, vemo vsi, saj, kar gradimo, gradimo v dobro sebi ln skupnosti.
Vsi na prosvetno delo!
Brctifašistično usmerjeni Slovenci in Slovenke, ki stanujejo v I. Okraju (Bojan, Or«ta, Tratenik, Skorklja in spodnji del mesta okoli cerkve Novega Sv. Antona do Korza in ulice Carducci) in imajo srednješolsko ali višjo izobrazbo ali pa tudi taki, kt so si na kakšen-koli Uačin pridobili nekoliko več znanja, oziroma umetniških spretnosti, nego jih more nuditi ljudska šola, so vabljeni, da obiščejo Prosvetnega Referenta I. Okraja v bivšem Rojanskem RikreatorljU. Vhod iz ulice Solitro Ona koncu u-llc« Udine) in iz ul. Cordarloli. Obižki od 10. dopolne ln od 4. do 6. pop.
S tako ogromnimi Žrtvami itvo-jevana, svoboda m bila in ne more biti naš končni cilj, ona nam le nudi možnost, da si s pridnim ln organiziranim delom zgradimo resnično ln polna vsenarodno prosveto in splošno blagostanje. Kdor meni, da je mogoče tudi samostojno delovati v tej »meri, »e moti, Tako mnenje je zastarelo in ne odgovarja duhu novega časa, ki je na. »tepli za nas po zavojevani svobodi, Prej je bilo izobraževanje individualno in je imelo v glavnem sebične namene; v ravno-kar nasto-pivšl novi dobi pa nas le skupno organizirano prosvetno delovanje dovede do vsenarodne prosvete,
Pri tej priliki ponavljamo prošnjo glede darovanja knjig za našo Okrajno knjižnico. Na naš prvi poziv smo dobili od enega Samega prijatelja (od snega!) tri knjige, Rojaki, zdramite se! Mari mislite, da ee najboljši sinovi našega naroda žrtvovali toliko življenj sate, da bomo mi na zavojevani svobodi spali? Tudi knjige he smejo »pati zaprašene v zabojih in po policah, temveč naj se prinesejo takoj v našo knjižnico (Rojan, bivši rikreato-rlj) da bodo krožile od rok do rok in širile prosveto.
Prosvetni referent
I.	Okrajnega Odbira v Rojanu •
Sukaiiqc za civilna prebivalstvo
z ž. junijem f. 1. »e bo prič&ia v msniMturmh trgovinah v Trstu delitev sekanca in ileer do izčrpanja
zulog,
Vsak lastnik oaebne živilske nakaznice XI. izdaje Za dobo mared-juhlj 1945, izdano od tržaško mestne občine, bo lahko dvignil 100 gramov sukanca pa že dalieem ceni prati odrezku VI št. 6.
Blago mora biti kupljeno najkal-neje do 30 junija t. 1.
Za odpii nakazanih kollein, morajo trgovci, ki bodo razdeljevali sukanec, izročiti odrezke v oblačilnem oddelku mestnega tržnega urada (uf-flelo annonario comunale - Servizle vestiario) na Piazza Veeehia i' de vključno 18. jul!Ja-t. 1. Odsek za trgovino in oskrbo osvobodilnega svet* mesta Trsta.
Opozorilo
Načelstvo Narodne zaščite za mesto Trst, s sedežem v ulici Nizat 19, opozarja vse prebivalstvo, da smejo vršiti rekvizioije lo oni organi Narodne zaseite, kateri posedujejo tozadevno službeno legitimacijo z vsemi osebnimi podatki, ter razen tega se posebno pooblastilo za Veak posamezni primer, Tako legitimacija kakor pooblastilo morata biti opremljena s pečatom Narodne zaščite.
Vsi oni, ki bi hoteli opravljati rek-vlzicljb, se morajo na zahtevo legitimirati. One, kt bi se ne mogli izkazati z legitimacijo ln s pooblastilom, Je takoj naznaniti načelstvu Narodne zaščito v Trstu, vi* Nizza 19, ali pa najblUjemu poveljnistvu stenico Narodno zaščite.
Komanda meata Trsta
prosi tovariš* podpolkovnik* Krištofič«, da »o takoj zglasi na komandi.
Poziv
Vsi juristi, kriminalisti, uslužbenci policije in sličnih ustanov, financerji in drugi javni uslužbenci, ki so bili zarali svojega političnega prepri-eonja vrženi iz službe, predčasno upokojeni ali kako drugsee preganjani, naj se javijo s potrebnimi izkazih v vla Ni2Za št. 19-111 od 9. do 11 ure.
Tudi gasilci so osvobajali Tist
Z orožjem In bencinom 10 izganjali Nemce in fašiste iz bunkerjev in utrjenih stavb
Tudi v vrstah tržaških gasilcev so se v svetlih dneh vstaje zvrstili nepozabni primeri borbenosti, ki pričajo, kako je tudi v srcih teh tržaških činov plamtela ljubezen do svobode, hrepenenje po lepšem življenju. Pripravljali ao se na te d hi, ker »o slutili, da morajo priti, Takoj po g. septembru Je mladi ih pogumni Renato Valenti zbral k reg sebe 20 tovarišev. Take je nastala pri gasilcih Osvobodilna fronta. Sirila se je dan za dnem, jačlla mesec ža mesecem, samo v zadnjih treh mesecih pred osvoboditvijo je ^Delavska enotnost* sprejela v svoje vrste 80 gasilskih tovarišev, ln iz «Delavske enotnosti* je v poslednjih dneh aprila švignila tudi ifikfa vstaje oboroženih gasilcev proti preostankom nemških ln Italijanskih cblastev. Dobro eo se oborožili in trdno zgrabili gasilne brizgalke in črpalke, Ob strani borcev rV. Armlje so Se pojavili, kjerkoli. je bilo treba Nemce in fašiste a šila pregnati iž bunkerjev ih utrjenih stavb.
