^ d* rm*n iobot. nedelj ^ except Saturdays, sad Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARO&NE PODPORNE JEDNOTE „rEARX*XVin Usta )• $6.00 ___j utlar January M, IIU, at Um oait-otliM at Chicago. Illinois. under th« Act ol CocurrW S SLSatlS? CHICAOO ti ILU ČETRTEK. 2«. SEPT. (SEPT. Si). IS46 Subscription 19.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 117 Acceptance for mailing at special rate of po»ug» provuied for in section nos. Act of Oct. S, Hit, authorised on Juns 4. lftH ivi Stalinove izjave, ni vojne nevarnosti ^tki radio krtači gneriike vojne . hujskače ILLACE POZDRA-fIL STALINOVO IZJAVO ^ion. 25. sept.—Henry Jh je vsled svoje opo-mti sedanji ameriški im-(politiki zletel iz Trumano-kabineta, je pozdravil Sta-h izjavo, v kateri jet rekel, (jub raznim govoricam ni resne nevarnosti za no-ivno vojno. o Stalinovi in Edenovi ; je dejal Wallace, "je raz-milijone sirom sveta, ki j po miru. Diference v iju, ki so jih povzročile narodne odgovornosti, ne zajeziti izražanja globo-hrepenenja vseh narodov »jen svetovni mir. To porta priznala tudi Stalin in kar me opogumlja, da ti-irenje zadnjih dni ni bilo (Tukaj je Wallace imel slih svoj spor z administrate državnega departmen-,nina vidiku nobene spre-v zunanji politiki. Gle-Ulinove izjave je pomožni siij nadomestujoči tajnik Clayton dejal le to, da sno zanimiva, toda ko-iti o njej zdaj ni mogo- rtoo je obenem povedal ce- fln, da je državni de-it zadnjo soboto poslal novo noto, v kateri pro-proti ruskemu zaseganju zkcije in industrijske opre-m Ogrskem. V tej noti je J, da je rusko postopanje Ogrskem kršitev jaltskega Burna, kakor tudi to, da lika e bo nudila Ogrski * materialne pomoči, do-® Rusija vztrajala pri svo-J"mji praksi. /vezi z Wallacevo omembo iyja Edena je potrebno to Jo, da je bivši angleški 1' minister zadnji ponde-tyvil, da mora angleška preokreniti svojo zunanjo " napram Sovjetski Rusiji n ponovnega zbližanja toel v interesu svetovnemu Zavzel je podobno sta-kot Wallace. —Stalinova izjava, v j« odgovoril na razna 'J® ki mu jih je pismeno n«ki angleški novinar in j« »zjavil, da ni nobene vojne nevarnosti, je zad *ek dobila prvo mesto v "Neukem časopisju. Od bila tudi po radiju ši-**** m izzvala mnogo ko- * Smisel komentarja je ^ vojnega hujskanja in predvsem proti ame * v '-bnosti v * «* <> njih odf?-h *"<>)* besede, so v f.7n Povečale ta "htl- ., ^ hlastne • 'M., tudi p« ,. lni "hrekljivosti r-^-zdanjy in vse to premijeva ter tolče na boben o bližajoči se vojni." London. — Stalinova izjava glede odnošajev med Rusijo in zapadnim svetom je tudi vv angleškem tisku dobila velik odmev. Vsi listi so ji posvetili veliko važnost in jo komentirali v uvodnikih. Enako tudi vsi pariški listi. Angleški kot francoski tisk pozdravlja Stalinovo izjavo, v kateri je dejal, da ne vidi resne vojne nevarnosti. Diplomatski dopisnik londonskega News Chronicla je dejal, da informirane osebnosti v Londonu smatrajo, da je ta izjava "morda prvi namig važne spremembe v smeri in tehniki sovjetske politike." Konservativni dnevnik Daily Mail je v uvodniku dejal, da je ta Stalinova izjava "presenetljiva, ker po mnogih mesecih pomeni prvi spravljivi korak napram zapadu s strani kakšnega ruskega državnika." Neki besednik zunanjega ministrstva, ki pa ni hotel, da pride njegovo ime v javnost, pa je dejal, da ta Stalinova izjava pomeni, da Rusija pripravlja svoje vrste politiko "trde pesti" proti zapadu. Angleški vladni krogi niso uradno podali nobene izjave, besednik zunanjega ministrstva je le dejal, da "z zanimanjem" študirajo ta Stalinov dokument. lin. — Ameriški vladni u-ki so pozdraviti "Sttrttnovo izjavo, v kateri vidijo možnost za izboljšanje odnošajev in kooperacije med ruskimi in ameriškimi okupacijskimi oblastmi. Rim. — Neki član italijanske vlade je dejal, da smatra, da bo Stalinova izjava glede mednarodnih odnošajev napravila konec govoricam o novi vojni. Stalinovo izjavo je priobčil v celoti in brez komentarja tudi L'Oser-vatore Romano, glasilo Vatikana. Sodnik "zašir voditelja stavke Dal mu je eno leto zapora, ker je pohodil injunkcijo Pittsburgh. Pa.—Okrajni sod nik Harry Rowand je obsodil Georga L. Muellerja, predsednika neodvisne unije elektrarskih delavcev, ki je oklicala stavko, na eno leto zapora. To je storil, ker Mueller ni hotel preklicati stavke in ker je izjavil, da je sodnijska prepoved proti uniji nič drugega kot krpa papirja. Mezdni boj med to unijo in Djquesne Light Co. se vleče že mesece. Unija je že pred nekaj tedni oklicala stavko, ker so KKrahirala vsa pogajanja za novo mezdno pogodbo. Mesto Pittsburgh je potem šlo na sbdišče in preprečilo stavko s sodnijsko prepovedjo. Ker tudi poznejša pogajanja med družbo in unijo niso prinesla nobenega rezultata, je unija zadnje dni ignorirala injunkcijo in oklicala stavko, ki se je pričela zadnji torek. Unija ni pozvala vseh delavcev na stavko, marveč- samo toliko, da je znižala produkcijo elektrike za okrog 60%, to je za industrijsko porabo. Vsled tega je bilo tudi ustavljeno delo v več tovarnah in jeklarnah. Unijski voditelji zdaj pravijo, da stavke sploh niso okliceli, marveč le pozvali na sodišča tiste člane, ki so dobili sodnijike pozivnice, vsled česar je bilo tudi delo paralizlrano v elektrarni. Sodišče je zdaj zagrozilo z zaporom tudi ostalim unijskim voditeljem, ne zmeni pa se, da bi prisililo družbo na pobotanje z delavci., ki gahtevejo zvišanje plačeza 20%, delež profita, pen-zije, podaljšanje plačanih počitnic in več drugih ugodnosti. Izgledi so, da bosta v tem sod-nijskem boju priskočila na pomoč tej neodvisni uniji tudi CIO in ADF. N Zatiranje reoolte v severni Grčiji Briteke bojne ladje ostanejo v lukah Atene. Grfcija, 25. sept,—Nadaljnje vojaške čete so bile podane v severno Grčijo za zatiranje revolte levičarskih grup. Četam bodo pomagala bojna letala in oklopne kolone. Rebel ne sile so koncentrirane v Tesa-liji, Epiruju in Makedoniji v severni Grčiji. Monarhistična vlada se je odločila za zlom opozicije in odpora pred povratkom kralja Ju rija v Grčijo. On je v Londonu in se pripravlja na odhod v Gr čijo, da zasede prestol. Pričakuje se. da