Posamezna številka 10 vinarjev.
siev.72.
v urnimi, v srede, 29. marca ist
Leto XL1V.
~ Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 9a Nemčijo oeioletno , „ 29"— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na domi Za celo leto naprej . . E 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemati mesečno „ 1*80
== Sobotna izdaja: s
za oelo leto......K 7'—
za Nemčijo oeioletno . „ 9-— i.a ostalo inozemstvo. „ 12'—
MpRA	
	r
' Jp ■	
	t
	bJ|
pffSH	_ -- j
Inserati:
Enostolpna petilvrsta (72 nun široka ln 3 mm visoka ali a|e
prostor) za enkrat . . . . po 23 v za dva- ln večkrat . . 15,, pri večjlli naročilih primeren popust po dngovoru.
^^^ Poslano: Enostolpna pttitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan. lzv:emšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga vozni red
riar Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; nefranklran« pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravilltvo je v Kopitarjevi nliol it 6. — Račun poštne hranllntoe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bora.-berc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona &l 138.
Hrvatje iz Bosne in Hercegovine pri cesarju. - Hudi boji na Primorskem in
ob koroški meji. - Brezuspešni ruski napadi.
Cesar Bosni in Hercegovini.
Dunaj, 28. marca. (K. u.) Ob 11. uri dopoldne je sprejel cesar v Schonbrun-nu poklonitev deputacije pod vodstvom deželnega načelnika Bosne in Hercegovine generala Sarkotiča, ki je Štela U oseb. V deputaciji so bili med drugimi: pomožni škof sarajevski dr. Šarič, mo-starski škof, banjaluški škof, frančiškanska provincijala iz Sarajeva in Mostarja, apostolski upravitelj grških katolikov v Sarajevu, srbsko-ortodoks-ni metropolit je iz Sarajeva, Tuzle in Mostarja, reisul-ulema sarajevski, več muftijev, evangelski župnik v Sarajevu, višji j-abinec v Sarajevu, nekaj posestnikov, Zastopniki odvetništva in zdravništva, predsednik trgovske zbornice v Sarajevu in več županov. Sarajevski nadškof dr. Stadler se vsled bolezni ni mogel udeležiti.
Ko je prišel cesar v sprejemno dvorano, so ga člani deputacije pozdravili 7, burnimi živijo-klici, nakar je deželni načelnik general Sarkotič nagovoril Njegovo Veličanstvo sledeče; »Vaše Veličanstvo, najmilostljivejši cesar, kralj in gospod! Čustva zveste vdanosti in najglobočjega spoštovanja so v narodu Bosne in Hercegovine vzniknila iskreno željo, da sme svojo neomajljivo vdanost in hvaležnost do prevzvišene osebe Vašega Veličanstva kakor tudi do najvišje cesarske hiše izraziti pred najvišjim prestolom. Z vedno očetovsko ljubeznijo in naklonjenostjo je blagovolilo Vaše Veličanstvo izpolniti to srčno željo naroda in pod mojim vodstvom došlim zastopnikom dežel Bosne in Hercegovine — za vedno podaniki habsburške vladarske hiše — podelilo milost, da sme pred Vaše Veličanstvo. Zaman se je poizkušalo pod žezlom Vašega Veličanstva mirnemu delu izročeno ljudstvo Bosne in Hercegovine iztrgati iz zveze monarhije. Sinovi teh dežel nosijo danes habsburške zastave zmagoslavno v sovražno ozemlje in z veselim srcem žrtvujeta Bosna in Hercegovina na oltar velike skupne domovine. Med tem ko sinovi slede zapriseženi dolžnosti, se zbirajo tu njih očetje
ponosno in hvaležnega srca pred prestolom Vašega Veličanstva, da po meni izrazi najneomajljivejšo zvestobo in vnovič vdano prosi za očetovsko naklonjenost in milost Vašega Veličanstva. Njegovo Veličanstvo, naš milostni cesar in kralj Franc Jožef I. Živijo!
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo odgovoriti na nagovor deželnega načelnika tako-le:
Z veseljem vidim zastopnike Bosne in Hercegovine okoli Sebe zbrane in gi-njenega srca sprejmem izraze njih zvestobe in udanosti. S podedovanim junaštvom so sinovi obeh teh dežel sledili Mojemu klicu k obrambi domovine in so z nikdar omajljivo zvestobo zmagoslavno ponesli moje zastave sovražniku nasproti. Nepremagljive v obrambi, nezadržljive v naskoku so se Moje vrle bosansko-hercegovinske čete kot najmlajši del moje armade pridobile pravico do Moje očetovske zahvale, ki jim bo za vedno zagotovljena. Požrtvovalno in vedno pripravljen na pomoč stoji za v vojski borečimi se vojaki ves zvest narod Bosne in Hercegovine, ko-jega vztrajno prenašane vojne bolečine omiliti in ozdraviti bo najplemenitejša naloga uprave. Skupne skrbi, boji in zmage so v teh letih vojske še bolj trdno zvezale vse Moje narode in narod vaše lepe in ponosne domovine, katere obisk je moj dragocen spomin, neraz-vezljivo priklopile Meni in Moji hiši. V trdnem zaupanju do vsemogočnega Boga upam na skupno in plod ovito delo bodočih mirnih let in sporočam zvestemu narodu Bosne in Hercegovine Svoj očetovski pozdrav in zahvalo za poklonitev, ki veseli Moje srce.
Člani deputacije so nato priredili Njegovemu Veličanstvu navdušene ovaci.je. Njegovo Veličanstvo je nato posamezne člane deputacije odlikovalo z nagovori. Ko je Njegovo Veličanstvo zapustilo vsprejemno dvorano, so se ponovile navdušene ovacije vseh članov poklonitve.
Dunaj, 29. marca. (Kor. ur.) »Neue Freie Presse« objavlja izkaze več članov bosensko-hercegovskega poklonil-nega odposlanstva, ki ga jc sprejel vče-
raj cesar. Vsi gospodje so izjavili, da je bil cesar, ki izvrstno izgleda, očividno vesel deputacije. Nasproti sarajevskemu metropolitu Evgenu Letica je cesar izjavil, da je prepričan o zmagovitem koncu vojske zveznih osrednjih velesil. Cesar se je razgovarjal skoraj % ure z najodličnejšimi člani odposlaništva in se je zelo zanimal in izpraševal o razmerah Bosne in Hercegovine.
Vojska z Itnlilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. marca. Uradno se razglaša:
Boji pri goriškem mostišču se nadaljujejo, živahno sta pričeli streljati obe arti-ljeriji tudi v odseku Dobrdobske visoke planote. Italijani so poizkušali napadati na severnem robu gore Sv, Mihaela in pri Sv. Martinu. Vzhodno od Selc se boj še nadaljuje.
Vsi sovražni napadi so se izjalovili tudi v odseku Plocken. Pred bojno črto hrabrega koroškega lovskega bataljona št. 8 leži 500 mrtvih Italijanov.
Boj s topovi na tirolski bojni Črti je bil živahnejši kakor navadno le v Judi-kariji.
Ker se je dognal živahnejši železniški promet na Benečanskem v smeri proti bojni črti ob Soči, so metali naši letalci bombe na nekatere objekte tamošnjih železnic.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo.
26. marca. Trajno slabo vreme je preprečilo tudi včeraj delovanje topov v višje ležečih odsekih bojišča. Nekoliko važni topniški boji so se izvajali kljub temu ob srednji Soči med Tolminom in Gorico, na kraški visoki planoti in proti sovražnim baterijam blizu De-vina. Naša pehota je intenzivno nadaljevala utrjevalna elela in je v obrambi megle vdrla na več točkah v črto sovražnika, kjer jo povzročila z bombami veliko škode.
Boji pri goriškem mostišču.
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo vojni poročevalci 27. t. m,; Na celi bojni
črti od južnega Tirolskega do Jadranskega morja se pričenjajo razvijati ljuti boji.
Na Tirolskem je pričelo obstreljevati italijansko topništvo avstrijska opirališča in utrdbe, ne da bi povzročilo znatno škodo. C. in kr. baterije so krepko odgovarjale.
Na koroški bojni črti je nastopil sovražnik z močnejšimi silami, da zopet osvoji postojanke, ki so mu jih vzele naše čete na prelazu Plocken. Italijani pa tu niso mogli zopet pridobiti na prostoru. Strmine prelaza Plocken pokrivajo nešteti laški mrliči, ki so jih pokosile naše strojnice, metalci min in šrap-nelni ogenj na njih krilo. Bojevali so se celo noč.
Pri goriškem mostišču izganjajo naše čete sovražnika iz preveč blizu ležečih naprej potisnjenih opirališč in so dosegle zopet uspeh, ki se nikakor ne izčrpava s številom ujetih sovražnikov — nad 500. Pričele so se te ofenzivne delne operacije, da so naši zopet osvojili pobočje Oslavja, ki se drži severne višine pri Podgori, ki ga je bil zasedel sovražnik po razdiralnem bobnečem ognju. Italijani so izgubili pri zopetni osvojitvi te postojanke po naših četah več sto mrtvih in 1200 ujet* nikov.
Ko se je tako izjalovil njih poizkus, da obidejo s severa Podgoro, ki takorekoč tvori zapiralno utrdbo Gorice, so se približali s svojimi baterijami goriškemu mostišču, da obstreljujejo z južnega krila naša zadaj ležeča bivališča in zveze, posebno pa zgornji most čez Sočo. Natančno merjeni ogenj c. in kr. topništva jc pa onemogočil boj naprej potisnjenim italijanskim baterijam, nakar so obstreljevale naše baterije celo sovražno postojanko v obliki polkroga od južnega roba Podgore čez kolodvorsko postajo Ločnik do desnega brega Soče.