Z& ceuo ogromnih žrtev je bila Trstu izvojevana svoboda. Jugoslovanska Armada jih je morala doprinesti ha svoji slavni, s krvjo začrtani pati v Trst. To Armado, k! ae je bližala Trstu v težkih bojih in z vedno novimi Žrtvami na vsakem koraku, je tržaško ljudstvo celih pet dni pričakovalo sredi pouličnih bojev s sovragom. Straljalo je nanj isaa Uličnih vogalov, pobijalo fašiste in razoro-ževaio Nemce ter odpirala pet Titovi armadi - osvoboditeljici. In naši so ljudstvo nasn a bombami in puškami, ki jih je odvzele pregnanemu sovražniku, v njegovih vrstah se bili mladinci, tovarniški in val drugi delavci, pa tudi tržaški gasilci.
Bomba, kt je cadela pravega
2, maja eo šil v štirih na patre-in po uliei Rivelteila, kjer je kazale, da ee dvajset zagriaenih Nemeev še noče spametovati. Cim se zagledali oboroženo patrole, so se ji udait. Stvar pa se s tem ni končala. Častnik, ki je bil zadnji v koleni ujetnikov, je s brzostrelko sprošll cel rafal proti gasilcem, Ti eo se vrgli v zaklone in takoj odgovorili. Aurelio Ravasi se je naenkrat »našel brez streliva, cZajel ga bom brez munieije*, je spustil orožje, dvignil roke, »e Švabu približal in ga zgrabil za ramena kot cunjo. Častnik se je zgrudil na tla, Aurelio je padel v nasprotno atran. Švabu »e je 'zadnji hip posrečilo odvreči ročno bombo. Bomba jc zadela odlično, a ne gasilca, marveč jo Nemcu samemu zdrobil* glavo.
Naša vojska Je že prišla v Trat, V ulici Nlzza so te v močno utrjenem tribunalu še vedno tiščali Nemci/Vojaki »o pridrveli na po-moč gaellci in brizgalke so začele z bencinom Škropiti tisti del zgradbe, kjer so te Nemci čutili nedosegljive. se ni končala škropilna akcija ln le so Svabl izvesllt veliko belo ponjavo. Tu so gasilci videli, kako je dal življenje za Trst ln obležal pred njimi mlad Titov oficir, ki je še nekaj ur prej zdrav ln nasmejan vkorakal v Tret in ee jim pridružil v boju.
Tudi v ulici Carducci št. 20 so se v podzemskem bunkerju bivše policije če vedno skrivali Nemci ir fašisti. Gasilci Tso spravili eku-paj poleg bomb iu pušk vae potrebno oredje 2a očiščenje bunkerja. Bil je kmalu poln vode in je kar bruhnil iz sebe nemško ln fašistično kugo. Zadevo «nedol-
Žnih* m osramočenih Nemcev je dokončno rešila naša vojska.
Med prvimi je hotel biti povsod Vatta Edoardo, ki Je le znan kot dober organizator. S petimi tovariši so med divjim streljanjem nemških Šarcev gasili požar, ki se Je vnel na univerzi. In to jim je tudi uspelo.
Na hajki za failstl
Nihče ne bo mogel gasilcem opo-reči dejstva, da niso opravili svoje dolžnosti ob osvoboditvi mesta ln da ga niso očuvall pred uničenjem, ki mu je z vseh strani pretilo cd podivjanih Nemcev. Končno se govori, da ao Šli gasilci prvi z našo zastavo po Trstu.
Kako so tiste dni na vseh koncih in krajih stikali za skritimi fašisti in cskvadrlsti*. lahko pove Viola Marcello, ki je tudi sam odkril dva brigadirja .črnih brigad^. 9e tnalo prej sta skozi okno streljala h&nj na ulico, potem ju je zasačil v njunem stanovanju, naperil nanju brzostrelko ln ju ujel.
Gasilci »o sami takoj izročili organom Narodne zaščite pet glavnih fašistov, Enega so spravili v Piran, drugega v Milje, tretjega na Opčine, dva pa so oddali kar tržaškim zaščitnikom.
Uspel« sabotaža prt Sv* Ivanu
Že julija 1944 »o omogočili sabotažni skupini, ki jo je vodil Giuseppe Šuster, večjo akcijo v svojem Skladišču pri Sv. Ivanu. Tovariše saboterje so za vsak primer preoblekli v gasilce. Tedaj je bii zaplenjen poln avto blaga, med drugim 100.60 kg usnja, 160 posteljnih čdej, 08 parov čevljev. 36 sukenj, 40 Vojaških jop, Velika je bila tedaj ta pomoč slabo oblečenim ln slabo obutim borcem po gozdovih.