se bo premier Konstantin Tsaldaris vrnil v Atene s pariške mirovne konference prihodnji teden. Po po-vratku se bodo člani vlade serflali na izredni seji in razprsvljall o načrtih zloma opozicije. Naznanilo pravi, da bodo brit ske bojne ladje ostale v grških lukah do 3. oktobra. Brodovje uključuje 24 bojnih ladij. Vlada, ki se naslanja na bajonete brit-skih čet. upa. da bo zadušila revolt©, ki je zavzela značaj odprte civilne vojne, pred prihodom kralja Jurija. Živila, katera je poslals pomožna organizacija Združenih narodov UNRRA v Grčijo, so blokirane. Vladni krogi nočejo poslati živil v naselbine, katerih prebivalci simpatizirajo z rebeli. De Gaulle proti novi ustavi Poziva francosko ljudstvo naj jo zavrže Parts« 25. sept. — General Charles de Gaulle je objavil manifest s svarilom, da bo Francija dobila diktaturo in se znašli / anarhiji, če ne bo ljudstvo pri volitvah zavrglo nove ustave katero sestavlja skupščina. De jal je, da nova ustava m bolja od one, katero so volllci pora-zili v maju. "Revidirana ustava nI zadovoljiva, ker predvideva ustanovitev vsemogočne skupščine," pravi De Gaulle. "Ta določa tudi vlado po skupščini, figuro brez moči v načelniku države, ne pa enotne In stabilne države. Ljudstvo naj jo zavrže pri volitvah." Nekateri krogi sodijo, da je De Gaulle z obsodbo ustave o-majal položaj Georgesa Bidaul-ta, predsednika vlade in zunanjega ministra. Ti vidijo tudi možnost padca vlade. De Gaulle Je že dobil odgovor na svojo Izjavo. Besednik republikanske (katoliške) strsnke. kstere vodjs Je Bldault, je uda ril po generalu. Dejal je. "da Je manifest sabotiranje dela vlade. Revidirana ustava sicer ni per-fektns, s Je bolta od one. kate ro Je francosko ljudstvo zavrglo pri volitvah." Daniel Mayer, bivši tajnik socialistične strsnke. je dejal: "De Gaulle ne bi smel zlorab-Ijsti svojega prestiža z obsojs njem nove ustave. Ponovno je demonstriral, da hoče vztrajati v opoziciji proti izvoljenim re-prezentantom francoskegs i J ud stva. Skrbeli bomo. da Franci ja ne bo dobila diktature. Kot OGROMNI PRO Fill PRI GRADNJI LADIJ Magnati odrli vlado in davkoplačevalcu DOLARSKI PATRIOTIZEM SE IZPLAČAL Waahlnpton. D. C.—-Ralph E. Casey, načelnik zveznega urada za pregledovanje rafunov, je razkril, da je 19 ladjedelniških družb, ki so imele vladna naro-č la za gradnjo ladij med vojno, nagrmadilo ogromne dobičke v vsoti $356,006,612 od vloženega kapitala $22,979,273. fl Ti ogromni dobički-^-čez $300,-000,000—so šli na račun davkoplačevalcev, ker je vladna komisija, v čije področju je bila gradnja ladij, bila Izredno radodarna pri Izdajanju ogromnih vsot ladjedelnlšklm magnetom. Zadevo preiskuje posebni odbor nižje zbornice, ki ima opraviti z zadevno fazo naročil. Casey je omenil eno družbo, namreč St. John River Shipbuilding Corp. v Jacksonville Florida, ki je imel« $2,000,000 profita od vloženega kapitala, ki je znašal samo $600, kar pomeni, da je ta družba požela za 346,-666 odstotkov profita. Dalje je Casey obdolžil šeit drugih družb, ki jih lastuje in kontrolira Henry J. Kaiser, znani industrialec ne zap^dnl obali, da so njegovi skupni dobički znašali $192,237,284 od vloženega kapitala $2,510,000. Četudi so te družbe imele samo ,eno deve-tlno vloženega skupnega kapitala v programu gradnji ledij, so imele več kot polovico skupnih dobičkov. Casey je rekel, da "Še nikdar v zgodovini ameriškega buaine-sa, bodisi v mirnem ali vojnem času, nI tako msjhne skupina posameznikov naredila tolikih dobičkov s tako riziko aH kapitalom—in vse .to na rečun davkoplačevalcev." Ralph E. Casey je lopnil tudi po vladni komisiji, ki je oddajala kontrakte po metodah, ki očl-to pričajo, da ni Imele nobenih zmožnosti niti brige, ker Je razsipala ljudski densr na debelo. "Naš urad," je poudaril Casey, "smatra to skemo kot sredstvo, da se prizadeti pri pregledovanju knjig Izognejo izsleditvi, teko da jim ne bi nadzorni urad prišel na sled. Ne glede na namene, jasno ja, da je bila vlada oslepsrjena za težke milijone." V primeri Kaiserjeve vloge $2,510,000, ki jih je vložil pri gradnji vojnih ladij, je vlada vložila $223,000,000, kar pomeni, da Je Kaiser vložil manj kot en odstotek celotne vsote, požel pa je mastne dbičke, kakor da bi on vložil 223 milijono^ dolarjev, vlada pa samo dva in pol milijona. Kaiser je ns zaslišanju pred preiskovalnim odsekom zanikal obdolžitve, češ, da niso navedene številke popolne. Rekel Je, da so njegove družbe vložile 32 milijonov dolarjev za gradnjo la dij. Zaslišani so bili tudi drugi ladjegradniški magnati. Anthony Eden za preprečenje vojno London, 24. sept. — Anthony Eden, bivši zunanji minister in član torijski stranke, je v svo-jem govoru rekel, da bi Anglija in Amerike morali zavzeti dru gačno stališče napram Rusiji od sedanjega, kajti njuno sedanje stališče "vsebuje klice vojne." "Nobenega vzroka ni," je dejal Eden, "zakaj ne bi mogla komu nizem in kapitalizem živeti v miru drug poleg drugege " socialisti odločno odklanjamo De Gaullovo vmešavanje." Voditelji' komunistične stran ke so napovedali da bodo volllci i ogromno večino glasov odo brili novo ustavo. Škofje obsodili vojno propagando Potreba zaupanja med Amerikp in Rusijo Philadelphia. Pa.. 25. sept.— Škofje protestantovske episko-palne cerkve so na svojem zborovanju v tem mestu ostro obsodili vojno propagando in na-glasili potrebo zaupanja ter tovarištva med Ameriko in Sovjetsko unijo. Tb je bila že tretja proklamacija škofov te cerkve o mednarodnih zadevah, Škofje so podprli idejo ustanovitve svetovne federacije demokracij. Izjavili ao, da bi bila taka federacija učinkovitejše sredstvo za ohranitev in vzdrževanje svetovnega miru kot pa je organizacija Združenih narodov. Resolucijo o Rusiji je predložil škof William Scarlett. "Z ozirom na silno nevarnost, ki preti civilizaciji v atomski dobi, morata biti Amerika in Rusija kot najmogočnejši državi na sveti) pripravljeni na zmerne koncesije," pravi resolucija. "Idejo, da je vojna med Ameriko in Rusijo neizbežna, je treba zavreči. Ta je, da ni nobene možpoatl za dosego sporszuma in kooperacije med ljudstvi." Škandal s prodajo vojaškega blaga Senatni, pododsek