Temu sunku v odprti dolini je sledil zdaj zopet krepak sunek na severnem robu Podgore. Tam vodi druga cesta, ki loči globoko zarezano kamnito sotesko Oslavje od gorskega grebena, C. in kr. čete so osvojile tam z naskokom celo sovražno postojanko odseka. Gorica je Italijanom zopet za dober kos zemlje oddaljena.
LISTEK.
Siralarslvo.
Kada^ izide nova številka »Dom in Sveta«, se slišijo o njem zelo različne sodbe. Gospod Peter prereže novi zvezek, ga prelista in prebere, se zadovoljno nasmehne in pravi: »Vse zanič. Saj drugače biti ne more!« Mladina list željno čaka, in ko pride, ga natanko prebere in pravi: »Kaj je to, kar v tem gozdu šumi? Kaj mi govore ti mnogoteri glasovi? Zdi se mi, da mi hočejo nekaj važnega povedati.« Politik nc utegne vsega prebrati, pa notranji čut mu pravi: »Ti polizobraženci, ki pišejo v »Dom in Svet«, cikajo na liberalizem, če niso celo mladini?« Dominsvetovci sami pregledajo list od prve strani do zadnje, ga še enkrat obrnejo od zadnje do prve in pravijo: »Je; saj je nekaj, pa je komaj približno tisto, kar bi hoteli. Saj je res, da je v našem listu mnogo resnega umetniškega stremljenja, mnogo erudicije, poštenih sodeb, da nas ni treba biti sram pred nikomer, niti doma, niti v svetu, niti pred Bogom, ki nam vidi v srce, niti pred ljudmi, ki sodijo r.a.^a dejanja — pa mi smo mislili ie vse drugače! ,Dom in Svet' naj bi bil — ne vem kako — izraz vsega dobrega in pametnega, kar je v nas. glasilo vsega 1
nepovedanega, kar nam živi v srcu in si ne upa na dan, razločen odmev naših tihih upov in bojazni, slovenskega življenja izraz in kritika. Naš list naj bi bil dom vseh tistih misli, ki jih ne marajo nikjer, ker so v nasprotju z ustaljenimi programi in dog-matično veljavnimi lažmi, naj bi vedno in vedno klical ljudem, ki so se zapletli v vse te mnogotere zmede življenja, da je le v evangeliju vsa resnica. Zakaj bi sicer pisali?« Urednik pazno posluša vse te glasove, ne prezira nobenega, nc prijateljskega, ne sovražnega, se veseli dobrega in si huje očita vse pomanjkljivosti, nego bi jih mogel očitati najstrožji kritik, vsakega skuša razumeti, se nikomur ne laska ter upa. Edina resna ovira za list se inu zdi predsodek, ki ga imajo mnogi bralci, da je »Dom in Svet« le glasilo neke struje, slovstvene in umetnostne, zagovornik neke parole in glasnik majhne družbe > litera-tov«, ki sc bojujejo za nov program in priznanje, tako kot so se svojčas ljudje bojevali za besede impresionizem, realizem, simbolizem ali kaj podobnega.
V resnici ni »Dom in Svetu« nič tako zoprno, kakor ti razni slovstveni in umetnostni programi, ki jih čas hitro rodi in še hitreje konča; on ne misli, da jc ze kaj storil, če je ramo »modern«, kakor mu nekateri podtikajo, dasi seveda ne irorc biti drugačen, nego modern. to se pravi, sodoben. V lanskem letniku je to jasno povedal, ko ie nisal: ».Dom in Svet' up so-
vraži ničesar tako odkritosrčno in živahno, kakor sovraži bledo, brezkrvno literatstvo, to sramoto med rokodelstvi, ki prodaja prazen videz za drag denar in goljufivo ponuja izdelek spretne roke namesto dela mislečega duha. Ljudi, ki niso spoznali, da se jim je Lepota razodela na nov način, in ki jih ne sili notranja moč, da svoja spoznanja svetu razodenejo; dalje ljudi, ki niso sprevideli, da imajo svetu kaj važnega, koristnega in potrebnega povedati; z eno besedo, ljudi, ki ne žele toliko misliti, kolikor pisati, pisati za vsako ceno ter karkoli in kamorkoli, takih ljudi se bo ,Dom in Svet' vedno z vso nevljudnostjo branil in obranil.« To niso samo besede, dejanja kažejo isto stremljenje. Vzemite si toliko časa, da preberete prvo dvojno številko letošnjega Dom in Sveta«, in boste videli, da ni bilo naše slovstvo še nikoli v tako tesnem stiku z življenjem kakor je sedaj, da ni bilo še nikoli tako malo abstraktno in akademično, tako malo »kavarniško«. Dominsvetovci :;o zelo različni, eden teži domov, drugi v svet, marsikaterega oblika je težka, -nerazumljiva«. asocialna, toda v resnici se vsi bore z živim življenjem; kakor jc njih delo brez tendence, tako zelo je obenem aktualno in nič ne pretiravam, če pravim, r-a je v marsikateri njihovi črtici več vsebine, nego v nekaterih naših realističnih romanih.
Ne, lo ni strujarstvo, to niso motni teoremi razgretih tflav, lo niso nuhle do- 1
mišljije ničemurnikov, temuč pošteno delo pošteno mislečih ljudi!
Če kljub temu velika večina naše inte* ligence živi, kakor bi slovstva ne bilo na svetu, so vzroki drugod. Z veliko jasnostjo se mi je razodel eden teh vzrokov, ko sem v članku dr. Ušeničnika «Umetnost pa nravna odgovornost«, ki je pazljivega branja vreden, naletel na stavek: »Največ zanimanja in povprečno največ časa za leposlovje imajo res le napol dorasli mladeniči in mladenke,« O velikih narodih z razvito, diferencirano kulturo to ne more veljati, toda pri nas je dejstvo, da imajo največ »zanimanja« za leposlovje dečki in deklicc, ki bi morali brati, če bi imeli dobro vzgojo, Jules Vcrnea, Scotta, Silvia Pellica, Ander-sena, Hoffmanna, Ido Hahn-Hahn, in da so ti dečki in deklicc naši sodniki, ker drugih ni. Kako je to mogoče? Vzroki ne morejo biti v naravi stvari; naj jc drugod šc dandanes drugače in nikakor si ne moremo mislili o Sofoklu ali Danteju ali Shakes-peareju ali Ibscnu ali Tolstem, da ga v prvi vrsti bere nedorasla mladina — vsi so imeli povedati stvari, ki morajo, morajo zanimati zlasti odrasle ljudi. Kako pa bi moglo zanimati odraslega človeka, kaj piše na pr. Fran Govckar? Nc morem si lahko misliti kulturnega človeka, ki bi nc čutil potrebe, brati Dostojevskega, in mislim, da njegovemu srcu in umu manjka nekaj važnega, če ga ni bral. Kaj pa bi mu manjkalo, če ni bral Kersnika? Značilno je, da ga odra-
Odstavljeni laški generali.
Lugano. Odstavljena sta general-majorja Schiffi in Carbone. Umrl je konteradmiral baron Novellis.
Plače naših vojnih ujetnikov v Italiji in italijanskih v Avstriji.
Dunaj, 29. marca. (Kor. ur.) Avstrijska in italijanska vlada sta sklenili s sodelovanjem društev »Rdečega križa« dogovor o določitvi gaž ujetim častnikom, praporščakom in kadetom kakor tudi glede na dnine moštva. Po tem dogovoru, ki se uveljavi 1. aprila 1. 1., dobe naši ujeti častniki v Italiji višjo gažo kakor dozdaj, praporščaki in kadeti gažo poročnikov in moštvo dnino po šaržah. Nastop avstrijske vlade v tej zadevi gotovo olajša usodo naših vojnih ujetnikov in ga hvaležno pozdravi. Žal, da ni bilo mogoče'skleniti dogovora o izplačilu dnin moštvu tudi z rusko vlado.
Dve laški ladji se potopili.
Milan, 29. marca. (Kor. ur.) Tukajšnji listi poročajo, da sta se potopili italijanski ladji »Fiora« ob adžirski sbali in »Man-
suetto«.
Italija ne igra odkrite igre.
Lugano. Kljub navdušeni pisavi laškega časopisja o sprejemu Salandre v Parizu in o menjajoči«1 se napitnicah se le sodi, da še ne igrajo v Parizu odkrite igre glede na konkretna zagotovila in razširjenja bojne črte. Lahi so zadovoljni, ker so prišli v Pariz Grey, Kitchener in Llovd George, ki so bolj naklonjeni Italijanom kakor Churchill, Runciman in Mac Kenna. »Secolo« opominja Salandro resno, naj v Parizu odneha zaveznikom.
Koliko stane Italijo vojska.
Po računih laškega zakladnega ministra so izdali Lahi za vojsko januarja in februarja 1.505,800.000 lir.
Curih, lz Rima: Uradno se razglaša začasen dekret, ki poviša proračun | vojnega ministra v računskem letu 1915—1916 za 400 milijonov lir.
Lahi in Slovani.
Lugano, Nacionalisti pozicajo vlado. naj izjavi glede na oklic slovanskega odbora v Parizu odločno, da Italija nc priznava slovanskih zahtev glede na Jadransko morje.
Prepovedana odkritosrčnost.
