r\RHJ n XVIII Tz arhivskih fondov in zt»'rk 103 Pouk verouki v Slove niji leta 1947 LuJZ TR3AN V Slovcniji jebilpouk verouka v Šolah obvezen prcdmci že od avftroogisk:h časov, po prevra ih v kraljevini Jugoslaviji, pa tuai med okupac.jo: kjer je bilo to mogoče Leta 1945, po osvoboditvi in vzpostavitvi r.ovc revolucionarne oblasti, jc ta pcuk verouka tolerinla in ga ni ukinila, pač pa je za to dejanjj por.topnc pripravljala "teren" vse do ukrn-tve do'začetka leta 1952. Medtem pa je oblast kot za vsa področja takratnega življenja, budno 'birala tudi podatke o obisku verouka, ki je bil za takratne razmere prc-enetljivo visok. Žal so se ohranili pcdaiki za celo Slovenijo le za leto 1947, ko jc 20. aprila Ministrstvo za prosveto Ljudske republike Slovenije poslalo komiteju za šole in znanost v Beograa podatke o pouku verouka na šolah in zapisalo, da ga obiskuje v Sloveniu 149.252 učcnccv, in sicer v osnovnih Sclah 133.80^ ali 84,92%, v nižjih razredih gimnazij 13.870 ali 66.54%, v višjih pa 1.582 ali h1 94%. Procent jahic najnižje število otrok, ki so obiskovali verouk jc bil v mestih Za okraj Ljubljana mesto so zbiralci statističnih podatkov v svojih poročilih z neprikritim zadovoljstvom ugotovili, da nI nikjer stoodstotnega odziva ter d? jc največji od;.iv na Hrušiei z 94,40 in v Šentvidu nad Ljubljano z 92,4 odstotki. Od lji:b-Ijanskili predmestij pa so pn obisku prednjačili v empciru z 85,Zgornji Šiški z 83,4 in na Rudniku z 82 odstotki, medtem ko jc bil najnižji obisk na Poljanah 7. 38 odstotki Najnižji odstotek v mestnih osnovnih šolah so imeli na Ledini, kjer se je ravnateljica v poročilu nohvalila. da se iim jc odr.totek s posameznim prepričevanjem staršev uspelo znižati za 10, torej na 58% V pripisu so predstavniki oblasti opisali njim sumljivo wi zadeva nji katoliške cerkve v Ljubljani, predvsem frančiškanov, ki so vabili k obisku verouka z oglasi s prižnic, pisnimi obvestili na vratih cerkve in-s "hišno usmo propagando", na starše pa "izvajali individualni pr^isk' z razdeljevanjem listkov za prijavo k verouku, kamor nai bi napisali, ah bo njihov otrok obiskoval verouk ali ne Otrokom so, tako kot drugje, po pc"trili veroučne ure s tem, da so jim delili podobice, jim pripravljali lutkovne pr^d"tavc, lahko pa so peli tuai mi pevskem zborn V Mariboru pa naj bi po poročilu kateheti pri vcroukii ccl6 "razdvajali" oziroma ločevali otroke med verne in neverne V mcr,tr.em okraju Celje na dveh od treh osnovnih šolah niso imeli vcroučitclja, na tisti, kicr pa jc bil, jc verouk ohiskovalo y4% otrok, na dveh nižjih gimnazijah 80 31% Iri na državni gimnaziji v nižjih razredih 82,19%, v višjih pa 40 54%. Podobno 'c bilo tudi v Ma- riboru. V enajstih osnovnih šolah je obiskovalo pouk verouka 89, na nižjih gimnazijah 60, na višjih pa 80 odstotkov učenčev, ravno tolike kot na učiteljišču. Za podeželske okraje pa jc blo značilno, d? so na veliki večini sel obiskovali pouk vsi učenci, le na nekaterih je bil obisk od 94 do 99 odstoten, razen na tistih, Kjer ni bilo vcrouciteiji. Zan«mivo jc, da so se do ukinitve tako katoliška ccrkcv kot oblasti prizadevale da bi bil pcuk prav v šolskih prostorih. Ljubljansk škof Anton Volk jc leta '946 naročil, naj ga v vseh Župn- ah, kicr ni bilo verouka v šolah poučujejo v cerkvah n dodal daje prepričan,'da bo vlada Ljudske republike Slovenije "mcdrc upoštevala voljo veČine slovenskega nareda ki hoče da se verouk poučuje kakoi doslej v šoli in da sc tudi reduje kakor, drugi predmeti". Civilna oblast pa jc zagovarjata pouk verouka v šolskih prostorih iz drugih razlogov. Minister za prosveto Jože Potrč je v okrožnici iz leta 1948 zastopal stališče, da jc "cerkev ločena od države, da pa sc dri.ava nikakor nc odreka kontroli nad načinom vzgoje otrok s strani veroučiteljev. Verouk se prav zaradi kontrole poučne v Šolah Nedovoljen jc pcuk v župniŠčih in drugih prostorih . Poleg tega je takratna oblast m-^gim duhovnikom odvzeli, dovoljenja za pouccvanie verouka, ali pa Mm ga ni ^'.daljšala in jc s tem tovrstni pcuk nr mnogih šolah odpadel. Tim kjer jc šc b'l, pa so kot veljavne prijavnice za obisk verouka priznali le tiste, ki so jih podp;sali očetje, nc pa matere. Tudi zaradi pritiskov oblasti jn prostuvoli-nosti so sc kateheti, nc samo v Ljubljani kot jc bilo že omenjeno, pač pa tudi na podeželju, prizadevali za čim pestrejši način poučevanja in druženja z otroki nekaterih kiajih v okraju Ljubljana okolica, kjer jc biic od 63 šol kar 35 s stoodstotnim obiskom verouka, sc nekateri duhovniki za otroke nrircjali tudi. "fizkulturne štafete z nagradami". Tudi za i niomclj so hilc pripombe, da so sc kaplani in župnik pričeli igrati z otroci in da so jih pritegovali z raznimi Športnimi igrami V okrnu Kranj štiri šole niso imele vero-učitčlja, med ostalimi osemindvajsetimi pa jih jc bilo 17 s 100-odstotnim obiskom Na Jesenicah in okolici so imeli popoln orafflc verouka od 30 sol lc na petih, v okrnu Rakek pa obratno, od petindvajsetih kar na dvajsetetih V Ktmniku n bilo vcroucitclja na treh šolah, na ostalih petintridesetih .pa jc bil popoln obisk na. triindvajsetih. V grosupeljskem okraiu jc bilo od 31 šol brez verouka 9. v ostalih pa so imeli popoln obick na štirinajst h. V okraju Slovenske Ko njicc, kjer so skoraj na vseh Šolah vsi učenci KM Iz arhivskih fonoov m zbirk ARHIVI XVIII 1995 obiskovan verouk, jc zanimiva pripomha za Zreče, kjer so zapisali opombo, da pn 96 odstotnem obisku "samo jehovei ne posečajo verouka". V okraju Novo mesto ie hilo 10 šol br ;z nouka verouka, na ostalih 31 Šolah pa |t hii obisk povsod sleod toten, ravno lako v okraju Krške; kjer ni bilo pouka na dvanajstih-šolah. Tudi na Goriškem, v. Ljutomeru in drugje so podobni rezultati anket. Iz anket po posameznih okraiih so na ministrstvu za prosveto ugotavljali, daje "večji pritisk verjetno za ohranitev pouka verouka v Šolah, o a podeželju, da so po mnogih šotah, razen v Ljubljani, v učilnicah še križi ter da imajo kateheti svoja učila. Glede prostorov pa so zapisali, da tam, ki>;r ,c vodstvo šol proli verouku, lc-ta pot ika v cerkvah kjer pa ne, pa v šoli, ter da je splošna tendenca, da verouk ne bi bil zadnje šolsko uro ier da bi hil dve namesto ene ure na teden. • . Kot jc bilo omenjeno, so se podatki o obisko- OKKAJ osnovne Sole % OBISKA ■, Si c v. llČCi.CCV Štev.nbisk. ve.iiuka Ljubljana mestu 1 6.707 4.fiKK 69 .H9 Ljubljane oknlica 7.H93 7 407 93.H4 Škofja Loku l.KJK i W4 j K 5.34 K ran, 5.777 5.165 H'.MO . Jesenice 4.3H9 1 3.67H H3,H0 Kamnik 5.Ü49 -i 775 9H.60 Grosuplje 4.438 3.016 67.95 . Rakik 2.736 2.7iy ■ . . mm Novo nKM11 7.145 7.904 P | K3.K9 T.cbnjc 4M0 4.5H6 9« OK Krik.i :t.7tn 6.347 72,9?. KoŠI .'jc 2 5% 1 2.405 97,6(1 Črni imo Ij '3.6"J0 3.181! ■ Kb. 12 Celje mestu 1.7! 