razkril sleparske manipulacije Washington, D. C. — Senatu pododsek za voješke zadeve je razkril, da je neki agent administracije za prodajo vojnih za log prejel $40,000 od vlede "za Stroške," ker je prodal za $43 vrednosti odvlšnega materljela Pododsek zahteva, da te uvede takojšnja preiakava v U il stem favoriziranja gotovih oeeb, ki prodajajo vladno blago po nizkih cenah, od vlade pa preje-msjo mastne plače. Razvil se Je sistem "posebnih agentov," k se igrajo z ljudskim denarjem in si bašejo svoje Žepe. Senator Joseph C. O'Mahoney, predsednik pododseka, je lzja vil, da so člani podoseka prišli na sled "resnim škandalom" pr prodaji odvlšnega vojaškega materiala. V vseh slučajih pro dsje tega materiala imajo bese do le agent je velikih industrij, ki preprečijo, da bi po nizki cen kupili zadevni material zlest vojni veterani. War Assets Administration, v čije področju je odvišen voješki material, prodaja elektronske prlprsve, rezalno orodje In letalske pri tik 11 ne in dele ter drugo blago. Poročilo pravi, da je en sam agent zahteval In prejel od vlade $40,700 v obliki "plu če za svoje delo," medtem ko so njegovi resnični stroški znašal1, le $431. V mnogih slučajih so agenti odstranili znake, ki bi kazeli, ds je blsgo lastnina vlede, neto pa so zaračunal I vladi, da jim je dobro plačala za to "delo." Po ročilo senatnega oododseka dostavlja, da so bili pri tem nsj' bolj osleparjenl vojni veterani, medtem ko korporseljaki egent je žanjejo mastne profite. Senator O'Mahoney je Izjavil, da ao uradniki War AaaeU A d ministration pododseku šil ns roko pri preiskavi, ki naj do/e ne nerodnosti s prodajo voješke-gs materiala. Težave pe so v tem, ker ae je razvil sistem prav* čete korupcije In velikim ribem je pač težko priti do živega. V teku so razne druge preis kave. ki ao razkrile, da so'vojni dobičkarji imeli zlate rudnike /lasti z grednjo ledij. Za novo vojno se ogrevajo velekapitalisti Domače vesti Is Clevelanda Cleveland.—Pd dolgi bolezni je umrl Maks Malovac, star 60 let, doma iz Jelšan ne Prlmor akem, v Ameriki 35 let in član društva Naprej št. 5 SNPJ. Tukaj zapušča ženo, sina, poročeno hčer in dva vnuka, v Sunnysidu, Utah, brata Johna, v Hoquiamu, Wash., sestro, v stsrem kraju pa dve sestri.—V bolnišnici Je umrl George Kaljucarlč iz Collln-wooda, star 64 let, rodom Hrvat. ZapuŠče ženo,—Po dolgi bolezni je v bolnišnici umrla Francea Tavčar, rojena Malenšek, stara 81 let, dom Iz Tacna pod Šmarno goro pri LJubljani, v Ameriki 40 let, članica S2Z ln društva Carnlole Hive TM. Tukaj zapušča moža Johne, ki tajnlku-je Slovenskemu domu ne St. Clelrju že dolgo let, tri sinove, Štiri hčere, več vnukov ln sestro Matildo Huber, v Burtonu, O., brata Louisa, v Chlcagu brata Frede, v Solonu, O., breta Vin-oenta, v Kenoahl, Wis., sestro Mary Owen, v Los Angelesu, Cel., pe sestro Rose Lausln.—V bolnišnici je umrle Cetherine Kovelec, rojene Metkovlč, stere 29 let. Zapušča mola, tri sinove in tri brate, od katerih je Frenk pri vojeklh ne Guemu.— Po deljšl bolezni je v Collln-woodu umrla Louise Verhotz, stara 76 let, doma lz Maribora, v Ameriki 50 let. Bila Je članice KSKJ, S&Z In društva Waterloo Grove WC. ZspuUi po ročeno hčer ln štiri sinove— HenhyJa, Josephs, Franka in Fe-Uxa Korošec.—Pri družini Jo seph Bradač v Colllnwoodu no se ogleaile rojenice in pustile prvorojence,—V bolnišnici St, Alex se nahajajo Mary Mllavec, m rs. Leurlch in mrs. Brodnik.— Iz bolnišnice Lakeside je bila odpeljena s ambulanco v Penn-■ylvanljo miss Ivsne Tomšič iz Collinwoods. Odpeljene Je bile k staršem, ki žive blizu Unioh towna, po okrevenju pa se zo pet vrne v Cleveland. Nov grob v New Yorku Brooklyn, N, Y,—TukeJ Je u mrl Joseph Wolksr, oče Vlncen ta Wolkerja, ki Je točaj v Slo venskem domu v tej naselbini. Bil Je član SNPJ. Einstein protestira proti linčanju Urgira vlado, naj nastopi proti barbarizmu Washington.—Dr. Albert Kin stein, sloviti znanstvenik na polju fizične vede, Je pismeno ape lira! ne predsednika Trumana, naj zvezne vlada podvzamc |>o trcone korake za odpravo Unče nja, oziroma za strog nastop pro ti llnčersklm barbarom. Einsteinovo pismo je ponesla v Belo hišo posebna delegacija devetih oseb, ki Je bila Izvoljena na tukajšnji konferenci, katere se je udeležilo tisoč oseb in za stopnlkov raznih organizacij. Sklicana je bila kot del kampa nje "križarjev" za odpravo lin čanja. Delegacijo je vodil v Be lo hišo znani zamorski pevec Paul Robeson. Dr. Einstein pravi v pismu, da "podpira to kampanjo iz preprl čanja,' da je ogromna večina ljudstva za zaščito posameznika proti nelegalnemu nasilju. In kjer Je volje, tam se tudi vedno najde pot za premost itev legal nih zaprek" v katerih besedah je poziv edministrsrljl, naj skoz kongres potisne / a k on proti lirtčarjem. Mednarodna delavska federacija iigoea voj• ne hujskače NAJVEČ HUJSKANJA JE V AMERIKI Waahington.—Glavni upravni odbor Svetovne delavske federacije jo obdolžil kapitaliste in monopoliste hujskanja na novo svetovno vojno. Eksekutivni biro te federacije, h keteri spada 70 milijonov organiziranih delavcev v 56 deželah, nI Imenoval nikogar z Imenom, marveč le Izjavil, da prihajajo govorice o novi svetovni vojni lz kapitalističnih krogov. Louis Selllant, glavni tajnik Svetovne delavske federecije in voditelj organiziranega delavstva v Franciji, je dejal, da so skoraj vse govorice o novi vojni koncentrirane v Ameriki, V Angliji nI teh govoric, prev teko si nihče v Evropi re*en kviz-lingov in fašistov ne želi nov« vojne. Resnice je baš obratno. TI glasovi in vojno hujskanje je po njegovi izjevl najbolj ln skoraj izključno razširjeno le v Ameriki. In za to propagando stoje kapitellstlčnl krogi ln bur-Žvaznl propagandist!, ki so v službi reakcije In monopolističnega kepitellzma. Eksekutivni biroj Svetovne delavske federecije, ki se je ne svojem zborovanju seetel v tem mestu, je sprejel resolucijo, s katero pozive delavstvo v vseh deželah, ftej strne svoje vrste In deluje za ustvaritev trejnege svetovnega mifu, Ze dosego tele cilja se mora delevstvo vse-te dežele boriti ne ivojem področju in zahtevati od svojih narodnih predstavnikov v