Lugano. »Idea Nazionale« javlja: eVo&o sodišče 2. armadnega zbora je .obsodilo dež, bramb. poročnika Cara, ki gp j c odlikoval ob Soči, v 15 letno ječo, jcer fte grajal v strelskih jarkih ponovno giesflosobnost višjih častnikov in ker je .izjavil da bi storila Italija bolje, če bi se borila na strani osrednjih velesil.
Nevoljna Italija.
Lugano. Vladno časopisje povo--dorn pariškega posveta zopet izjavlja, *ia<pfc popolnoma izključeno, da bi pošiljala Italija vojake na Francosko, ker jabs&ija nevarnost avstrijskega vpada v -JtaiiMo, kar bi bilo nevarno celemu sporazuma. Salandra hoče to v Parizu javilo izjaviti.
Parižani in Italijani.
Gen!. Pariški listi pišejo tako, kakor da pripravljajo laško javnost na neuspeh Salandre in Sonnina. »Journal des Debats« primerja zelo neprimerno, da se je mudil svojčas Cavour v Parizu dva meseca, sedanja laška ministra pa ostaneta le clva dni. »Temps« piše: cela Italija zahteva, naj se razširi vojska proti glavnemu sovražniku in upa, da Salandra tega ne prezre. Herve opozarja v »La Vic-
toire«, da so laške državnike v Parizu hladno ledeno sprejeli. Radikalno časopisje piše hladno, da je prišel Salandra v Pariz zato, da prisili Anglijo, naj dobavlja žito in premog po zmerni ceni, za kar odpošlje Italija čete v Solun.
Cadorna v Londonu.
Lugano. Londonski poročevalec »Corriere della Sera« poroča, da so se Londončani le malo zanimali za Ca-dorno. Njegov obisk so smatrali le, da je vrnil Kitchenerjev obisk. Kitchener je hotel prirediti Cadornu na čast veliko vojaško parado, a ker je deževalo, jo prosil Cadorna, naj se opusti parada.
Italija Nemčiji vojne ne bo napovedala.
Lugano, 27. marca. »Stampa« poroča iz avtoritativnega mesta, da je vprašanje italijanske vojne napovedi Nemčiji končno-veljavno tako rešeno, da take vojne napovedi ne bo.
Vojska z Rusi.
sel človek kaj lahko pogreša, medtem ko ga nezrela mladina bolj bere, bolj razume in bolj uživa nego Prešerna. Največkrat mora biti pisatelj slab pisatelj, da se mu to primeri... Naravnost rečeno: Koliko je v naši literaturi knjig, ki zaslužijo, da se odrasel človek peča z njimi še drugače kot samo za kratek čas?
Ne naša majhnost, marveč malenkost-nost, življenjska brezpomembnost našega slovstva je vzrok, da ga je ljubila v prvi vrsti nezrela mladina in da so zreli ljudje smatrali roman le za neškodljivo zabavo.
Pa medtem se je tudi že mnogo izpre-menilo. Danes je čas tak, da tisti, ki ne pozna sodobnega slovenskega slovstva, bistven del naše kulture prezira, in nič več ni res, da ve vse, kar mu je za življenje potrebno, kdor bere samo »Slovenca«. Marsikatera stran »Dom in Sveta« zasluži, da si jo zlasti odrasel človek k srcu vzame, in kar je slik, so vse take, da inteligentu govore v svojem starem, klasičnem jeziku: »Kako pa ti pravzaprav misliš o umetnosti? Ali so tvoji nazori o njej res tako neomajni?« In vendar je »Dom in Svet« šele v svojih početkih; kar bi rad storil, je neskončno več, kakor to, kar je storil. Mislim, da ga bomo morali brali, če se bomo hoteli razumeti. Še prej pa jc potrebno, da kp sprijaznimo z mislijo, da je slovstveno delo resno duševno delo, da ni samo luksus in igrača.	Izidor Cankar.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. marca. Uradno se razglaša:
Rusi so poizkušali po nekaterih raz-strelbah v naših ovirah severno od Bojana večkrat, da vdro v postojanko. Odbiti so vsi napadi z znatnimi izgubami za sovražnika,
Ponočni napredovalni poizkus ruskih oddelkov severnovzhodno cd izliva Stripe se je izjalovil že v predpolju, kjer so dobro učinkovale naše mine.
Sovražno topništvo je živahno streljalo na besarabski bojni črti in pri Oliki. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. marca. Veliki glavni stan:
Rusi so iznova gnali sveže množice proti nemškim četam pri Postavem. S hrabro vztrajnostjo so kljubovale tam čete saarbriickenškega zbora vsem naskokom sovražnika. Pred Braniborci, Hanoveranci in Halčanci, ki so se borili na njih strani, se je razbil z najtežjimi izgubami za sovražnika napad, ki sta ga izvedli v mnogih valovih dve ruski diviziji.
Ista usoda je doletela tudi ponoči šc obnovljeni poizkus napadalca, da zopet pridobi pri Mokrzicah izgubljena tla.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
26. marca. V odseku Riga ie obstreljevalo nemško topništvo Šlok in mostišče Uexkull. V odseku Jakobovo je odbil naš ogenj nemški napad ob železniški progi Mitava. Z več drugih mest odseka, se poroča o živahnem topniškem ognju. Zahodno od Dvinska so osvojile naše čete nek sovražni jarek in so ujele več Nemcev. Severnozahodno od Postavega in med Na-roškim in Višnjevim jezerom se ljuto bore dalje. Na ostali bojni črti do Rokitno močvirja mestoma ljut ogenj. Južno od Kavgu-lovke (15 km zahodno od Derazna, 25 km severnozahodno od Rovna) se je zrušil sovražni napadalni poizkus v ognju naše pehote in z minami.
Galicija. Sovražnik je napadel naše postojanke ob izlivu Stripe v Dnjester, Naš ogenj ga je odbil tudi tam.
V našem uradnem poročilu 24, objavljeno poročilo o napadu in zavzetju nemških jarkov in o ujetih 13 častnikih in 1225 nemških vojakov javlja nemško uradno poročilo: Daleč naprej potisnjeno ozko izbo-čenje naše bojne črte tik južno od Naroš-kega jezera smo umaknili nekaj sto metrov nazaj na višine Blizniki, da se izognemo ognju od vseh strani.
POLOŽAJ V VZHODNI GALICIJI IN V BUKOVJNI.
Dunaj, 27. marca. (K. u.) Iz voinega tiskovnega stana se poroča; V zadnjih ruskih uradnih poročilih se najdejo tupatam podatki o uspehih, kar bi moglo vzbuditi vtis, kakor da bi se Rusom posrečilo, posebno ob Dnjestru dalje prodreti. Pred vsem pribijemo, da Rusov ni nikjer južno od Dnjestra, izvzemši besarabske fronte od Samuszyna južno proti Bojanu, kjer je položaj ostal od srede julija 1915 neizpre-menjen. Nasprotno se nahajajo v nekaterih odsekih naše postojanke severno od te reke, tako posebno severno od Zaleščikov, ki so zavarovane po močno utrjenem obmostju, katero sega skoro do pol pota v Tluste.
Tako se vije naša črta od omenjenega Samuszyna ob Dnjestru ali severno od reke skoro do izliva Stripe vzporedno v smeri vzhod-zahod. Od izliva Stripe leže postojanke na višinah vzhodno od te reke v severni smeri in se že pol lota niso izpre-menile.
Kar se tiče točk ob Dnjestru, od katerih poročajo Rusi uspehe, se mora povdari-ti, da z zakopi pri Mihaelcih, severozahodno od Uščječka, kjer se je tako zelo izkazal dragonski polk št. 11, ni bil noben most, marveč da so imeli le namen biti v trainem stiku s svražnikom, tako da izguba teh ne pomenja nobene izpremembe naše črte v velikem.
Kar tiče v ruskem uradnem poročilu z dne 23. marca omenjenih krajev Latač in Hmjelova, ki ležita v kotu vzhodno od Stripe in severno od Dnjestra, bodi pribito, da se nahajata med obema frontama, zato sta včasih zasedena od ruskih patrulj, včasih pa od naših, kar je za potek dogodkov brez vsakega pomena.
Smrtna kosa. Iz Bosenske Dubice poročajo, da je umrla tam 801etna Terezija Kravos, mati uradnika tržaške trgovske in obrtne zadruge. Bila je 12 let prikovana na postelj in vendar je dosegla tako visoko starost,
NA BESARABSKI BOJNI ČRTI.
Črnovice. Na posameznih točkah besarabske obmejne bojne črte blizu Dnjestra intenzivni topniški boji. Mestoma streljajo Rusi s težkimi topovi. Delovanje z minami, ni prenehalo. Zmehčana zemlja ovira, da se ne morejo približati večje množice.
Bukarešt. Iz Tulcea se poroča 25. t. m. listom: Rusi zbirajo zopet čete v južni Besarabiji. V Reni je došlo veliko pehotnih in kozaških polkov in specialnih čet. Pri Izmailu stoji veliko čet. V Bolgrad so poslali tudi Čerkeze s Kavkaza. Čet je zbranih več kakor lansko jesen. Rusko donavsko brodovje vozi vedno strelivo in živila v Izmail.
PREKINJENA RUSKA OFENZIVA.
Geni, 27. marca. Maudeau poroča pariškemu »Journalu«: Na vzhodni bojni črti je hud mraz; Rusi so morali zato odgoditi ofenzivo.
RUSI IZGUBILI OB ZADNJI OFENZIVI DVANAJST DIVIZIJ.
Frankobrod. Posebni poročevalec »Frankfurt. Ztg.« na vzhodni bojni črti poroča, da so izgubili Rusi, odkar so pričeli novo ofenzivo, skoraj 12 divizij. Za uničene divizije so pripravljene velike rezerve, kar dokazuje, da so se Rusi na ofenzivo dobro pripravili.