Na tržaško delovno ljudstvo odpade taka velik delež pri uničenju sovražnika, da mu bo Trst v dneh prelevita in »reče pač tisočkrat poplačal zvestobe ih ljubezen, ki mu jo je V njegovih najtežjih dneh izkazalo.
Trst in nova Jugoslavija bosta ponesla, na zeleno mizo mirovne konference in v večen spomin našim bodočim rodovom z zlatimi črkami zapisano ln s krvavimi številkami našteto vse, kar so dali njuni sinovi v boju na življenje in smrt za svobodo in mir, za pravico ln demokracijo, za rešitev mesta izpod fašizma in imperializma. — ROZI.
Roditeljski sestanki
V eotrtek 31. t, m. ob 18. uri zvečer bo v Narodnem domu pri Sv. Ivanu roditeljski sestanek, na katerem bodo* razpravljali o otvoritvi slovenskih težajev z& odrasle in otročke, Enak sestanek bo istega dne ob
II.	url na vrtu pri Narodnem domu v Barkovljah. Starisi, ki imate Šoloobvezne otroke, pridite I Mladina, vpisi se 1
Veselica v Rojanu
Prosvetni oddelek 1. okraji priredi v nedeljo, dne 3. Junija ob 5. uri popoldne svojo prvo veselico. Na programu so petje, mladinska igra, deklamacije, ples in razno druge točke. Sodelujejo tudi dramatski Igralci iz Rodika, vojaški pevski zbor naših Junaških Dalmatincev, pevski zbor Prosvetnoga oddelka pod vodstvom dirigenta U. Vrabca in drugi. Pridite vsi I
Nov failsllčni zločin
NEW Y0RK. 30
Radio Lublin je včeraj objavil, da' Je bila v koncentracijskem tanoriseu v Bidgolču odkrita nova skupna Jama, v kateri Je bilo 2000 trupel.
Setok le Knežak*, ki so g* faSlstl ubili 2. 1. 1942.
Žrtev pobesnelih domobrancev
12Z NAŠIH KHA JEV
Špekulantov nočemo več
Takoj po osvoboditvi Sežane in njene okolice je Okrajni prehranjevalni odbor za sežanski okraj naročil vsem trgovcem v Sežani in okolici, naj pripravijo v določenem roku popis vsega blaga, ki ga imajo v zalogi. Prehranjevalni odsek je priporočil točnost tega popisa, ker bodo karznovani v primeru, da bi kairkršno koli blago namenoma utajili.
Trgovci so šli takoj na delo in začeli z popisom inventarja. Nekateri so ga izvršili vestno, ker so se zavedali njegovega pomena in ker je to od njih zahtevala njihova čast- Špekulanti pa, ki so pod okriljem okupatorja imeli proste roke, da so odirali delavca in kmeta z navijanjem cen po mili volji, se seveda zaradi tega niso mogli čez noč prilagoditi novim razmeram. Se vedno so mislili, da bo beseda «pravica» ostala samo na papirju in da bodo lahko na račun revnega ljudstva obogateli s prodajo skritega blaga na črni borzi.
Med take trgovce, ki so v posla ni popis namenoma pozabili vnesti določene množine blaga se je
ugotovila velika množina blaga, i skrivanjem in prodajo blaga po kakršnega danes najbolj manjka, nedovoljeni poti, na črni borzi ko-Popolnoma jasno je, da si je ta ristiti samo sebi in škodovati mno. gospod delal račune, po katerih bi žicam, je naš največji sovražnik-
prodal utajeno blago na črni borzi in s tem ogromno zaslužil. Naša oblast pa je stvar pravočasno odkrila in bo tudi poskrbela, da bo gospod Goljevšček Ladi, trgovec iz Sežane prejel za svoj prestopek primerno kazen. Kako velika je bila množina utajenega blaga, je razvidno iz sledečega.
Med najdenim utajenim blagom je bilo 420 žarnic, 188 kg kabla za električno napeljavo, 1000 komadov električnih ključev, 10 električnih ključev, 3000 komadov električnih stikal, 10 električnih akumulatorjev, 380 praznih vreč, 8 strojev za popravljenje nogavic, 200 1 karboleja, 10 osipalnih strojev, 850 kg umetnih gnojil, 16 kg oljnate barve, 120 lesenih grabelj, 50 kg čevljarskih žebljov, _ 200 kg semena triletne detelje in še cela vrsta drugega blaga.
Ko sedaj obnavljamo našo razrušeno domovino, nam je vsaka
Vsem špekulantom pa priporočamo, da za vedno opuste špekulacijo in odiranje.
Ponarejene krušne nakaznice
Pri nas in posebno v Trstu je bft) is prej v navadi ponarejanje in prodajanje krušnih nakaznic. Zlikovci, ki živijo vedno na račun poštenjakov, tudi po osvoboditvi nadaljujejo svoje delo. Kakor prej ponujajo mesečno krušno nakaznico za sto lir. V tem tič; vzrok, da ie včasih za tega ali onega zmanjkalo kruha, med tem ko so drugi dobili dvojni delež. Naša narodna oblast je že ukrenila vse potrebno, da prepreči tako protiljud-skc početje. Proti vsem, ki bodo še nadalje poizkušali na tak nepošten način služiti denar, bo nastopila z vso strogostjo. Prebivalstvo je dolžno prijaviti take primere. To naj stori v svojo lastno korist, zakaj prav ponarejene krušne nakaznice znatno
bratstvu, je izval navdušenje vse skupščine.