organizaciji Združenih narodov, de se bore za dosego trejnege miru na mednarodnih konferenceh in zborovenjih. Resolucija tudi poziva vse pridružene unije, nej vledam svojih dežel povedo, da so odločno proti vsakim pripravam ze novo vojno, kakor tudi jih pozive ne borbo za uničenje fašizma in re-ekoije, Arthur Deekin, provizorlčnl predsednik Svetovne delevske federacije in /sstopnik engleške- ga delavstva, je dejal, de kljub porazu oslšča na bojiščih se svet še vedno nahaja pred fašistično nevarnostjo, ki lahko znova dvigne svojo glavo. Španije Je Še vedno |>opolnoma v krempljlh fašizma ln v Nemčiji Je še vedno vse preveč necliev ne odgovornih mestih. Deukln Je sicer dejal, da nevernost za novo vojno ne prihaja iz Španije ali Nemčije. Ta nevarnost prihaja od monopolističnega mednarodnega kapitalizma, ki se bori za svntovne trge. V ospredju tega boje ze mednarodne trgi- je ameriški monopolistični kapitalizem, iz čigar legla prihaja tudi največ govoric o novi svetovni vojpi. Cene mleku spot poskočile Chicago. — Vse člkaške mlekarne so povišale eene mleku za en cent. Sedaj stane kvari mleka 214 centa, ako je dostavlja no na dom, v trgovinah pa sune 194 cents. Pol paJnU sme tane stane 224 centa, kislo mle ko pa 21 centov kvart. Diskriminacije na vlakih nelegalne Washington, D. C—Apeletno sodišče za District of Columbia Je podalo odločitev v zadevi res nih diskriminacij, v kateri je rečem*, de je pmtlsekonlto, če železnice v svojih vlakih delijo remorce od belcev, PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDflVQTE mh of and pmbliahed by d rtov« (I ■a loto. 13.00 « pol loto. SLM M tout total M Cook Co. S7JS aa oolo loto. 99.71 aa pol totaj m Sutocrlpttoa vales: for the Unitod Stales (eaeeplt Cbtoage) Canada 994» par yw, Chicago and Cook County ST M pav 1 foralgn countries 19JO por | ČUjJmv M na vračajo. Rokopto! literarne vsebine (švttoe, dramo, potmi Ud.) se vrnejo pošiljatelju to v slučeju, to k »vBešil Advertising fatoa aa ........tal ŠfaansvHpts of and unsolicited article, will not be such aa stories, plays, poems, etc. will be accompanied by self Naslov aa vse« kav baa stik a listens PROSVETA 2S57-II So. Lawndale Ara, Chicago 23, Illinois »199 Datum v oklepaju na primer (September 30, 194«), poleg valega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi ČETRTEK,^ept^. Wallace za novo zunanjo politikd—III Zadnji članek smo zaključili na točki, kjer trgovinski minister Henry A. Wallace kaže na fatalni defekt v ameriškem načrtu za svetovno kOntrolo atomske energije. In ta defekt Je v tem, ker si hoče Amerika pridržati absolutni svetovni monopol nad atomsko bombo, dokler ne pride do takega sistema svetovne kontrole atomske energije, ki bi našo vlado povsem zadovoljil, kar lahko pomeni, da — nikdar! Saj veste izgovorov je vedno dovolj pri takih stvareh, posebno le pri onih, ki vihte velik* bič! Zato ni čudno, ako pravi Wallace, ki skuša biti pravičen: "Mislim, da bi mi prav tako reagirali kot so Ruai. Za zapisnik bi predl6Žilf svoj protinačrt, v resnici bi pa posvetili vse svoje energije prizadevanju, da pridemo do atomske bombe, tako da bi pri pogajanjih lahko izenačili našo pozicijo. To je v bistvu tudi stališče Rusije, kar je tudi jasno povedano v članku v Pravdi z dne 24. junija 1946. "Povsem jasno je, da s takim enostranskim *step-by-step' načrtom nI mogoče nikamor priti. (Wallace ima tukaj v mislih ameriški načrt s prej omenjenim defektom, po katerem bi se Amerika odpovedale svojemu monopolu nad atomsko bombo 'stopnjama', aH kadar Jx> sama hotela. Dogovor (za kotrolo atomske energije) bo moral biti izdelan v celoti in tudi povit v enem samem zavoju. To bo mogoče zahtevalo določitev nekaterih stopenj sli štadljev, toda izvršitev teh stopenj mora biti sporazumno začrtano v glavni pogodbi (master agreement). * "Realistično povedano ima Rusija dve karti, ki se jih lahko po-služi pri pogajanju z nami: "I) Pomanjkanje informacij z naše strani glede njenega znanstvenega in tehničnega napredka na polju atonrwke energije in (2) naša ignorance glede njenih uranijskth in torišklh rudnin. "Te karte sevede niso niti od daleč tako močne kot so naše — zaloga atomskih bomb, atomske tovarne v faktičnem obratovanju, velebombniki B-29 in B-36, kakor tudi naše baze, s katerimi rjp* polagamo preko polovice oble. Kljub temu pa od nje zahtevamo, da nam takoj pokaže 9Voji dve karti — ko 9i jih ogledamo, 9e bomo pa odločili, da-ll bomo še igrali to Igro ali ne. * "Ampak inglstiranje z naše strani, da mora biti ta igra igrana tako kot ml hočemo, bo le privedlo do popolnega zastoja. Rusi bodo podvojili svoje prizadevanje, da pridejo do atomske bombe, kskor tudi se odločili za resno ekspanzijo svoje 'zaščitne cone*. "Njih dosedanje prizadevanje za ekspanzijo svoje zaščitne cone v vzhodni Evropi in Bližnjem vzhodu je bilo kljub vsemu našemu kričanju malenkostno 9 stališča vojaške moči v primeri z našimi letalskimi bazami na Grinlandu, Oklnawl ln v mnogih drugih krajih ti90če milj od naših obal. "Mi si lahko mislimo, da smo popolnoma v pravem, ako trdno vztrajamo pri našem načrtu (za svetovno atomsko energijo) medtem, ko gi Rusi odklanjajo, toda to pomeni le eno — da je v teku mrzlično atomsko oborolevanje. "Vsled tega sem uverjen, ako hočemo uresničiti naše želje, da pride do sklenitve pogodbe za efektivno mednarodno kontrolo atomske razorožitve, tedaj moramo opustiti našo nepraktično 'step-by-step* idejo, ki je bila predložena atomski komisiji Združenih narodov. Ako smo pripravljeni pogajati se na tej bazi, tedaj sem mišljenja, da se bodo tudi Rusi resno posvetili pogajanju z vidika, da pride do sporazuma. * "Seveda nI absolutne gotovosti, da bodo Rusi končno pristali na izvedljiv načrt, ako se mi oprt memo tega stališča. Morda bodo raje zavlačevali dokler tudi oni ne pridejo do atomske bombe, da ae bodo lažje pogajali na bolj enakopravni podlagi, pri tem pa po; polnoma pozabili na veliko nevarnost, katera preti njim ln vsemu ostalemu svetu v situaciji, ko več držav razpolaga z atomsko bombo 'Toda ml moramo napeti vse sile, da preprečimo atomsko tekmo. S tem ničesar ne izgubimo, pridobimo pa lahko vse, kajti ne odpovemo ničemur, ako ae oprimemo te politike kot funda-mentalne baze pri naših pogajanjih. 