CAR OBIŠČE BESARABSKO BOJNO ČRTO.
Bukarešt. V severni Besarabiji prirejajo velike priprave, ker obišče car bes-arabsko bojišče.
NOVI POZIVI POD OROŽJE V RUSIJI.
Bukarešt. Ruska vlada je pozvala pod orožje 1. marca v južni Resarabiji letnik 1918 in vse rezerviste, ki še niso služili pri vojakih.
RUSIJA RABI ANGLEŠKI DENAR ZA UPRAVO PERZIJE.
Amsterdam. Rusija išče v Londonu zopet posojilo 240 milijonov rubljev. Polovico potrebuje za popravo kavka-ških železnic, drugo polovico pa aa perzijsko upravo.
IZ RUSKE DUME.
Petrograd, 28. marca. Duma je sprejela proračun zunanjega ministrstva.Tekom razprave je dejal Markov: Če bi se dosegla delna nevtralizaciia morskih ožin, bi tak dogovor ne zadovoljil ruskega ljudstva, ki potrebuje vsekako prost izhod k Sredozemskem morju. Sazonov je odgovoril, da takega dogovora, kot ga misli Markov, ni.
na
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. marca (K. u.) Veliki glavni stan:
Živahni boji v bližini so se razvili južno ocl Saint Bloi ob udrtinah, ki so jih razstrelili Angleži, in ob sedanjih črtah.
O položaju na bojišču na obeh straneh Moze se ne poroča nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
26. marca, ob 3. uri popoldne. Ponoči so zelo ljuto obstreljevali zahodno od Moze v odseku Malancourt in višino 304; pehota ni nastopala. Vzhodno od Moze noč primeroma mirna. Ponoči na 26. t. m. sta vrgla dva naša letalca 16 težkih krogel na sovražna tabora Man-tillois in Monfaucon.
Pariz, 26. marca ob 11. uri popold. Zahodno od Moze ljuti topniški boj med vasjo in gozdom Malancourt. Pred našimi postojankami druge črte pehota ni delovala. Vzhodno od Moze in na Woevre od časa do časa delovanje topništva. Naše topništvo je zelo delovalo na celi bojni črti, posebno pri Grimau-court, kjer jc nek naš strel povzročil več eksplozij, in pri Hauville, kjer smo razstrelili važen dovoz. Zahodno od Pont-a-Moussona je naš strel iz nekega našega strelskega jarka, namerjen na kritje Nemcev, zažgal zalogo granat. Naši daleč noseči topovi so obstreljevali kolodvor Vigneulles in Hattoncluitel. V Vogezih je delovalo naše topništvo zelo proti nemškim utrdbam v Peclita-lu. Danes zjutraj je sestrelil nek naš pilot, neko nemško letalo, ki je padlo tik pred našimi črtami pri Douaumontu.
27. marca ob 3. url popoldne. V
Argonih za nas ugodno izpadli boj z minami pri Fille-Morte in boji z ročnimi granatami v odseku Courte Chaus-s6e. Zahodno od Moze noč primeroma mirna. Vzhodno od Moze neprekinjen topniški boj na bojni črti Douaumont— Vaux. Na Woevre precej ljuto obstreljevanje pri Moulainville in Chatillon; nobenega boja pehote. Na ostali bojni črti ponoči mirno.
Obroč okoli Verduna.
Bern. »Esercito Italiano« izvaja 23. t. m.: Čudijo se, ker se že bije en mesec boj za Verdun, ne da se odloči boj. Pozablja se pa, da taka mogočna trdnjava tudi z najmogočnejšimi sredstvi ne pade v enem ali v dveh mesecih. Govori se, koliko se porabi streliva in da so izgube velikanske, pozabi se pa na zgodovino obleganja Port Arfur-ja. Govore o nemških napadih na Verdun in da so izpremenili Nemci svoj načrt, prezre se pa, da nameravajo Nemci obkoliti Verdun, da ustvarijo veliko vrzel v francoski bojni črti. Francoski vojaški kritiki se čudijo, ker ni padel Verdun v enem mesecu. Prav imajo, če mislijo na presenečenja pri belgijskih trdnjavah, a kdor sodi trezno, izprevidi, da so uvedli Nemci metodično z največjo hrabrostjo in z veliko izkušnjo obleganje Verduna. Seveda je tudi obramba sijajno organizirana. Če se ji posreči, da zabrani popolno obkolitev, se lahko ponaša z velikanskim uspehom. Če se more posadka dolgo braniti, se lahko pripravi vojskovodja na bodoče napade nemške ofenzive. Svoje napore podvojujejo zavezniki v ta namen tudi na drugih bojiščih. Kot nepristranski kritiki priznavamo, da napadajo Nemci in da vedno bolj zaključujejo obroč okoli Verduna. Če se jim posreči, kar nameravajo, se ne more reči ne v enem tednu in ne v enem mesecu.
Nemški bobneči ogenj.
London. Angleški poročevalci poročajo, da so porabili Nemci pri Verdunu toliko streliva, kolikor ga izdelajo v štirih mesecih. Pripraviti se morajo na ponovitev bobnečega ognja, ker razpolaga Nemčija še s štirikrat tako močno zalogo.
Begunci iz krajev ob Mozl. Genf. »Journal« poroča 20. t. m., da so izselile vojaške oblasti, preden so se pričeli pri Verdunu sedanji boji, 92.000 ljudi. To število je poskočilo na 121.000, ker so izpraznili mesto Verdun in vasi severno in vzhodno od Verduna.
Kako se Francozi tolažijo. Rotterdam. »Agence Havas« poro-ra iz Pariza: V soboto so grmeli pri Verdunu le topovi. Ogenj topov naše druge črte upravičuje domnevo, da nameravajo Nemci pričeti svojo drugo ofenzivo. Napadi francoskega vojnega vodstva ne smejo presenetiti. Mi se moramo braniti in zadati sovražniku velike izgube, dokler ne napoči trenutek naše protiofenzive.
Trdovratne mirovne govorice v Parizu.
Barcelona. Iz Pariza: V Parizu se trdovratno govori, da se sklene meseca majnika premirje, poleti pa mir.
Francoski generali.
Haag. Iz Pariza: Zadnje dni so odslovili več francoskih generalov.
Francosko viteštvo. Berlin. (K. u.).Wolff: V bojih na obeh straneh Moze so zaplenili sledeči povelji armadne skupine De Bazelaire:
Armadno povelje št. 102 z dne 16. marca.
Začuden sem čital v več predlogih za odlikovanje stavke, ki so se glasili: »Proti po številu pretežnem sovražniku« in podobne. Sovražnik se šteje šele, kadar leži na tleh, ne šteje se, kadar se postavi v boj. Kakor bodi tudi visoko njegovo število, se ne umakne, sovražnik se premaga, ker ga hočemo premagati. Vsi poznamo trdovrat-nost Nemcev, ki, če so tudi obkoljeni, rabijo svoje orožje tam, kjer stoje, do smrti in vam zadajo velikokrat resne izgube. Francoz mora biti še trdovratnejši. Če je ta misel vsakemu popolnoma jasna, se ne popusti na bojišču nič kot strojnice, če je že njih cela posadka mrtva. Le tako izpolni vsak svojo dolžnost.
Dano v glavnem stanu 16. marca 1916. Poveljujoči general armadne skupine
de Bezalaire.
Zvestoba do smrti nemških vojakov je s tem pribita. Kako naj se postopa kljub temu s sovražnikom, ker se ne more več braniti, si drzne predpisovati isti general s posebnim navodilom 12. marca:
»Skupina De Bazalaire, generalni štab, 2. pisarna, št. 4094, glavni stan, 12. marca 1916. Posebno navodilo
Vsak dan se dožene, da postopajo z ujetimi neumno milo in celo s trapastimi uslugami. Tako postopanje povzroči še večjo nesramnost naših sovražnikov. Izrec-
no je prepovedano, dati ujetnikom, predno ne pridejo v glavni stan skupine De Baze-laire živila, kakoršnokoli pijačo tudi vode ne), obleko, pokrivala, odejo ali slanino. Vsaki osebi vojaškega stanu, ki ni za to pooblaščena, je prepovedano izpraševati ujetnike ali jih nagovarjati. Ujetniki morajo nasproti podčastnikom in častnikom naj-manj ravno tako korektno in udano nastopiti, kakor to zahtevajo njih lastni častniki od njih. Vsak tozadeven prestopek se mora takoj brezobzirno kaznovati. Spremljajoči podčastniki ali orožniki so osebno odgovorni, da se to izpolnuje.« Tako je francosko viteštvo! Kako sramotno nizko je padlo, dokazuje povelje,
Sedem francoskih admiralov odstavljenih.
Berlin. »Exhange Telegraph« poroča: Odstavljenih je sedem francoskih admiralov.
Pomanjkanje vojakov na Angleškem.
Monakovo. »Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo: Francoska vlada ostro zahteva, naj Anglija uvede splošno brambno dolžnost, ker spor radi novačenja v Angliji povzroča, da še ni angleška armada izpopolnjena, kar v Franciji jako slabo vpliva. »Times« in »Mancliester Gvardian« napovedujeta v Mezopotamiji tak fiasko, kakršnega so doživeli pri Carigradu.
P.oiterdam. Iz Londona: Vlada je izdala kraljev ukaz, ki vpokliče pod orožje 8 letnikov oženj enih.
Sporazum ugovarja proti zasedbi severnega Epirja.