Tovariš Bersa je predložil kandidate, izmed katerih je skupščina na demokratičen način izbrala sledeče tovariše, ki uživajo njeno popolno zaupanje v novi odbor, predsednik tov. dr. Veglione Amedeo, podpredsednik tov. Lenardič Rudolf (Dušan), tajnik tov. Ferlletig Ottavio, člani tov. Visentin, tov. dr. Corbatto Lucio, tav. Fumis, tov. Comar Gilbčrto, tov. Cernigoi Vit-torio, tov. Bersa Ruggero, tov. inž. Versegnasi, tov. inž. Costanzi, tov. Piriavez, tov. Posselt Pieror tovarišica Etta Jaconcich in tov. Cri-stin Ottavio.
Tov. Venturini Franc, predsednik tržaškega okrožnega sodišča je pojasnil naloge in značilnosti ljudskih sodnikov in način, kako se volijo okrajni sodniki. Komisija je predložila seznam kandidatov, ki jih je skupščina soglasno potrdila. V okrajnem ljudskem sodišču so tovariši Davanzo Ditalmo, dr. De Denaro Edoardo, Tambarin, Martini, Boscarol, Visintin, Pacor, Tom-masello, Apollonio, Freschi in Bla-son Antonia. Ob zaključku so tile predložene in odobrene resolucije za SNOS, IV. Armijo in maršala Tita.
POSTOJNA
ovirajo, da bi se zvišal obrok kruha stvar nujno potrebna. Kdor hoče s I za vse meščane.
VWWUWWUVWAVUW,V
Istrski delavci organizirajo svoje sindikate
Uspela zborovanja in volitve sindikalnih odborov v Kopru, Izoli in Piranu
slovenske ali italijanske, za novo ustanovljeno ljudsko knjižnico. Knjige naj se oddajo v prostorih Narodne zaščite v Nabrežini.
SV. KRIŽ
kr. - Zastava za IV. bataljon NO.
V nedeljo so mladinke iz Sv. Križa poklonile zastavo borcem IV. bataljona Narodne obrambe. Mladinka, ki je v imenu vse vasi predala zastavo IV. bataljonu, je v preprostih in skromnih besedah dala izraza čustvom ljubezni, ki jo naša mladina čuti do naših borcev, ki so s svojo požrtvovalno borbo končno prinesli svobodo tudi najbolj zatiranemu delu slovenskega naroda, 25 let teptanemu, t^da neuklonljivemu primorskemu ljudstvu. Komandant bataljona se je v imenu vseh borcev zahvalil in obljubil, da bodo ponosno nosili ta simbol naše svobode skozi naša mesta in vasi, ki so si s prelito krvjo izglasovali sveto pravico, da pripadajo novi Titovi Jugoslaviji, k jo bomo ne glede na žrtve branili do zadnjega moža. Svečanemu delu so sledile recitacije in partizanske pesmi in majhen skeč «Brusač«, ki so ga predvajp.il borci. Ob zaključku programa je navdušeno ljudstvo odposlalo maršalu Titu pozdravno resolucijo.
Poizvedbe
V Tržaškem okrožju je število delavstva zelo visoko. To delavstvo, ki je šele po osvoboditvi izpod fašizma lahko svobodno spregovorilo, danes z veliko vnemo gradi svoje delavske organizacije — svoje delavske sindikalne odbore.
Zgledu tržaških tovarn so sledile tudi tovarne v Istri. Koper, Izola in Piran so mesta, v katerih žive številni delavci. Povsod sedaj volijo iz svoje srede tovariše, ki so si že prej upali nastopiti za pravice delavstva in ki bodo kot člani sindikalnih odborov največ storili za dobrobit svojih tovarišev.
Tako je bil v soboto v koprski ladjedelnici sestanek vsega delavstva, ki je tam zaposleno. Po kratkih uvodnih besedaj in referatu tov. Bukavca — Vojmira o bistvu in značaju novih demokratičnih sindikatov v Jugoslaviji, so delavci volili svoj odbor. Med volitvami so večkrat navdušeno ploskali, odobravajoč izvolitev svojih najboljših tovarišev.
Enako navdušenje je vladalo tudi pri volitvah delavskega odbora v premogovniku Sicciola pri Portorožu. Tam pridobivajo dober premog, skoraj dvakrat boljše kakovosti od navadnega rjavega premoga. ,Tode delo je trdo, po nekaterih rovih se morajo delavci boriti z morsko vodo, ki vdira v rove in razdira napravo. Včasih je njihovo delo igra z smrtjo. To delo že polnih 25 let ni bilo deležno zasluženega priznanja in plačila. Priznanje je prinesla šolo nova demokratična oblast Jugoslavije.
Delavci so z zanimanjem sledili govoru tovariša Toma Brejca člana glavnega odbora delavskih sindikatov za Slovenijo ki je podal kratek pregled naše osvobodilne borbe in poudaril velike žrtve, ki
jih je delavski razred v tem boju doprinesel. V OF je imel delavski razred vodilno mesto. V tej vojni so delavci postali soodločujoči faktor pri vodstvu demokratične federativne Jugoslavije. To so velike pridobitve te borbe, ki jih moramo na vsak način obraniti. To pa je odvisno od nas samih, od naše udarnosti na polju gospodarske obnove. Obnova našega gospodarstva je zadnje bojišče, na katerem še reakcije nismo popolnoma uničili. Da pa bomo tudi tu zmagali, nam jamči požrtvovalnost in zavednost, ki jo je. delavski razred pokazal že v času borbe z orožjem.