'Tekom prehodne dobe za dosego popolne mednarodne kon trole mi obdržimo naše tehnično znanje o know-how', kakor tud obstoječe atomske tovarne in aiomake bombe ostanejo v naših mejah. "Ruski protinačrt sam na sebi pomeni, da so pripravljeni na res no pogajanje, ako smo tudi ml. V neki meri gre njih načrt ši dalj kot gre naš ln je tudi popolnoma v skladu s fundamentalnlm principi našega*načrta, to je, da poatane kršitev predlagane pogodbe narodni lp mednarodni zločin, za kar bi bili posamezniki lahko kaznovani. "Iz gornjega je razvidno, da se do zdaj vprašanja tako ivanegn 'veta' nisem niti dotaknil, Tega nisem storil, ker je vprašanje veta popolnoma povtranakega pomena, in sicer je predlog za 'od pravo veta', ki se tiče splošnih aktivnosti zaščitnega sveta, postranskega pomena vsled tega ker v pogodbi glede atomake ener gije nima nobenega smisla "Ako kakšna država kril kakšno določbo te pogodbe, na primer da ae zoperstavl inšpekciji vsled oaumljenja. da nelegalno izdeluje atomake bombe, kakšno akcijo je v tem primeru mogoče ve-ttrati? Kot pri veeh drugih kršitvah mednarodnih pogodb, tako so tudi v tem primero podpianice svobodne, da lahko podvzamejo takšno akcijo, kakršna ae jim vidi potrebna, uključlvši zadnjega koraka napovedi vojne." (Se nadaljuje.) POZIV NA SEJO PODRUŽNICE SANSA Pueblo. Cole. — Seja podružnice SANSa se bo vršila 29. septembra, začetek ob dveh j>opoldne v "N. D." (May Hall). Vabljeni so vsi zastopniki društev in klubov, kakor tudi ostali Slovenci in Hrvati, da se gotovo u-deleže te važne seje. Na seji v mesecu avgustu je bilo sklenjeno, da se ima vršiti prihodnja seja koncem septembra, na kateri bomo razmotri-vall o nadaljnjem delu v prid otroške bolnišnice in organizacije SANS. Predlagatelj je tudi omenil, da bi šli ponovno nabirati prispevke. Osebno želim, da bi Imeli veliko uspeha z nabiranjem prostovoljnih prispevkov, toda rad bi videl, da bi šli nabirat tisti, ki niso še vršili do sedaj tega dela, prav tako želim, da bi kaj darovali tisti, ki še niso darovali ničesar. V Pueblu so do sedaj darovali sledeči za otroško bolnišnico: May Mercantile Aasn. $100, društvo St. Joseph $50, društvo Slovan $25, klub Zora $15, Western Star Lodge .$10, Columbine Lodge $5, John in Mary Novak $40j Dan Pf Predovich $25, John M. Stonich $25; po $10: Frances Debevc, John Germ, John Jenko, neimenovan, Ludwig Yoxey, Frank Krasovic in žena; Voe Smrajc $6. Po $5: John in Mary Kristan, Joe Verbich, Pete Antonovich, Edward Yaklich, John Centa, Anton Pritekel, Louis Potokar, mrs. J. Lesar, Joe Russ, Jack Dovgaq in žena, Mary Maher, Bias Kerin, Johana Kovacich, Frank BOltezar, Joe Pechek ml., Louis Germ, Frank Pechnik, teve Sain, Anton Medved, Joe Zupancich, Jakob in Mary Dolgan. Dalje ena oseba $3.50, štiri po $3, 15 po $2, 40 po $1, ena 75c, 16 po 50c in štiri po 25c. Prispevke so pobirali 9ledeči: mrs. Leser, mrs. Stupnlk, mrs. »stkovsek, Joe Krall, mrs. Ver-)lseta. Toliko za danes, drugič kaj več. A. U. POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicago, 111. — Sorodniki iz Evrope poizvedujejo za sledečimi: George Mallinger, Joca Pe-trichich in Anka in Matej Radi-voievitch. Ako bi kdo vedel, kje se nahaja katera navedenih oseb, naj sporoči Rdečemu križu, 529 So. Wabash ave., Chicago 5, 111., telefon Wabash 7850, Extention 384. Rdeči križ. GLAS IZ MIDLANDA Midland, Pa. — Sedaj, ko imamo kampanjo za dnevnik Pro-sveto, sem malo poagitiral in dobil novega naročnika v osebi Jerryja MfkuŠa. Tukaj smo trije Slovenci, na dnevnik pa sva naročena dva. Naše jeklarne delajo z vso paro ln kdor hoče delati, mu ni treba postavati. Jaz sem na bolniški listi od 13. avgusta. Bil sem namreč operiran 16. avgusta; v bolnišnici sem bil devet dni, zdaj pa se zdravim doma in ml gre na boljše. Maš delegat društva 464 SNPJ Milan Rudar je srečno dospel domov. Na društvenem polju po malem napredujemo, čemur se nI čuditi, kajti imamo pet slovanskih društev: dva srbska, dva hrvaška in društvo SNPJ oz. Jednoto, kot tu nazlvamo naše društvo. V SNPJ sem samo jaz Slovenec, ostali pa so po večini Srbi in Hrvati. Seveda, nekateri spadajo k vaem trem društvom Tudi jaz sem član HBZ. Pri društvih vlada lepa sloga ln se v splošnem dobro razumemo, sicer se včasih malo spremo na seji, ali ko pridemo po seji skupaj. emo zopet prijatelji. In tako je prav? Tukaj Je hrvaško društvo kupilo dom ln tako imamo Srbski in Hrvaški dom. Slovenci, kadar potujete skozi Midland, u-stavite se pri nas. bodisi v Hrvaškem domu. ki se nahaja na 500 Braver ave, ali pa v Srbskem domu. 524 Midland ave. Le pridite, vam bomo poetregli po naši moči! . Zelo rad čitam Gornikove dopise. kajti on vedno kaj zanimi* vega napiše. Dobro bi bilo, da bi napual kaj U časov, ko se je DOMAČA ZABAVA Sa Chicago, 111.—Že dolgo časa ni imela naša podružnica SANSa nobene zabave, tako da so nekateri že mislili, da sploh nimamo več sej. Pa temu ni :tako! Seje imamo redno vsak mesec in če treba, tudi bolj po-gostoma. Seje so prilično dobro obiskane od. moških, izmed žensk pa sta navzoči na vsaki seji aktivni sestri Buck in Kosic. Želeti je, da bi jima sledile tudi druge rojakinje iz te okolice. Da našo podružnico malo bolj oživimo, smo zaključili na zadnji seji, da priredimo veselico, katere ves dobiček bo oddan za politično akcijo organizacije SANS. Nekateri so mnenja, češ, kaj bi se sedaj brigali za SANS, saj je vojna v končana, glavno je, da pošljemo kakšen paket svojim sorodnikom v domovini. Pravilno je, da pomagamo svojim sorodnikom in prijateljem, toda ako bi vsi doma sedeli, bi v stari domovini za vedno čakali naše pomoči. Naša podružnica 54 SANSa se zaveda, da bi glavni urad težko vodil tako plemenito delo, če ne bi z njim sodelovale podružnice. Torej v ta namen prirejamo v soboto, 5. oktobra, domačo zabavo, in sicer v dvorani I: O. S., 10105 Ewing ave., začetek ob osmih zvečer. Za dobro postrežbo bo poskrbel odbor. Naš zdravnik je dejal, da brez domačih klobas ne bo dobro. Bomo pa poskusili. Za ples bo igral Go-milarjev