Milan, 29. marca. (Kor. ur.) »Secolo« poroča iz Milana; Zastopniki sporazuma so izročili predvčerajšnjim Sku-ludisu spomenico, ki ponavlja v prijaznih izrazih ugovore proti grški zasedbi severnega Epira, katerega usoda se odloči na mirovnem kongresu.
Enlenia se posvelnie.
Ul
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. marca. Uradno se razglaša:
Nobenih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. marca. Veliki glavni stan:
Vsled sovražnih zračnih napadov na našo postojanko pri jezeru Dojran je poletelo včeraj nemško letalno brodovje v solunsko okolico, kjer je vrgio veliko bomb na novo pristanišče kakor tudi na tabore čet sporazuma severno od mesta.
Vrhovno vojno vodstvo,
Nemški zračni napad na Solun.
Rim, 28, marca. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« poroča iz Soluna, da je en Zeppe-lin in brodovje nemških letal včeraj zjutraj eno .uro obstreljevalo pristanišče in mesto, kakor tudi taborišče zavezniških čet. Napravljena škoda se omejuje na več žrtev med civilnim prebivalstvom.
Srbov še ne vozijo v Solun.
Atene, 27. marca. (Kor. ur.) Listi prinašajo objavo srbskega poslaništva, da so prezgodnje vse vesti, da srbske čete vozijo iz Krfa v Solun, V Solunu je sedaj samo 8000 Srbov še iz prejšnjih časov.
Iz Soluna na zahodno bojno črto.
Genf. Radikalno časopisje objavlja z debelimi črkami natisnjeno londonsko brzojavko, v kateri nasvetuje polkovnik Repington, naj prepeljejo vse topove in strelivo na zahodno bojišče.
V Parizu to tolmačijo, da nameravajo zapustiti Solun.
Lahi v Vloii.
Genf. Vojni poročevalec Montaigne, ki se je mudil sredi marca v Vlori (Va-lona), poroča Le, .Journalu, da poveljuje general Piacentini štirim divizijam, ki štejejo nad 80.000 mož. Lahi se boje vstaje Albancev.
Črnogorski princ Mirko obolel,
Dunaj, 29. marca. (Kor. ur.) Črnogorski princ Mirko, ki je že dalj časa bolan in je stanoval doslej v svoji vili pri Podgo-rici, je pred kratkim došel v Cetinje, kjer so mu zdravniki nujno nasvetovali Specialista in izpremembo zraka. Kakor se čuje, sc namerava princ, kakor hitro bo to dopuščalo njegovo zdravstveno stanje, podati v toplice.
Prvi bolgarski davek v osvojenem ozemlju.
Sofija, 27. marca. Bolgarsko finančno ministrstvo je sklenilo v osvojenih krajih kot prvi državni davek vpeljati davek na živino, takozvani »beglik«. Ta davek se sedaj najlažje izvede in se je pobiral že pod Turki in Srbi.
XXX
SKULUDIS OSTANE.
Atene, 27, marca. »Siidsl. Korr,« poroča. Voditelja londonskega balkanskega odbora brata Buxton potujeta preko Aten v Rumunijo. Grško časopisje, ki ni v službi entente, se razločno obrača proti tej dvojici angleških agitatorjev, ki sta po raznih krajih delala razpoloženje za entento. V /vezi s tem potovanjem so tudi govorice, da bo Skuludis odstopil in da mu bo sledil Zaimis kot predhodnik Venizelosa. Vladno glasilo »Nea Imera« zanika te vesti in pravi, da zunanji noložaj zahteva, da ostane sedanja vlada*
Pariški posvet.
Rotterdam. »Daily Mail« poroča: Pariški posveti sporazuma so važnejši, kakor se je sodilo do zdaj. Neki zaupnik, ki je v zvezi z angleško vlado, sodi, da je mogoče, da ni izključeno tudi zavzetje stališča glede na sprejemljive mirovne predloge osrednjih velesil.
Pariz, 27. marca. (Kor. ur.) »Agence Havas«; Konferenca zaveznikov se je zbrala včeraj ob 3. uri popoldne na novo sejo. Delegati so izvolili odseke in razpravljali vprašanja, ki so se nahajala na sporedu. Zastopniki zaveznikov so zapustili ob pol 6, uri eden za drugim zunanje ministrstvo. Danes ob 10. dopoldne je zborovala nova seja. Opoldne je priredil Poin-care v £lyse zajtrk delegatom na čast. Zvečer je bila pojedina v palači italijanskega veleposlaništva.
Pariz, 27. marca. (Kor. ur.) »Agence Havas«: »Matin« poroča: V včerajšnji seji dopoldne so razpravljali zastopniki zaveznikov o vojaškem položaju. Min. preds. Briand je navajal razloge za slogo glede na nazore in podjetja zaveznikov. Sledila je razprava. Zastopniki zveznih armad so izrazili svojo soclbo, nakar se je dosegel popolen sporazum glede na vodstvo operacij. Na popoldanski seji so razpravljali o načelih gospodarskega dogovora.
Pariz, 28. marca. (Kor. ur.) Posvet zaveznikov se je dopoldne nadaljeval v zunanjem ministrstvu pod vodstvom ministrskega predsednika Brianda. Ob poldesetih se je sestal odsek in ob enajstih glavni posvet. Nato je priredil predsednik Poincare zajutrek za vse udeležence konference.
Rim, 28. marca. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« poroča iz Pariza: Sklepi konference so seveda tajni, toda ve se, da so se odposlanci v prvi vrsti posvetovali o vojaških sredstvih, da se pride do končne zmage.
Lugano, 28. marca. (Kor. ur.) Italijanski ministri bodo jutri zapustili Pariz. Na povratku v Rim pojdejo v glavni stan poročat kraliu. General Cadorna ostane v študijske namene še na francoski fronti.
se je danes začelo razpravljati o proračunu zunanjega urada. Še prej se je govorilo o vprašanjih, ki so v zvezi s podmorsko vojno. Poročevalec Bassermann je podal pregled onih točk, katere naj se v razpravi komisije pojasnijo. Državni kancler je v daljšem zaupnem govoru orisal politični položaj, nakar je državni tajnik mornariškega urada dal pojasnila o tehnični strani teh vprašanj. Sledil je temeljit razgovor, katerega so se udeležili govorniki vseh strank. Posvetovanja se jutri nadaljujejo.
Razdor socialnodemokraških državnih poslancev v Nemčiji.
Berlin, 29. marca. (Kor. ur.) Strankarski odbor socialnodemokraške stranke je razpravljal v ponedeljek. Z vsemi proti 6 glasovom je sklenil oklic, ki ga objavi danes »Vorvvarts«. Nastop 18 sodrugov se še enkrat ostro graja, ker lahko razbije enoten ustroj stranke; kar je zavržljivo, ker nasprotstva lahko zmedejo pristaše stranke. Nikdar še ni bila trdna sloga nemških delavskih slojev tako potrebna, kakor v sedanjem času.
Turčijo v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 28. marca. (Kor. ur.) Glavni stan poroča: Naša obrežna artiljerija jc s svojim ognjem preprečila napad ruskih podmorskih čolnov na pristanišče Cunguldak. Podmorski čolni so izginili kakorhitro so videli, da jih zasleduje neko naše letalo. Neko naše letalo je preletelo otok Imbros in napadlo z bombami prevozne ladje v pristanišču Kefalos kakor tudi 3 velike sovražne letalne lope. Vrglo jc dve bombi na prevozne parnike in tri na lope, vsled česar ie nastal požar.
Z ostalih front ni nobenega važnega poročila.
Angleži ne poročajo, da so zasedli Rusi Ispahan.
Haag. Angleško časopisje ne poroča, cla so zasedli Rusi Ispahan, kar kaže, kako je Angležem neprijetno prodiranje Rusov v Perzijo.
Sudanski kalif.
Lugano. »Ortina« poroča: Angleži nameravajo proglasiti za sudanskega kalifa princa Tusofa.
+ Iz Tržiča. Občinski odbor trški je v svoji seji 28. t. m. soglasnoh imenoval za častnega občana blag. g. Franc Schitnika, c. kr. okrajnega glavarja v Kranju, za zasluge, ki si jih je stekel zlasti za aprovi-zacijo trga.
Velikonočna skupina razglednici »Vojska v slikah« je pravkar izšla. Razglednice so lične in vsega priporočila vredne, Naj bi ne bilo slovenske trgovine, kjer se ne bi razpečavale te v današnjem času pomembne razglednice. Naročila sprejema uprava »Ilustriranega Glasnika« v Ljubljani,
Habsburški spomenik na Lovčenu. V
avstrijskem društvu inženerjev in arhitektov se je stavil predlog, naj društvo na Lovčenu zgradi habsburški spomenik po zgledu niedervvaldskega na Nemškem. Zgradba naj sc izvede v gotičnem slogu in bi mogla služiti tudi kot brezžična brzojavna postaja in v druge znanstvene svrhe. Društvo je sklenilo, da se bo po vojni podrobneje pečalo s to mislijo.
—	Novi poveljnik hrvatske domobranske divizije. Za poveljnika 42. hrvatske domobranske divizije je imenovan podmaršal Luka Šnjarič.
—	Umrl je v Zagrebu časnikar Herman T a u k , slovaški žid, star 65 let.
—	Draginjske dcklade duhovščini. Kakor smo že javili, dobi duhovščina, kjer je potrebna, draginjsko doklado. Vlada jc v to svrho odredila 3 milijone kron.