Po volitvah so delavci obeležili tudi težave, ki jih imajo pri svojem delu Imajo premalo obleke, čevljev in hrane, kajti fašističnim oblastem ni bilo mar delavcev, gledali so le na to, da so iz njih izželi čim več koristi. Delavci so morali de-lati v razcapanih oblekah, da si je lahko fašistična gospoda grela svoje trebuhe ob toplih pečeh.
Izmed vseh obalnih mest Istre pa kažejo največjo organizacijsko sposobnost delavci v Izoli. V obeh tovarnah za konzerviranje rib, v tovarni Ampellea in Arrigoni, so delavci že pred dobrim tednom izvolili svoje odbore. V nedeljo pa so se sestali delegati obeh tovarn, da skupno z uradništvom izvolijo centralni mestni sindikalni odbor mesta. Ta odbor bo odslej bdel nad interesi izolskega delavca, pomagal posameznim članom kakor tudi vzdrževal zvezo z nadrejenimi organizacijskimi forumi. Tudi pri teh volitvah je govoril tovariš Tomo Brejc. Delavci so bili popolnoma zatopljeni v njegove besede. Vedeli so, da j« vsaka izgovorjena besede resnica in da obljube, katere je tovariš dal glede pomoči pri
njihovem delu, ne bodo ostale prazne. Taka je bila fašistična navada. Naša nova oblast se ne napihuje, je prav tako skromna, kakor so skromni naši voditelji, Tode to, kar obljubimo, bomo izpolnili. Titova Jugoslavija bo dala za delovce vse, kar je v njeni moči.
Tržiški okraj
ima svoj osvobodilni odbor
V nedeljo dopoldne so se zbrali ne. tržiškem magistratu predstavniki Tržiča in okoliških vasi, da bi si izvolili okrajni osvobodilni odbor. Dvorana je bila okrašena z italijanskimi, slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami, s sliko maršala Tita. Skupščine so se udeležili zastopniki 26. diviziji, brigade Garibaldi «Buozzi» in angleške ter ameriške vojske. Po pozdravnih besedah predsednika odbora tov. dr. Veglionija je tovariš Dušan obširno poročal o dosedanjem delu. Za njim je govoril tov. Babič Branko, član tržaškega okrožnega odbora, k: je zlasti poudaril besede predsednika PNOO tov. Franceta Bevka: «Dosegli smo samo zunanjo zmago nad fašizmom, toda fašizem še ni mrtev. Izkoreninjenju fašizma, največjega sovražnika človeške svobode in napredka, moramo posvetiti vse svoje sile!»
Tajnica antifašistične fronte žena je prinesla skupščini pozdrav antifašističnih žena tržiškega okraja. Prav tako je pozdravil skupščino v imenu mladine, zastopnik fronte, antifašistične mladine. Predstavnik 26. divizije je pozdravil skupščino v imenu vseh svojih tovarišev. V imenu komande mesta-je tov. politkomisar Košmerlj Drago med drugim dejal: «Naše slovenske brigade, ki so se s tovariši ga-ribaldinci borili proti skupnemu sovražniku, bodo tudi v bodoče storile vse, da se za vedno ohrani naša ljudska oblast. KO je govoril tov. Pino Argenton, zastopnik brigade Garibaldi »Buozzi* o solidarnosti in italijansko-slovenskem
po - Odsipk za obrt in Industrijo
pri okrajnem narodno osvobodilnem odboru Postojne je te dni poslal v Trst za pogrebno podjetje »Zimo] o* 20 kub. m desk in dva vagona hlodov. Po vsem okraju se pridno nabira živež razne vrste in drugi material za Trst.
SEŽANA
RADIO TRST
Prosimo vsakogar, || ki bi kaj vedel o usodi tov. ČERNIČI CA ANGELA-VINKA, naj to takoj P sporoči uredništvu ii našega lista. Tov. 01 Angel, ki je 32 let star, srednje postave, črnih las in okroglega obraza, 3e je Izmuznil Nemcem ob aretaciji, ko so mu že vzeli dokumente. Izpred ladjedelnice v Tržiču je 8. aprila t. 1. odšel baje proti Brdom ali proti Krasu. Od takrat manjka za njim vsaka sled.
Kdor kaj ve o usodi tovariša BANA SILVESTRA, ki je bil 28. 10. 1943 aretiran in nato 14. 1. 1944 odpeljan v Nemčijo v ko^pentra-cijsko taborišče Dachau, je napro-šen, da to javi družini Ban, Lokev (Corgnale) 103 - Trst ali družini Čepar, Via Udine št. 61, Trst.