trio. Torej pridite na našo priredbo in pomagajte do boljšega uspeha. Ako se pripeljete s poulično, izstopite na 101. cesti in Ewing ave,, potem pa samo čez cesto—prvo poslopje pri banki. Za podružnico 54 SANSa: Frank Koale, predsednik. PRISPEVKI ZA OTROŠKO BOLNIŠNICO Indianapolla, Ind. — Za otroško bolnišnico so darovali: Slovenski narodni dom $60 in enako vsoto za SANS. Nabiralna pola požrtvovalne delavke Mary Stroj-Arnolda pa izkazuje: Louis Sašek in soproga $25. Louis in soproga Valentina $8. On je Američan, ona pa hčerka Valentina Stroja. Po $5: Frank in M. Stroj, družina Frank Kre-pel, družina Anton Brišriik in Joseph in M. Gačnik. Ena oseba je darovala $2, ena $1.50, 14 po $1, 12 po 50c, skupaj $77. Nabiralna pola Valentina Stroja izkazuje: J.ohn Matelič $10; po $5: Valentin Stroj, Frank De želan in Ana Travnar. Dalje štiri osebe po $2, pet po $1. Vsem darovalcem najlepša hyala, še posebej pa nabiralcem! Prosim vse tiste, ki še niste darovali, da darujete čimprej. Ako boste darovali $5 ali več, bo vaše ime zapisano v posebni knjigi, ki bo poslana v Ljubljano. S. Skorjanc. POZIV NA VAŽNO SEJO Waukegan-North Chicago, 111. — Rojaki teh naselbin so vab ljei^i na važno sejo Jugoslovanskega pomožnega odbora. Vsak rojak in rojakinja je dobrodošla. Namen te seje je, da se pogovorimo in organiziramo glede našega pridruženja k Waukegan North Chicago Community Chestu. Ta skupina je nam odločila vsoto $1,500 za otroško bolnico v Sloveniji. Odločena je nam ta vsota, ako se doseže določeno kvoto za te dve naselbini. Torej imamo dolžnost, da tudi mi pristopimo k tej akciji in sodelujemo, da bo ta kvota dosežena. V prvem odboru JPO, ko je bil rojak An ton Kobal predsednik, smo rav no tako bili deležni pri tem skladu in so nam izplačali direktno v sklad JPO vsoto $1,500. Danes vas ravno tako vabi dr. Andrew Furlan, sedanji pred sednik te pomožne akcije, da se odzovete temii vabilu in poma gate pri zbiranju denarja v sklad za silno potrebno otroško bolnico v Sloveniji. Seja se bo vršila dne 29. sep tembra, začetek ob dveh popol dne, v Slovenskem narodnem domu. Joseph Zore, tajnik. člani čaealkarskege guilds (unije) CIO piketlralo ob aavsočno aH policija pred poalopjem Heerstovega lista Herald Expeeea v Loe Angeleau. Njih labteVa Je eto dolarjev minimalne tedenske plače aa reporter Je In urednike tn eo rt smerno svtfanje sa voe oetale ka tegorije čeenlkaraklh delavcev. Z avtomobilom po Ameril Piše "Big" Tony Tomšič. Oakland, Cab Dne 20. t. m. je preteklo dve leti, odkar sem naredil zadnji šiht; bolezen me je položila na postelj in ležal Sem v isti sobi, v kateri pišem sedaj te vrstice. Moj "karborator" je tako razbijal, kot bi se bil splasil. Za nekaj časa se je pomiril, kot bi bil počival, potem se pa je zopet spustil v kolop. To je bila res prava ofenziva! Naša dva fanta sta se nahajala preko velike luže na morilni fronti, jaz pa doma na domači fronti, torej smo bili vsi v ofenzivi. Pa sem takole premišljal: če se bomo še kdaj videli . . . Vendar pa se je obrnilo na bolje! Fantje so se vrnili z bojnega polja zdravi in moj "karburator" je pričel pravilneje funkcionirati. Vedno šem delal načrt, da se bova z našo mamo še enkrat peljala po Ameriki na obisk k našim prijateljem. Ker pa mi je že bolj slaba predla, bi bil kmalu "scagal", naša mama me je pa še dražila, rekoč: "Tone, ne bova se več vozila." Odgovoril sem ji, da za enkrat se še n^ podam1 In res sem zmagal. Leto dni sem bil na bolniški listi in moral sem vsak teden enkrat k zdravniku. Čakal sem po dve do tri ure, da sem prišel na vrsto; sam pri sebi sem godrnjal, pa ni nič pomagalo. Ko sem prišel na vrsto, je zdravnik nataknil nekaj na ušesa in poslušal, kako mi srce razbija. V nekaj minutah je bil z mano gotov. "Take it easy!" mi je rekel in odšel. Pred letom dni sem šel pa zadnjikrat k zdravniku. Ko me je malo pregledal, sem mu rekel, naj zapiše, da sem "O. K." "Ne morem," je rekel, "sicer si veliko boljši, pa nisi dovolj zdrav za težko delo." "Saj ,9s bom šel delat," sem mu povedal, potem pa vprašal, če mi dovoli vpditi avto. Rekel je, da ne veliko, ker je tisto tudi prenaporno zame. Drugi dan smo se z našo mamo in še dvema drugima dekletoma odpeljali na obisk v Fon-tano, Calif., ki je oddaljena 443 milj od Oaklanda. Šofiral sem vso pot sam in sem se dobro počutil. Ko smo se vrnili iz Fon-tane, sem rekel ženi, ker se oba rada voziva, se bova peljala drugo leto na vzhod. Mestni očetje, za katere sem delal zadnjih 20 let, so mi ponudili pokojnino, katero sem sprejel, in rekel ma- 01 mi, ker ne bom več delal mo pa vozili. Pripraviti se za dolgo nje, ni lahka stvar! ker imel dovolj časa, sem vse uredil. Naš starejš. s.n mehanik, je pregledal našoi zo , ce je dovolj zdrava za , potovanje, in ugotovil, da karburator pravilno funkek in da je tudi drugo v redu ba ji je bilo še novih če Te se pa težko dobi. Potoži to mojemu prijatelju Johnu hu, ki je bil takrat zaposl Montgomery Wardu, in c je pomagal, da sem dobil obroče. Ko sem se vrnil s vanja, so mi povedali, da je minul. O njem sem že po v Prosveti meseca avgusta. Ko smo imeli vse urejen pripravljeno za potovanje, j 10 treba še določiti dan odi Ker sem bil meseca maja pi zaposlen s koncertino, je težko reči, kateri dan se c ljemo. Po navadi sem se podal m tovanje, ne da bi komu pov a to pot sem pa naznanil v sveti in Proletarcu. In tak je tudi zgodilo, da so naši p telji tisto čitali in me nek poznani in nepoznani pisr povabili, da se moram tud njih oglasiti. Bil sem zelo poslen, ker sem vsakemu pismo in se zahvalil za pova Nekatere smo obiskali, neki pa ne, ker so bili preveč o ljeni od glavne ceste, pred odhodom smo imeli p hišo samih domačih: vsi sinovi in hčerka z družin Poslovili so se in nama srečno pot, zaeno pa nagrad novci. Meni so dali za gaa mami pa za mleko in ji nari da mora paziti name, da m pogledal preglobo v "glaž." Drugi dan, 31. maja ob 8, zjutraj, zasedemo našo "L Z nama se je peljal tudi Teršinar, ki je bil tukaj na čitnicah. Peljal se je sami Farlingtona, Kansas. Ko smi 11 že par blokov od doma, a en krat; ozrem nazaj, dajajoc vodila samemu sebi: "Tone hočeš še kdaj videti svoj glej, da boš previdno vo "Kmalu smo zavili v smer in naš dom je zginil iz naših oči. (Dalje prihodnjič.) NEKAJ SPOMINOV NA KONVENCIJO Carllnville. 