Ženske in spomladansko delo na Šta* jerskem. Ukazni list štajerskega namestni-štva pravi, da se spo/.na vedno bolj pomanjkanje kmečkih delavcev, na drugi strani pa se veča dclomržnost med ženskim prebivalstvom. Žetvenim komisarjem je naročeno, naj kar največ žensk pritegnejo k delu na polu. Proti ženam, ki bi se ustavljale, naj se takoj napravi kazenska ovadba. Zlasti naj sc pazi na tiste žene, ki imajo podporo in zato nočejo delati. Pač pa naj se pove, da žena, ki gre na dnino, ne izgubi podpore. Večkrat sc je pri delo-mržnih ženskah opazilo pijančevanje. Takim groze stroge kazni.
— Umrl je v Novem mestu bivši posestnik in gostilničar. Ivan J a k š e.
Mim poročil
n
»Eimsress of MiJland«.
Hoek van HoPand, 28. marca. (Kor. ur.) Iz Londona vozeči parnik »Gro-mer« je na morju našel čoln s 23 možmi, med katerimi je bil tudi kapitan 2224 tonskega parnika »Emnross of Mit-land«, ki je zavozil na mino.
»Duiveland«.
Rottedam, 28. marca. (Kor. ur.) Kakor poročajo iz Londona, je holandski parnik »Duiveland«, o katerega potopitvi se ie že poročalo, 12 milj pred angleško obalo zadel na mino in so potopil v 7 minutah.
Dve angleški lad;i potopljeni.
London, 28. marca. (K. u.) Reuter: Ad-miraliteta poroča, da se parnik »Tenai-brigde« ni potopil, kakor se je prej poročalo, marveč ie bil torpediran. Ladja je bila popolnoma oborožena, Parnik »Manche-ster Engineer« (2813 ton) je bil potopljen. Posadka je rešena.
Američani na potopljenem parniku »Sussex«.
Rotterdam, 29. marca. (Kor. ur.) Iz Londona: »Press Assoziation« javlja: Rešenih je vseh 25 Američanov, ki so se vozili s parnikom »Sussex«, a po nekem drugem poročilu se je nahajalo na parniku-več Američanov, kolikor jih je vpisanih. Polovico pošte je izgubljene. Neki Američan je izpovedal sodišču v Doveru, da so bili pomanjkljivi rešilni pasovi in se je pritoževal čez posadko.
Amerika in podmorska vojna.
Amsterdam, 27. marca. »Daily Telegraph« razširja brzojavko »Exchange« Te-legrapha«, da bo ameriška vlada v petek objavila spomenico, v kateri razlaga svoje stališče glede podmorskih čolnov in tozadevnih vprašanj pomorskega prava.
Nemški državni zbor.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Podmorska vojna. — Zaupna pojasnila državnega kanclerja.
Berlin, 28. marca, (K. u.) O seji proračunske komisije izdano poročilo pravi: V proračunski komisiji državnega zbora
Poojstren političen položaj med Nemčijo in Združenimi državami, (?)
Washington, 27, marca. (Kor. urad.) Reuter: Uradni krogi ne morejo prikrivati dejstva, da presojajo položaj skrajno resno radi potopa angleškega parnika »Sussex«. Iznova razpravljajo o možnosti, da se prekinejo diplomatične zveze z Nemčijo. Če se odločijo za ta resen korak, je odvisno od uspeha preiskave, ki so jo uvedli ameriški zastopniki v Evropi. Ameriškim zastopnikom je nujno naročeno, naj zberejo kolikor mogoče natančno gradivo. Sodijo, da predloži predsednik Wilson zadevo, predno nastopi, kongresu, ker sklepajo, da bi pomenilo prekinjenje diplomatičnih zvez z Nemčijo vojsko.
Portugalska mobilizira in rekvirira
Genf. Portugalska mobilizira pehoto, rekvirira avtomobile, konje in obratna vozila.
Japonska napoveduje odpoved sporazumu.
Newyork. Dr. Ijenaga, načelnik japonskega brzojavnega urada za vzhod in zahod, poroča, da, čo Anglija ne prizna Japonski prostosti glede na Kitajsko, se zveže z Nemčijo.
Japonci dobavljajo premog Angležem.
Frankobrod. »Frankf. Ztg.« poroča: Japonska dobavi angleški vladi v Egiptu 700.000 ton japonskega premoga.
Dnevne novice.
+ Združitev staro- in mladočeške stranke. Dunaj, 29. marca. (K. u,) Listi poročajo iz Brna: Na posvetu v Brnu, ki mu je predsedoval bivši minister Začek in katerega so se udeležili zastopniki staročeš-ke in mladočeške stranke, so soglasno sklenili, da se združita obe stranki v korist zaželjene sloge češkega naroda.
-f Vojni križ za civilne zasluge. Dunaj, 29. marca. (Kor. ur.) »Wicner Ztg.« objavlja po cesarju potrjena pravila, 10. avgusta 1915 ustanovljenega vojnega križa za civilne zasluge. Podelil ga bo cesar na predlog pristojnih oblasti osebam, ki so se odlično izkazale v sedanji vojski s posebno vnetim in |)ožrtvovalnim delom na civilnem polju in ki so tako zaslužile odlikovanje. Vojni križ se podeli v i. razredih, diploma so ne izstavi.
+ Častno meščanstvo Dunaja je podelil dunajski občinski svet s 109. proti 18. glasovom grofu Bienerth-Schmerling.
m ivice.
lj Častniški križec Franc Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca v priznanje izvrstnega in požrtvovalnega službovanja pred sovražnikom je dobil višji štabni zdravnik 1. razreda dr. Edihund Geduldiger, garnizijski šef zdravnik v Ljubljani.
lj Pozor! Stranke, ki so po ministrski naredbi obvezane naznaniti vreče, se opozarjajo, da tozadevne tiskovine še niso gotove. Opozorile se bodo pa takoj, ko se to zgodi, to pu seveda še pravočasno.
lj Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v Ljubljani s podatki za niesec marec je zanesljivo vposlati do dne 3. apr. t. I. mestnemu magistratu (mestna posredovalnica za delo in stanovanja). Obrati, kateri nimajo poizvedovalnih pol, jih dobe brezplačno pri mestnem magistratu. Oni obrati, kateri bi pravočasno nc vposlali poizvedovalnih pol, se opozarjajo na kazenske posledice.
lj Nesreča v tovarni. V kartonažni tovarni pri Bonaču se je poškodovala 22 let stara Marija Plankar iz Cegnarjeve ulice, Ko je hitela z delom, da si kaj več prisluži, jo je zgrabil stroj za izdelovanje pokrovov, pri katerem je bila zaposlena, za sredinec na desni roki ter ji ga zmečkal,
Frimorslce novice.
Pastirski list goriškega knezonad-škofa. Knezonadškof goriški je izdal v Zatičini, kjer sc seclaj nahaja, za goriško nadškofijo in begunce krasen, položaju primeren pastirski list, v katerem obravnava težke dneve, ki so zadeli goriško knezonadškofijo in presto-lico Gorico samo. Bog daj, da bi prišli kmalu zopet oni solnčni dnevi, ko bi se prevzvišeni pastir zopet mogel vrniti v Gorico.
Smrtna kosa. Umrl je v Poreču on-dotni načelnik vojaške cenzure vojaški višji komisar Alojzij Kragl. — Umrl je v Gradcu predsednik mornariške oblasti v Trstu Natalis pl. E b n e r.
Zaplenjena knjiga. Okr. sodišče v Rovinju je zaplenilo knjigo »La nouva Gcrmania« (Nova Nemčija).
Bela žena med slovenskimi begunci. Iz Rabensteina-Steinklamma nam pišejo: 23. marca smo položili k večnemu počitku Frančiško Medvešček, soprogo cerkvenika na Travniku v Gorici in obenem tudi njenega oletnega sinka Josipa. Pokojnica jc bila vzorna žena in prava krščanska mati svojim otrokom. Svetila ji večna luč in lahka ji zemlja v Ra bonsteinu-Steinklammu!
Na italijanskem bojišču je padel Dal-matinec poročnik Vladimir M a r k o v i č. Našli so na bojišču Markoviča mrtvega poleg trupla italijanskega majorja.
Rumunija premika čete.
Pariz, 27. marca. »Petit Parisien« poroča i z Soluna: Popolnoma zanesljive vesti iz Constanze poročajo, da je Rumunija svoj 5. armadni zbor poslala na mejo Dobrudže.
Rumunski ministrski avet.
Budimpešta, 27. marca. »Az Est« poroča iz Bukarešta: V petek se je v kraljevi palači vršil ministrski svet. Bratianu je poročal o zunanjem položaju, finančni minister Costinescu je predložil proračun, trgovinski minister Radovici pa zakonske načrte za zmanjšanje draginje. Kralj je izrazil upanje, da se bo s strogo uporabo zakonov dalo odpraviti zlorabo pri ceni živil in industrijskih izdelkov.
Predsednik rumunske zbornice odstopil.
Bukarešt, 28. marca. Odstopil je predsednik rumunske zbornice Fereki-de. Obenem je izstopil iz liberalne stranke. Vzrok: nasprotje z vlado.
Peter Carp o ruski »pomoči«.
Bukarešt, 28. marca. »Moldova« piše: »Ruskoe Slovvo« obljublja Rumuniji rusko pomoč, kakor hitro bi jo napadli Nemčija in Avstrija. Pa niti Nemčija niti Avstrija nista nikoli mislili napasti Rumunijo in tega tudi ne bosta storili. Če bi bila Rusija svoj-čas zmagovala, bi bila gotovo napadla Rumunijo. Dokaz za to: Ko je Rusija stala v Karpatih in je verjela na svojo zmago, je v Besarabiji zbirala čete in od Rumunije zahtevala, da za nekatere dele Sedmo-graške zamenja južno Moldavo z mestom Galacem. Rusija bi te kraje gotovo vzela s silo, če bi jih mi ne dali zlepa. Kar se pa tiče pomoči, ki jo ponuja »Ruskoe Slowo«, jo Rusija zaenkrat sploh ne more nuditi in jo bo mogoče že jutri sama potrebovala.