7 69P- 40.10 Celjenktilica 9.1 KO 9.117 99.03 imarj. On iel .ah 4.631 4.5y4 yy.JiK 5 love tisi: t Konj. te 3.671 3.657 W.fl Trbovlje 1.970 4.6W 94,37 Mi vi rje 3.929 3.216 H7.H5 Maribor- n lesi d 4.I6H 3.035 72.HI Maribor iikol i ca n.49t> 6.H92 81.01 Ljuin.iiei 4.I56 4.139 99,05.. Dolnja Lendava 4.015 4.00* . 99.H 5 Murski. Sobota 6.422 5.004 . 77 91 Preval e 1 5.750 . . 5.633 9H .00 Ptuj 10.007 y 97» 99.63 Radj. ir 4.5 3U 3.765 M. 11 S1i..etlska. Bislrica 3.950 - 3 56H 9(132 | Ajduv.ščina 5.517 3.174 S7J3 D Poj..ojna 1.H22 1.706 93.C-3 Sežana 1.776 1.297 73.03 Idrija - Cerkno 2.414 2.I7H 9C.02 lil. sta Bi Urit i 2.H97 2.572 «H.H.. vanju pouka verouka za celo Slovenijo, ki jih je obiralo ministrstvo za prosveto ohranili le za ieto 1947. Popolnejši podatki, od 1945 do 1952, pa so za Ljubljano. Na podlagi le-teh m predvsem preučevanju lakratne zakonodaje jc Branko Šuštar v Sodobni pedagogiki, v letniku ly9', v ohscžni razpravi opisa1 kako sc i Sloveni" predvsem v.političnem vrhu dc 1 2. 1952» potekala' prizadevanja za ukinitev verskega pouka ki ga jc zamenjaLpredmct dnižhcna in moralna vzgoja ■ i Vin; Arniv RepubliKC Slovenije, Min*strstvo za prosveto (dalje AS MPr) šk 68, št. 6744,47 AS MPi, šk. 95, šl. k 4 6, 26. oktobra 1984 AS, MPr, šk, 58, dopis škofijskega ordinanaia v Ljubljani Ministrstvu za prosveto, 5. marca 1946. ■ NIŽJI RA7.REDI ' sREONJIH ŠOL % Ob 1 SKA Štev.' t ■ uCcneev Štev. nbisk. /i muka' Ljubljana mesni 5.526 1 3.120 56 46 Ljubi ¡aniMikiilitd1 136 95 ■ 5tUfs Sknfjii Uika 35H Z14 59.78 K ran i 946 : J9S ' 63.21 Jesenice 9J4 407 42.66 Kamnik 552 460 83.33 Grosuplje 273 ■ [ Rak ^ k 478 -. 120 . 25.10 Novn me.stn 560 33." . .49.19 Trebnje ■ . . .... Krško KOI 497 • . 62.06 Kočevje 442 293 ' .06 2 K Čmnnielj 1 3H8 . 361. 9X04.1 Cclje-incsin I.I3H '>11 80.31 ' Ccljc-i Ai)lit;iJ 305 255' «3.60 Šoiaije iri Jelšah 145 ■140 9o.55 ■ Sliiveiiske Ki njicc 23X _, 237 99,06 Trbovlje 471 355' 75.37 Mu/i rje 267 110 58,')9 Maribor me si o 1.931 ' 620 32.10 Maribor- okolica 231 IKH 81.01 LjutnriKr 207 . 195. . 94.00 Dolnja Lendava 165 141 . 85.45 Munka Snbnta 370 . 97.60 P-c valje 620 182 29.35 Ptuj ■ 600 , 525 - HH 08 Radeon« Iflf 95 . . . 64.5y Slovenska Bi siri ca 2o£l 150 ■ 72.46 Ajdo i Ki na 274 J 117 43.00 Poslu jtia 432 "254 ' Se>ana 1H1 ' _ drija-Cerkno 2K7 1 210 f i H i J irska B'. s trie x 407 ' 321 ' 84,01. i -SKI'PAJ. 11.904 S!» 14 ARHIVI XVIII 1995 Ij arhivsKih fondov in znirK 105 VIŠJE liREDNJF. ŠOLE % OBISKA • Sle v. LCentev itev. obisk ' verouka Ljubljana- niči' . 2.2H5 792 14.66 Ljubljana okolica - Sk. fja Loka Kranj_ 302 55 31.50 Jesenicc ;xi K:mn>k Grosuplje Rake Novo nicsto 121 00 00 Trebnje 4 * Krško 53 17 22 00 . Kočevje . . ČrniiiHclj 2K 2K 1 (M) ,00 Celje-irtcMo 444 IK0 40.54 Celjc-okolica 5. irje pri Jelšah Slovenske Konjice - " 1 Trbovlje SO 10 1 *oH Mozirje . Maribor- rii-slt. 609 94 15.43 Maribor- -ikol i ca LiuMncr Dolnja Len Java ■ Murska Soba» 144 125 Hfi, 7(1 Prt valje 71 Ptuj I3ti 63 > 45.65 Radgona Slovenska Bistrica - ' H Ajdovščina v ■ " 1 Postojna 112 t) 00 H Sc/ana ' u Idrija ■ Cerkno - n Ilirska Bistrica S KI).'A J; t J 1 1R4 31. Bi Šle v. . učencev Stcv. obisk, verouka '.in Obiska Jčitcljtščc v Ljubljani 297 '40 13 46 j Učiteljišče v MuribDn. 205 «2 40.00 J [ .CKUl-AJ: 502 122 14J0