111. — Vožnja iz Chicaga v Eveleth je bila jako počasna, ker je bila poškodovana lokomotiva, katero so potem zamenjali v Madisonu, Wis. Vzlic temu pa smo dospeli na lice mesta ob pravom času; sicer pa se nismo dosti zanimali, kako smo se vozili, kajti na vlaku smo srečevali Jrug drugega in srečal sem tudi nekatere, s katerimi sem se poznal še v rojstnem kraju in pohajal skupaj ž njimi v šolo. Smeha in šal je bilo na pre tek skozi vso noč. Ko smo dospeli na cilj, nas jo čakalo ob činstvo mesta Eveleth in ^odta. Uvrstili uno se in potem po glavni ulici odkorakali v Mestni avditorij, kjer so nam oddeiili stanovanja. Spodaj podpisani in Anten Stigl, delegat iz Lincoln*, lil., sva bila nastanjena pri družini John Gruden, kjer so naju vljudno sprejeli, tako da sva se počutila kot doma. Torej najlepša hvala družini Gruden za trud in postrežbo. Če pa sva storila kaj pregrešnega, ker sva bolj pozno^prihajala spat, pa u-pam, da bo nama oproščeno. Hvale so vredne tudi eveleth-ske kuharice in strežnice, katere so nam prav dobro kuhale in stregle v Mestnem avditoriju. Mesto Eveleth je Jako zaniml vo ln snažno ter obdano z zele nimi tratami. Prav lepa so mestna poslopja, višje šole in domovi. Po končni konvenciji dn< avgusta, pa je bilo čas pol svoja šila in kopita in jo dp« v elevelandsko metropolo. L gat Žakelj je imel namn-c pomagačev in klici so M' S morajo za vsako ceno d Ovco. Torej. Joe, srečen se še gibaš na prostem Dospeč v Chicago. M-m dobil "vlak. ki me proti Waukeganu, k-mor le\ obiskat mojCK-i Lteija Matu <*rina jnejjj ieno. Mitt. ki J* P Slov«.* ***** J* aBaga imrf. P« v*" (1*0. «■ * 26. septembra im« PROSVETA iz nove, prerojene lie in Jugoslavije lerenca ljudskih odbornikov •ant-Zadnjo soboto in Jv Jul- se je v Ljubljani L vse važna konferenca Tudskih odborov, sekre-odborov OF, referentov ldnjo ljudske oblasti in nkov posameznih minili jih je sklical Odde-f.Wadnjo ljudske.oblasti vedsedstvu vlade LKb. in a "dnevni konferenci so ivniki ljudske oblasti in Fjorganizacij pretresali podarska, politična in or-jjska vprašanja, katerih nalaga ljudskim odbo-irvajanje splošnega zakona ritih odborih. Konference , udeležila tudi predsednik tov. Miha Marinko in dr. ič, načelnik komiteja za jjo in izgradnjo ljudske pri zvezni vladi. Kon-co je vodil načelnik Oddel-izgradnjo oblasti tov. Stari, ki je po kratkih uvod-aoedah dal besedo predsed-, vlade tov. Mihu Marinku. ednik vlade tov. Mihr mto je v svojem govoru za | temeljne gospodarske in itične smernice za konsolida-i ljudskih odborov, ki se moliti čim prej, če se hoče-Bugniti gospodarski in poli-i škodi, ki nastaja zaradi ne-levanja nalog ljudskih od- r zvezi z govorom predsedni-de tov. Miha Marinka se | razvila živahna diskusija o skih vprašanjih, v kate-predstavniki ljudske obla-pravljali predvsem o tem, naj ljudski odbori posta-vse bolj organizatorji go-ja in kulturnega živ- poučen primer, kakšne rodi pravilna gospodar-delavnost ljudskega odbora *> takšna delavnost priteg-Iske množice, najdemo v ijah s kmetijskimi odbori, tijski odbori so se osno-ošnjo pomlad, da bi po-ljudskim odobrom organi obdelavo zemlje, kar je potrebno posebno v tistih kjer je primanjkovalo * sile, vprežne živine, se-■Kjer so ljudski odbo- wdili in usmerjali delo kme-fcli odborov, je bilo njiho-4elo zelo uspešno. Zaradi »j« ugled ljudskih odborov zrasel celo v očeh tistih ki so bili vajeni samo go-fcti in se sploh niso zanima-* to, da je v kraju ljudski pa ljudski odbori krnela odborom niso nudili po-i lemveč so jih prepustili I"1 sobi. je delo napredova- Vrnopočasi, bila je sti-a vprežno živino, za seme-Včasih so se kmetijski n Mmi wl sebe znašli, kar **ikor hvale vredno, a po-nedt-lavnffsti ljudskega * J* kaj kmalu pokazala ■'daje ljudstvo začelo sma- u oblast kmetijske odbo-ljudski odbor. Vse te "I* kažejo, da vidi zdravi rr** ljudstva bistvo ljud-■ v tem, da skrbi za napredek delovnih 10 Pa izmeni, da se mo-an»mati za gospodarska ■J* kraja, za obdelavo J za izboljšanje živinore 5™«'daniva. škrat I te,T l'Stih P*™* " k- kr;'- ' trebne pogoje. »J«*« odbori ie ^ •'••navijajo pod,^,. E£/. dobro razu- * ; . že pričeli C, 1 *»tna podjetja. KTiJ* lovila razvem- St, C "rr,° °krožnl in o ^bori, temveč bZ t!;:1 in W v Okrožju ope- C,; *rn'»mcljKkem okraji * HEl S: okraju snujejo trgovine za prodajo sadja ln se vrše priprave za tovarno, ki bo predelovala bučne peške. V okraju Maribor-okolica grade sadne sušilnice, na Jesenicah vodovodne podjetja. V jeseniškem okraju sta si dva krajevna odbora oskrbela vodne žage, v okraju Rakek pristopajo k ustanovitvi obrtnih delavnic, drugod spet bodo postavili lastne kovačnice. Vse to so seveda šele začetki mogočne gospodarske delavnosti, ki se bo sčasoma razvila pod vodstvom ljudskih odborov in ki bo donašala ljudstvu ogromne koristi. Kot so poročali zbo-rovalci, je življenje v takih krajih, kjer se ustanavljajo podjetja, vse bolj živahno. Zbori vo-lilcev niso več mrtvi, temveč postajajo prava gospodarska zborovanja, na katerih volilci razpravljajo o sedanjih in bodočih nalogah, stavljajo predloge za izboljšanje dela. S tem se tudi pri krajevnih odborih že kažejo obrisi načrtnega dela in prvi obrisi gospodarskih načrtov krajevnih odborov, ki se bodo vključili v vsedržavni gospodarski načrt. Zborovale! so v diskusiji u-gotovili da mnogi odbori vidijo v trgovini najprimernejšo obliko razvijanja lastnega gospodarstva. Prt tem je treba takoj ugotoviti, da ne bi bilo dovolj, če* bi se gospodarska podjetnost raztezala samo na ustanavljanje trgovin. Gre namreč za to, da postanejo ljudski odbori organizatorji vseh mnogovrstnih gospodarskih panog. Poleg trgovine morajo obvladati prav tako kmetijstvo, obrt in tudi industrijo. Tako pripravljajo v Beli Krajini načrt za sadjarstvo, vinogradništvo, živinorejo in gojenje lanu, pri čemer bodo pod vodstvom ljudskih odborov mnogo pripomogle že obstoječe sadjarske in živinorejske zadruge s skupnimi pašniki. O rentabilnosti