Jonescu in Filipescu.
Bukarešt, 28. marca. »Eclair des Balcans« v uvodniku Jonescuja dolži izdajstva, ker je proti »Petit Parisienu« izjavil, da ima Rumunija streliva samo za tri mesece. .Jonescu je sedaj izdal tajnosti deželne brambe in vendar je zahteval vojno, čeprav je vedel, da Rumunija ni pripravljena.
Filipescu je včeraj prišel s svojega ruskega potovanja v Dorohoj. Do rumunske meje so ga spremljali častniki ruskega generalnega štaba. Danes odpotuje v Bukarešt, kjer ga politični krogi z interesom pričakujejo.
Rumunsko-bolgarski prevozni dogovor,
Budimpešta, 28. marca. »Az Est« javlja iz Bukarešta: Oficijozni sofijski »Echo de Bulgarie« razglaša, da je rumunski poslanik Derussi z bolgarskim železniškim ministrom in upravo sklenil popolen dogovor v medsebojnem prevozu blaga. Obe državi bosta prevoz kar največ mogoče olajševali.
japonska in Angleška.
New York, 26. marca. (Kor. ur.) Wolf-fov dopisnik brzojavlja brez žice: Načelnik japonskega tiskovnega urada za vzhod in zahod dr. Syenaga je v razgovoru o vesteh, da Japonska na Kitajskem zahteva prosto roko, sicer da bo sklenila zvezo z Nemčijo, rekel tole: Če bo Angleška proti Japonski mlačna, se zna zgoditi, da se Japonska komu drugemu vrže v naročje. Pove le svoje osebno mnenje, če reče, da občuduje zmožnost in velika dela nemške znanosti. Japonska dejansko stoji na strani Angleške in je bila vedno zvesta angleško-japon-ski zvezi. Nadalje je izvajal, kako japonski kritiki to zvezo smatrajo za težko breme Japonski, dočim na drugi strani angleške odredbe niso zagotovile japonske paro-plovbe,
Nove zimske vojske se več ne pričakuje.
Budimpešta. Sotrudnik »Az Esta« je obiskal pariško zbornico. Govoril je tudi z ministr. preds. Briandom, ki je Izjavil, da je položaj pri Verdunu zadovoljiv. Italijanski poslanci in visoki častniki so izjavili, da ne pričakujejo nove vojske pozimi. Ko je vprašal, Če mislijo Francozi še vedno na osvojitev Alzacije in Lorene, so večinoma majali z rameni, mesto da bi odgovarjali. Poseben mir ni mogoč, izključeno pa ni, da se sklene kmalu skupen mir. Tudi med vodilnimi Parižani so ljudje, ki tako sodijo, med njimi tudi finančni minister Ribot.
Vesli iz Beipda.
obleke, zanemarjeni in zapuščeni. Med njimi je tudi večje število inteligentnih ljudi kakor policijski uradniki, profesorji, učitelji, duhovniki, trgovci, obrtniki, kakor tudi ekonomi iz vseh krajev Srbije. Med temi je tudi nekoliko uglednih oseb kakor Mile Radojkovič, trgovec iz Čuprije, dolgoletni poslanec, M. Rajič, inšpektor notranjega ministrstva in Ljuba Rajič, član mestne belgrajske uprave. Nadalje so se vrnili: Joca Stankovič, bivši minister javnih del, Spasoje Radojičič, državni svetnik in vse-učiliščni profesor, Najdan Jovanovič, kasa-cijski sodnik in Mihajlo Gjorgjevič, profesor, poslanec in prvak liberalne stranke. — V Belgradu je otvorjeno sedaj že tretje kopališče. — Ekspozitura »Ogrske komercialne banke« v Belgradu se je preselila v poslopje prejšnje Narodne banke.
C. kr. razredna loterija. Glavno žrebanje V. razredne loterije je v 5. razredu in se prične 10. aprila ter traja do 8. maja t. 1.
Srečke za to žrebanje se dobijo pred žrebanjem in tudi med žrebanjem po sledečih cenah;
Vi K 200.—, i/; K 100,—, 14 K 50.—, V r K 25— pri Poslovnici c. kr. razredne loterije Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu.
Belgrad, 25. marca.
Pred nekaj dnevi je prišlo v Belgrad okoli 2000 beguncev iz raznih krajev Srbije, kateri so bežali tja do Črnegore. Ti begunci Izgledajo strašno slabo; lačni, brez
Izvrstno ustno vodo, ki zabranja zobobol ia odstranja slab duh ust, di\ Fellerjev dobro dišeči fluid iz rastlinskih eseno z znamko „Elza-fluid". 12 steklenic po ,lje poštnine prosto lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg St. 285 (Hrvatska). — Dobro so tudi Fellerjeve odvajajoče rabarbarn-krogliice i znamko „Elza-krogljice".	(—vv—)
Kino Centra!
v deželnem gledališču.
,Kajmlie dala divilnaln kal sem jI Iztrgal'
Filmski dnevnik afriškega raziskovalca
t Roberta Schuhmanna.
Predstave v Kino Central, ljubljansko deželno gledališče,
v sredo 29. marca, četrtek 30. marca in petek 31. marca ob 4. ari popoldne ln oi) pol 6. ari zvečer,
IV Najzanimivejše, najnovejše te vrste, največja napetost. — Predstava povsodl dosegla največji uspeh,
Trije deli.
Primerno tudi za mladino.
in prlrezovalcev so proti dobrem plačilu spre me. Pismene ponudbe naj se pošljejo na Upravništvo „SIovenca" pod šifro 54/801.
Trgovski vajenec
sin poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejmo v pouk pod
ugodnimi pogoji pri tvrd i Mihael OMAHEN mlajši, Višnjagora.
796
Ucatar-hlsnik
voj&itva prost, oženjen, 26 let star, z enim 7 mesečnim otrokom, vešč vrtnarstva, govori, slovensko, hrvatsko in n«miko, želi z 20. aprilom premeniti služIjo, najraje kam t Primorju. Naslov pove uprava
lista pod St 768.
Kino Central
v deželnem gledališču.
^fflfffilBIJffliKi^^ Danes ob pol 8, 7. ln pol 0. uri zvečer
tretji film Erne morene
URA POURAČILR.
Drama. V glavni vlogi ERNA MORENA.
Dzvrstna veseloigra
robekt no? imimm.
3"a predstava se ponovi jutri v sredo in v četrtek ob 7. in pol 9. uri zvečer.
Vino
naravno Ima naprodaj v večji množini
»Goriško vinarsko društvo"
seda) v Prvačini, po zmerno nizkih cenah.
Revizija žrebanj
pod jamstvom za vse srečke od njih početkn kakor tudi za poznejšo zaznambo. Pristojbina K 1- pri banki S FISCHER, Dunaj, IX. 286	V/ahringerstr. 41.
Zu dve osebi brez otrok se išče v Ljubljani ali najbližji okolici
z dvema ali tudi eno sobo in kuhinjo za majev termin ali za 1. junij. Ponudbe na upr. tega lista pod št. 793.
Prodom
v nekem trgu na Štajerskem, blizu kolodvora. Nova, moderna stavDa. 4 sobe, (parket) kuhinja, kopalnica, lepe kleti, elektr. luč, vodovod. Zraven je vrt. Le resni reflektant naj se obrne pod „Dom 1916,651" na upr. tega lista.
iz dobre hiše 16 let staro, ki je dovršila 6 razredov, ter je zmožna v računstvu, kot učenko v trgovino z mešanim blagom.
Ivan Žargf, trgovec v Kamniku.
Gosnoflarcla 2?® i Ljiii
ima v zalogi sledeča krmila: surovi sladkor v vrečah po 100 kg ž K 48 —.
Orehove tropine (celo) v ploščah po K 84— in zmleta ft K 87-— za 100 kg brez vreč.
Sezamove tropine po K 84 — brez vreč.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg a K 53'— za 100 kg brez vreč.
Krvno kiajo, drobno in debelozrnato v vrečah po 50 Kg po 48 — za 100 kg, (vreča všteta).
Tudi konopljene in rnpsove tropine dobi v kratkem!
Poljedelci 1 Naročajte pri Gospodarski zvezi se-mem za jaro pšenico, JeČTen, rž, oves, ajdo, fižol, semenski krompir, domačo in nemško deteljo, grašico in druga travna semena
Modro galico G. Z, bo radi enotnosti v poraz-deljevanju na vinogradnike v sm slu medsebojnega tozadevnega dogovora oddajala Kmetijska družba.
KmetOValCf! Preskrbite si od Gospodarske zveze kajnlta, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20o/0 mineralni in kostni superloslat, mešana gnojila, zlasti 14°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10'— & 100 kg z vrečo vred. Naročniki nai dostavljajo lastne vreče frariko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah bla>ra ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13'20 K & 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-ugodne ših cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve.
za žago na vodo v bližini Sarajeva. Ponudbe na: Andrej Janež, Sarajevo, Bolniška ul. 1.
lomnimi
3a
dai5« iij deklice
j« dobe po jnano ntjkih cenah samo pri
juliji Polanjfo
Sii^abeina cesta 5.
Priporola se tudi velika obira ra^novrstn. nabita.
Pooravila točno.
pred nakupom veliko zalogo izgotovljenih oblek za
2371 Velika Izbir
površnih jopic
gg: za dame in deklice.