BERNETIC JOSIP, aretiran 30. maja 1944 ori Sv. Petru na Krasu je bil do 13. junija 1944 v tržaških zaporih v Coroneu, nato odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. 2ena Slava, starši in sestre prosijo, če kdo kaj ve o njem, da to javi družini Bernetič, Rodik št. 39 (Divača).
se - Zasedanje okrajne NO skup sčint:. Zadnji petek je bilo v Sežani prvo zasedanje okrajne narodno osvobodilne skupščine. Na njem je bilo izvoljeno delovno predsedstvo in sicer iz treh članov. Podano je bilo poročilo tajnika okrajnega IO za Sežano o dosedanjem delovanju okraja. Nato so bile volitve v okrajni NOO za Sežano. Izvoljen je bil stari odbor, kateremu pa sta bila naknadno dodana še dva člana, ki zastopata Senožeško stran in pa stran Vrhov, ker je bil okraj razširjen. Nato je skupščina izvolila tudi člane okrajnega sodišča. Po volitvah se je odvorila debata, na kateri so odposlanci dobili vsa potrebna navodila. Odlikovana je bila tudi tovariica Justa-Sava iz Krajne vasi za požrtvovalnost in neustrašeno delo v teku narodno osvobodilne borbe.
TRŽIČ
tr - Kulturna skupina IX. kor-pusa je v nedeljo pod vodstvom podporočnika Joče in sporazumno z tržiškim krajevnim odborom priredila miting v Teatro Azzurro. Na programu so bile slovenske partizanske pesmi, nato ruske, angleške in ameriške pesmi v slovenskem prevodu. Izvajanje programa je želo navdušeno odobravanje, zlasti ker je naš miting za tržiško prebivalstvo nekaj povsem novega. Uspeh prireditve je bil tak, da sl ves Tržič želi skorajšnega ponovnega obiska kulturne skupine 9. korpu. sa. K temu je znatno pripomoglo tudi dejstvo, da je zbor zapel ne kaj tudi v italijanščini, kar je udeležence ponovno uverilo o demokraciji v novi državi.
NABREŽINA
na - Daritve knjige za ljudsko knjižnico. Prosi se prebivalstvo občine Nabrežina, da daruje knjige,
Program za tetrtek, Sl. V. 1945
Ob 7: Jutranja glasba. T.15: Po ročlla v slovenščini, in Čitanje programov. 7.30: Pmleželski kvintet pod vodstvom uč. Dussoni. 8: Poročila v italijanščini in čitanje programov. 8.15: jutranja glasba. 8.30: Zaključek.
Ob 12: Napoved časa. Duet harmonikarjev. 12.15: Poročila v slovenščini. 12.30: Mali orkester pod vodstvom uč. Cergoli. 13,15: Poročila v italijanščini. 13.30: Plošče. 14. Zaključek.
Ob 18: Čitanje programov in radijskih sporočil. 18.20: Ura mladih Italijanov. 19: Poročila v slovenščini. 19.15: Sobna glasba. 19.45: Slovenska glasba (R. Kodermac in tov. Draga). 20: Poročila v italijanščini. 20.15: Razgovori. 20.30: «Tre-tji mož*, komedija v treh dejanjih od S. Lopez. 22: Radijska sporočila. 22.10: Moški zbbr I. proletarske divizije. 22.35: Orkester pod vodstvom uč. Erlach. 23: Pregled tiska. 23.20: Plesna glasba. 24: Zaključek.
Tovariš TERČON KARL, doma iz Klanca pri Gorjanskem je odšel leta 1942 k partizanom na Vipavsko in bil kmalu nato ranjen, v grlo. Njegovi starši so dobili privatno sporočilo, da je v Trstu. Ker pa ne vedo, kateri četi pripada, jim je vsako nadaljnje poizvedovanje nemogoče'. Ce kdo kaj ve o njem, naj to sporoči na naslov: France Pahor, S. Nicolo št- 13.
Kdor ve kaj o TERČONU MILANU - IZBORU, rojenem 25. 9. 1914 v Trstu, ki je bil odpeljan iz Coro-nea dne 18. 8. 1944 v Sangerhausen, Block 134 (Nemčija) naj to sporoči sestri Dragi Terčon, Trst, Greta Serbatoio, Via Baseggio 17 pri Bu-sanu, ali materi Frančiški Terčon-Kaldana, Zagreb, Branimirova 33.
KINO
ROSSETTI: Danes ob 18.30: »Daljnogled narobe*. Revija y dveh dejanjih in 16 slikah od D.E.M. Glazba kapelnika Oentis.
NAZIONALE. 14.30: «Glas v senci*, Gordon Jones, George Stone.
SUPEROINEMA. 14.30:	«Kadar
ženska hoče*, Joe Mac Crea. Roman.
FILODRAMMATICO. 14:	«Inter-
mezzo*, Hovvard - Bergan, in Cecchelin: «Ko prstan zbeži*.
ITALIA. 14:	«Trije kadeti*, J.
Fontaine, L Hayward.
ALABARDA. 14: «V bližini zvezd*, Loretta Joung, S. Tracy.
IMPERO. 14:	«Razodetje*. Zelo
komično. Stan Laurel in Oliver Hardy.
VIALE. 14.30: »Polnočna maska*,
VIALE. 15.30: «Polnočna maska*, William Powell, Ginger Rogers.
MASSIMO. 14: »Bosambo* (Cmi
ODEON. 14: »Idealna žena*, Ana Harding, H. Marschall.
SAVONA. 14: »Kadar kdo ljubi*, K Hepburn, C. Boyer.
MARCONI. 15: «Poljubi me tako*, M. Carrol, M. Auer. — Ridolini.