..Pri Škofu".
Pred Škofijo št. 3, Lingarjeva in Medarska ulica.
Podražita tvrdka R. MIK
EME
pravo severonemško najboljše, elitno, presejano priporoča trgovina s semeni na debelo in drobno
Sever & Urbanič
754 Ljubljana VVolfova ulica 12.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dR je poklical Vsemogočni k Sebi v boljše življenje našo iskreno ljubljeno hčerko ozir. sestrico
Pcpco Lampret
ki jc v ponedeljek dne 27. marca po kratki in muCnl bolezni v najlepši dobi svojih let mirno v Gospodu zaspala.
Truplo nepozabne se prepelje iz dež. bolnice v Ljubljani v Zatičino. Pogreb se vrši v četrtek 30, marca ob VjlO. url dopoldne s kolodvora v cerkev ln nato na pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Zatlčinl. Nepozabno rajnko priporočamo vsem v blag spomin.
Ljubljana - Zatlčina, 28. marca 1916.
Marlla Nosan
Ignac in Terezija Lampret
starSi.
Ignac Lampret Dr. Anton Lampret
brata.
sestra.

= Račun izgube in dobička in bilanca =
Vzajemne zavarovalnice
proti požarnim škodi in poškodbi coMh zvonov v LHi, Dunajska cesta 11
za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1915.
Raiun izgube in dobitka.
Izdatki	K	h	K	h	K	h	Prejemki	K	h	K i	h	K	h
I. Škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice.....	249768 98063	13 72	151704	41			I. Prenos upravnega prebitka .... II. Zakladni prenos preteklega leta: Premijska prihrana: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice . .. .	210729 83893	80 80			3122	21
b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice.....	2799 214	20 50	2584	70	154289	11				126836	_		
							delež pozavarovalnice ......	3172 192					
II. Uprava:			37592	15					—	2980	—	129816	—
b) tekoči upravni stroški: 2.	poštnine in pisarniške potrebščine 3.	kurjava, razsvetljava, najemnina	43686 12841 4468 2161 3296 2607	52 95 29 58 81 16					III. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice.....	9963 3997	85	5966	85		
							b) v oddelku zvonov.......	3200	—	3200		9166	85
5.	tiskovine.......... 6.	bolniška blagajna in pokojnina			69062	31			IV. Čista zavarovalnina po odbitku storni: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice.....	527079 225978	55 67	301100	88		
			1329	29	107983	75							
							b) v oddelku zvonov.......	8400 2757	74 31				
d) sprejemnine:	12123	15								5643	43	306744	31
2. v oddelku zvonov......	6	—			12129	15	V.	Dohodki naloženega denarja: VI.	Drugi dohodki: a) pristojbine polic: 1.	v oddelku požara...... 2.	v oddelku zvonov......						
III.	Odpisi in drugi izdatki: i IV.	Zaklad za nedoločene škode: a)	v oddelku požara....... delež pozavarovalnice..... b)	v oddelku zvonov ......	24657 11080	30 08	13577	22	1834	80		4107 8	30 20	« 4115	50	10870	55
	3332 1666	86 43	1666	43	15243	65	b) sprejemnine: '1. v oddelku požara ...... 2. v oddelku zvonov......	11064 8	83	11072	83		
									-				
V. Stanje zakladov koncem leta: premijska prihrana: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice.....										13770	81	28959	14
	217227 90391	47 47	126836	_									
b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice.....	4274 1294	92 92	2980		129816	-							
VI. Upravni prebitek: Upravni prebitek, ki se uporabi za obresti ustanovnega zaklada K 3200'— za odkup ustanovnega zaklada ........» 30000'— prenos na varnostni zaklad » 33000'— na nov račun.....» 1182 60					67382	60	\						
	|				488679	06						488679	06
—......-	1							1		1		1	
Bilanca.
ilktiva	K	h	K	h	K	h	Pasiva	K	h	K	h	K	h
I. Terjatev pri delničarjih...... III. Terjatev pri denarnih zavodih in posojilnicah: a)	pri hranilnicah........ b)	poštna hranilnica, št. 51.426 L. .	228341 12925	97 32 29 01 04			7363	21	II. Varnostni zaklad......... IV. Premijska prihrana:	217227 90391	47 47	126836		80000 35010 250	
» » 68.082 M. . » 71.966 G. . » » 4.425 P. .	2251 1764 907				246189	63	b) v oddelku zvonov.......	4274 1294	92 92	2980	_	129816	_
IV. Terjatev pri zavarovancih..... V. Terjatev pri poverjenikih.....	46579 18672	68 96			65252	64	V. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara.......	24657 11080	30 08	13577	22		
VI. Terjatev pri hipotečnih posojilih . .					5343 57099	91 13	b) v oddelku zvonov.......	3332 1666	86 43	1666	43	15243	65
VIII. Račun uprave: nova nabava .......... » » tablic in platnic . . .	1700 6420 714	80	8834	80			VI. Razni upniki: b) predplačila za leto 1916.....	27976 6099 17101	17 63 61			51177	41
			1834	80	7000	—						9368	86
							VIII. Upravni prebitek: Upravni prebitek, ki se uporabi za obresti ustanovnega zaklada K 3200'— za odkup ustanovneqa zaklada ........» 30000'- prenos na varnostni zaklad » 33000'— na nov račun.....» 118260					67382	60
					388248	52						3S8248	52
	1		1										
Ivan Elsner 1. r.,	Ivan Sušnik 1. r.,	Jos. Pehani 1. r.,
"	.. .	Huinnlnli
član nadzorništva.	predsednik nadzorništva.
Šartlieva moka
brez vsakih kart!
Samo pri meni se dobi fina gn šartljeva moka, znamka l|||l IBJ
Samo en zavitek rabite za en ||Hl*i|| Sartelj, brez da bi potrebovali sanaesass kaj sladkorja, kvasa ali drugih reči. — En zavitek stane samo k 1 '30.
Po pošti se pošilja samo po povzetju in najmanj 3 zavitke.
Če se pošlje denar naprej, se
ovoj ne zarafuua. Pojasnila o
vporabi se prilože. - Naročite
obratno pri razpošiljalnici šartljeve moka
znamka ,,HASIN"
Ivan Urek, Ljubljana
691
Mestni trg 13, tfod Traučo,
(prej v Borovljah na Koroškem).
ICZ3CZ3
CZ! 1ZZJ SZZJ CZ3 a
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, LJubljana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.
2426
Okrog 100.000 lepih,
3- do i- letnih	"8
1000 po 5 K — ima na prodaj Krajni šolski svet v Postojni.
MM
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavajanja na doživetje In smrt. otroških dot. rentna in ljudska, neznodna In jamstvena zavarovanja.
javen zavod	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri živlienskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta iyi4.............................K 173,490.838--
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914. ..............K 48,732.022'76
V letu 1914. se je izphčalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232-66
Kdor namerava skleniti živliensko zavarovanje, veljavno za	jasaiasailiC,
naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastoni in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta št, 12.
Marija ličar
Ljubljana
S v. Petra cesta 26 Selenburgova ulica 1
nasproti kazine
Prva špecijaina trgovina
umetniških, vojnih
pokrajinskih in drugih
razglednic.
Priznano največja izbira na drobno in debelo.
Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli.
375
Ti^odni $ctlen
ANGELA PEK0LJ
naznanja velecenjenim damam, da se je priselila
Stritarjeva ulica 1 V Ljubljano Stritarjeva ulica 1
ter se za obila naročila vljudno priporoča.
) IG
786
mm, mestni trg
Špecijaina trgovina in
Priporoča svojo zaiogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz šifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
1926	Na debelo ln drobno.
(ItlClElffllllSlIllIlilllllBlIBllIlIlIlIlBIinHlffllBlIHIBIlIfilllllli]
HH
744 _JT ii^^ij. ^_ (12)	pj
priporoča cenjenim damam in gospicam svojo veliko izbero slamnikov, modelov in raznega nakita. Postrežba točna, solidna.
Razpis.
795
Pri mestnem magistratu kot odgonski postaji v Ljubljani je spo-polniti službo odgonskega sprevodnika. Ta služba je provizorna. Plača znaša letno 1250 kron. Za vsako spremljanje gnancev se plačajo še posebne pristojbine.
Z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in o fizični sposobnosti opremljene prošnje je do 15. aprila t. 1. vložiti pri mestnem magistratu v Ljubljani.
Deželni odbor Kranjski
v Ljubljani, dne 22. marca 1916.
3t>an Gričar
Se feti G tttejova ulica 3 %atoya
izgotopljcnil] oblel^
z« ycofode in dzčne.
n
Specialni oddelek plafn
v trgovini
A. Sare lastnica Jadviga Sare
Ljubljana
Selenburgova ulica 5
nudi se priložnost k dobremu in cenemu nakupu
rjuh brisalk
brisač prtov prtičev šifon
srajce hlače
spalne srajce spalne jopice spodnja krila nogavice
odejnih rjuh blazin
pernatih blazin pernic žepnih rut platna
Švicarska vezenina. Ferllo za gospode se Izdeluje po meri.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.	Tisk: »Katoliške Tiskarne«.	Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni poslanec
Modeme oblike! Solidni izdelki !
Tovarna Čevljev Tržič,Gorenjsko PETER KOZINA 2» C9
Breg. LJUBLJANA
Sv. jaKoba Mostu.
prodaja na
DEBELO IN DROBNO
Zahtevajte
CENIKE!
Prekupcem priporoča 53 izbira in nakup na zalogi