AZZURRO. 15: »Gospod in gospa Sherlock Holmes*, Z. Pitts, J. Gleason.
RADIO. 14: »Junaki ceste*, J. Coo per, sledi Mlckie Mouse.
VITTORIA. 15: .Iščem svojo ljubezen*, Ginger Rogers, Fred
Astaire.
CENTRALE. 14: «Kragulji Texasa» Fred Scott, Al. St. John.
ADUA. 14: »Večna ženska*, H. Gat-tergon, R. Scott. N. Bruce.
VENEZIA. 15: »Gangsterjev sin*, J. Cooper.
Ce kdo kaj ve o PERTOT (BER-TOTTI) EMILIJI in TRAMPUŠ EMILIJI iz Nabrežine, ki sta bili zaprti v zaporih Coronea in 18. 11. 1944 odpeljani v Nemčijo, naj to sporoči na naslov: Pertot Slavko, Nabrežina 107.
Tovariš ROSIC FRANCE iz Bre-ginja, rojen 19. 7. 1909 je bil v delavski četi v Cerknem. Od 25. mar-ca 1945 nimamo nobenih vesti o njem. Ce kdo kaj ve o njem, naj sporoči njegovi ženi Teriziji Rosič, Breginj 129, Gorica.
Tovariš TONKLI FRANC, rojen 22. 8. 1920 je bil v 17. brigadi. Dne 22. 1. 1945 so ga ujeli Nemci v Plavch pri Qorici, od tam so ga odpeljali mesec dni kasneje neznano kam. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Tonkli, Breginj pri Kobaridu 137, Gorica.
ŠTURMAN VINKO je bil pri partizanih leta 1944 v 18. diviziji, 9. brigadi I. bataljonu. Pravijo, da je bil ranjen. Zato prosimo bolnice, če vedo kaj o njem, da to spo-roče Šturmanu Ivanu, Sv. Marija Magdalena spodnja 542, Trst.
Kdor bi kgj vedel o JOSIPU BIRSI, občinskem uradniku iz Rl-hemberka pri Gorici, interniran dne 28. 10. 1943 v Dachau in od tam leta 1945 premeščen v Mathausen pri Linzu, se naproša, da javi družini Birsa, Via Castaldi 7, Trst.
Išče se tovariš IVAN SOSIČ, ki je bil v Belokranjskem Odredu v II. bataljonu 2. četi. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči sestri Zmagi Malalan, Prosek-Opčine 25.
STOJKOVIČ VLADIMIR je olšel 18. 6. 1944 k partizanom in nimamo o njem nobenih vesti. Sporočite ženi: Stojkovič Jožefa, Alpini 87, Opčine.
Kdor bi kaj vedel o VELJAK STELJU iz Stramarja, rojen 26. 7. 1925. Bil je v 10. brigadi, 18. divizije. Od 7. aprila 1944 nimamo nobenega glasu o njem. Poročajte Veljaku Francu, Stramar 883 - Milje, Trst.	t
JevgeniJ Petrov:
Vojaški
Prebivalci so odločili, da se začasno preselijo v nemško zaklonišče. Tam so našli kup samo-varjev, ki so jih Nemci ukradli v vasi. Izgleda malo čudno, cel kup camovarjev, toda to je tako. Nemci so jih zvezali kakor ribe, samo da b: jih lažje nosili. Vsi so se že priučili na nemške lopovske stvari in slučaj s samovarji ni začudil prebivalce, niti nas vojne dopisnike- Nemci niso samo »pozabili* sa-movarjev, temveč tudi naboje z mu-ničijo in mine.
Hodimo od vasi do vasi po zemlji, ki so jo Nemci razkopali in oskrunili.
Evo, v tem gozdu so bile njihove rezerve. Gozd je, prepleten z bodečo žico. Očlvidno so se Nemci bali nočnih partizanskih napadov. Preko ceste in gozda leži ogromno polje, pokrito s snegom. Belo polje se je popolnoma zlilo z belim nebom. Horizont se ne vidi. Samo nekje v višavi, v tem mlečnem prostranstvu se opaža nekaj, kar spominja na sonce. Vsa ta pot nima niti ene črne pike, razen en? deske, na kateri stoji kra-
17
dnevnik
tek napis napisan z roko pionirja: «Polje je minirano*.
Hodimo. 15 km. in vidimo zvonik. To je velika vas Tarutino.
Naša domovinska vojna z Nemci me neprenehoma spominja na prvo domovinsko vojno leto 1812.
Na južni strani vasi se je ohranil spomenik - stolp in orel. Nepoškodovan je tudi napis.
»Na tem mestu se je ruska vojska utrdila in pod vodstvom feldmarša-la Kutuzova, rešila Rusijo in Evropo.*
Verjetno je pred 129 leti ruska vojska sušila svoje valenke na pečeh po kolibah, kadila tobak in jedla ržen kruh, okusno juho in kašo, in ravno tako kot ml danes šla v smrt, da reši Rusijo in Evropo.
Tedaj ni bilo in tudi ne v celi zgodovini človeštva takega sovražnika kot je Hitlerjeva Nemčija, takega barbarskega, krvoželjnega in podlega sovražnika.
V Taratinu so Nemci zažgali 100 hiš (zidovje pa porušili). Ce ne bi
bil prodor Rdeče armade tako nagel, bi požgali še več.
Se sedaj, ko je pogorišče pol metra pod snegom, se od časa do časa še vedno kadi.
V Tarutinl so se obnašali Nemci ravno tako kakor v vseh dragih mestih ln vaseh, ki sem jih obhodil. Oropali so prebivalce, oskrunili deklice ln jih s silo nagnali v javne hiše za nemške vojake. (Sedaj so jih evakuirali kot državno lastnino).
Nemci so cč pripravljali, da r.u-merlrajo vse prebivalce in da jim okrog vratu obesijo tablice z napisom: »Prebivalec Tarutina, štev....* Take tablice sem imel v rokah, štev. 31 in 32.
Nemcem ni uspelo uresničiti svoje namere. Ko so spoznali, da morajo odstopiti, so prebivalcem z naredbo zagrozili, naj zapuste svoje domove. Dva bolna starčka - Praskovlja Gazlkov ln Drlvec Antonič — sta odklonila, ker nista mogla hoditi zaradi starosti ln bolezni. In zopet so zverine v nemški uniformi izvršile zločin, ki ga ne bomo pozabili, dokler bo stala naša dežela. Oba starčka so ustrelili.
Za sedaj še ni nemogoče, da se ugotovo vsi zločini, ki so jih nare-
dili Nemci v Tarutini. Zato je potrebno dalj časa.
Ce bi se izpustili vsi zločinci iz vseh zaporov sveta, ne bi napravili riti tisočinko tega, kar delajo Hitlerjeve kobilice po naši deželi.
Evo, točke 7. nemške zapovedi, ki Je bila razglašena v Tarutlnu:
»Vsako obljudeno naselje bo sežgano, v katerem rdečearmejcc, partizan ali tujec (očlvidno njihov - to so Nemci) dobi skorjo kruha ali zavetišče.*
. Na nemški ogenj je Rdeča armada odgovorila z ognjem. Z vsakim dnem je ta ogenj smmomosnejši.
29. december 1941.
KAJ JE SREČA!
Mi smo se radi pogovarjali o sreči bodočih generacij, o sreči naših otrok in sploh o naši sreči. Ko skozi 15 let gladimo našo komunistično državo, ko bo za vse vsega zadosti, toda redko smo govorili o naši današnji sreči. O njej nikoli nismo riti mislili. V človeški naravi je, da godrnja nad svojo najmanjšo nesrečo in Istočasno niti zapazi ne, da Je srečen.
Mnogokrat srečam ljudi, ki jih nisem videl od začetka vojne. Ko smo predobatlrall vsa vojaška vprašanja ln zadnji Churchillov govor, nismo niti pozabili na položaj Ostro-
va Guam, se začenjamo spominjati, kje Brno se zadnjikrat srečali.
Razume se na Jalti. Zlvel sem v senatorlju VCSPS. in še sem godrnjal, da so nas slabo hranili- Spominjati se. Srečali smo so na obali. Vi sto se šli kopat, a jaz sem rekel: »Pa kdo se koplje že v maju! V juniju, da! A v juliju-..*
— Da — da, lepo je bilo takrat.
— Dobro smo živeli in nimamo kaj dodati,
Ali:
— Dovolite, dovolite! Prav gotovo! Na tem istem mestu! šili c‘.o po ulici Gorkega s svojo ženo ln otrokom. Spominjate se. Tožili ste, da vas boli glava od samih skrbi, kam boste dali sina, ko bo končal deset razredov. -- VI ste želeli v polit-tehnlko, a vaša Žena Je bila za umetniško &olo. Fantek aam pa je Želel iti v letalsko šolo.
— Ze leti: Na jugozapadu.
— Je lovec?
_ Bombnik je. Dva meseca ie ni pisal. Zena mi vsak dan pošilja telegrame. Ne vem kaj naj jt odgovorim.
— A kje je ona? Z malim v Sibiriji, a hčerka je v pionirskem logorju v srednji Aziji.
— Se spominjate še kaj moje tetke? Stara je že? Ona je sedaj pod nemško okupacijo v Dnjcpro-
petrovskem. Ne vem kaj je z njo? Živela je od tega, kar sem JI pošiljal.
— Da, živeli smo brez skrbi.
Nismo sc mogli pritoževati. Dobro smo živeli. Prav dobro smo živeli na naši sovjetski zemlji.
Ali smo ml to z razumom spoznali? Kaj ni bilo med našimi ljudi, ki niso z razumom spoznali, temveč so protivno in, trdno verovali, da niso dovolj srečni in da njihovi sreči nekaj manjka.
Hodili smo po gozdni poti ponoči v polni tišini. V beli luči avtomobilskih svetilk Je zgledal gozd kot operska dekoracija. Zelo čudno ker nikoli ne vidimo operne dekoracije brez glasbe. A sedaj Je bila tišina. Zelo čudna tišina zato ker smo hodili k frontni črti in pričakovali grmenja. Toda na fronti za časa najhujšega napada nastane za kratek čas čudna tišina. No poznam globlje in popolnejše tišine, kot je tišina na fronti.
Po tem gozdu Jo hodila orjaška vojska severnega medveda. 3 svojim jeklenim bokom Je rušil drevje, lomil veje, vlokel se naprej levo in desno s svojim težkim životom, ril zemljo in iadlral korenine.
(Dalje prihodnja)