podjetij ljudskih odborov Nadalje so zborovalci ugotovili, da bi bilo povsem napačno, Če bi šla ta podjetja ljudskih odborov po poti kapitalističnih podjetij, ki so imela za cilj le kupičenje velikih dobičkov, ki so jih dosezala na račun delavcev in malih odjemalcev. Naša podjetja po tej poti ne morejo iti. Gre namreč za to, da prav s podjetji v režiji ljudskih odborov in z zadrugami pod vodstvom ljudskih odborov nudimo ljudstvu razne dobrine po čim nižjih cenah, da izločimo iz cen ves tisti dobiček, ki so si ga pro-tiljudski tovarnarji in trgovci kovali na račun delavčeve plače in na račun malih odjemalcev, gre za to, da izločimo dobička-željne posredovalce in s pravičnimi cenami vplivamo tudi na privatni sektor. Naravno pa je, da morajo biti podjetja rentabilna, če hočemo zagotoviti njihov obstoj. A obstoja si pod jetja ne morejo zagotavljati z navijanjem cen na račun odje malcev, temveč s pravilno organizacijo dela, za kar gre podjet jem primerna nagrada. S to pravično nagrado, kot je poudaril tov. Boris Kidrič na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine, razpolagajo osnovalci podjetja se pravi, ljudski odbori in preko ljudskega odbora volilci ta mi. Izkušnja je pokazala, da so se pojavljale napake povsod tam, kjer so bila podjetja odtrgana od ljudskih odborov. Ta odtr ganost je prišla do izraza zlasti v tistih mestih, ki imajo več podjetij. Za ta podjetja so nekateri mestni odbori organizirali izven ljudskega odbora posebno upravo mestnih podjetij. Jasno je, da so si s tem onemogočili zares učinkovito vodstvo, zaradi česar so podjetja včasih izgubila izpred oči svoj namen in podle gala sUremu trgovskemu duhu, hoteč doseči za vsako ceno čim večji dobiček. Tako so zborovalci ugotovili nekaj primerov, da ao bila n. pr. gradbena pod- jetja po zaslugi tega starega trgovskega duha celo dražja od privatnih gradbenih podjetij, ali da so trgovine v režiji ljudskih odborov začele konkurirati z zadrugami in jih zavirale. Tega pa ni tam, kjer usmerja odbor sam taka podjetja kakor zadruge in povezuje njihovo delo. Vodstvo izvajajo odbori preko | ustreznih oddelkov in odsekov, v finančnem pogledu pa vodijo vsa podjetja—ne glede na stroko—finančni oddelki in odseki. Izkušnja je nadalje pokazala, kot so ugotovili zborovalci, da tudi tehnične baze, ki sodelujejo pri obnovi, mnogo bolje izvršujejo svoje naloge, če so vključene v ljudski odbor. Poleg teh gospodarskih vprašanj so" zborovalci obravnavali še vrsto drugih problemov, ki sta jih v svojih govorih obravnavala načelnik Oddelka za zgradnjp ljudske oblasti pri Predsedstvu vlade LRS tov. Stane Kovfcč in dr. Leo Gerškovič, načelnik Komiteja za zakonodajo in izgradnjo oblasti pri zvezni vladi. Tov, Stane Kovač je govoril. Z vlakom iz Bele Krajine v Ljubljano Dobro leto je šele po osvoboditvi, toda promet je že začuda urejen. Marsikaj zanimivega vidi človek celo na taki, ne ravno zelo dolgi progi, kot je iz Bele Krajine proti Ljubljani. Najprej vlak. Vagoni so popravljeni, ponekod je še namesto šip lepenka ali les, toda tudi šip je že precej, "Še dobro, da je tako in toliko", pravijo mamice in očanci, ko se peljejo v Ljubljano. "Kje pa more biti takoj po vojni spet vse celo?" "Glavno, da se človek spet lahko pelje, da je urejen železniški promet", tako in podobno se sliši med potniki. Novo mesto ima že popravljeno postajo, lepo je urejena in v kolodvorski restavraciji je poskrbljenocelo za okrepčila. Hrana in pijača se dobi za majhen denar. Mirna peč ima novo leseno postajo. Porušena čuvajnica pred predorem pride tudi še letos na vrsto, vsega naenkrat ne morejo obnoviti. Postajališče Ponikve na Dolenjskem ima novo strehp, tudi zid je popravljen, notranja dela še niso gotova. Pa tudi to bo še letos končano. Mimo vasi, ki se dvigajo iz ruševin in pogorišč, pripelje vlak v Trebnje. V človeku je občutek novega življenja, ko se vozi mimo krajev, kjer ljudstvo gra di, dela in ne popusti niti za trenutek. Kjer žanjejo žito, kosijo in sušijo seno, pa pri vsem delu ne pozabijo na hiše in javna poslopja, ki rabijo nove strehe in razna druga popravila. V Trebnjem, kjer je bilo po staj no poslopje popolnoma porušeno, so preuredili skladišče AMERIŠKI PROTEKTORAT1: PREIZKUSNA SILA ZA DEMOKRACIJO Smoter ameriške vlade je protekeija ali pa kreiranje svobodnega posameznika. Ona stremi za tem, da ščiti svobodnega indi vidija, katerega temeljne pravice so zapopadene in zaščitene \ ustavi sami. Stremi dalje za kreiranjem svobodnega individija v posestih in ozemljih, ki jih poseduje izven svojih meja, kajti v teh protektoratih posameznik ni svoboden v ameriškem pomenu besede, ker še ni dosegel stopnje prevzetja vlade v svoje roke. V koliki meri je torej obli kovanje svobodnega posamezni ka že v teku v ameriških posest h in to posebno v otoških posestih? Odgovor je velikega za nimanja za vse one člane Zdr. narodov, ki imajo v svoji posesti kolonijalne imperije ter one, ki jih nameravajo vsaj delno likvidirati, kot tudi za ljudstva teh imperijev. Ameriške posesti lahko služijo vsem tem kot vzgled-na preizkusna tla demokracije v praksi. Zed. države na srečo niso vezane, kot so stari imperializmi, s tradicijo že dolgo ušvrščene kolonijalne službe. Zato je mogla oblikovati liberalno in ela stično politiko z ozlrom na svoje teritorijalne in otoške pose- sti. 2e davno je priznala tem posestim načelo samoodločbe; ameriška okupacija Kube, za osvobojenje katere se je Amerika borila 1. 1898, je trajala dej-stveno samo tri leta. ln naša vlada, dasi si je pridržala pravi co intervencije v notranjih zadevah Kube v svrho ohranitve miru in reda v republiki, se je tej pravici odrekla pred 10 leti. Izpolnila je obljubo podelitve neodvisnosti Filipinom in teritorijem v Alaski in na Huwajih pomaga, da dosežejo samostojnost v upravljanju svoje zemlje. Z ozirom na Puerto Rfko je predsednik Truman d 8 decembra 1042 do 31. avgusta 1048 $ 82,18801 Skupna ixplatlla v isti dobi.......................... 75,218.18 Preostanek f 0.030 83 i 82.158 01 Skupni dohodki ra pomotno ukfijn od I. oktobra lion for Reeeaotruction of Yugoslavia (lab ko tudi okrajša** A. A. nega pota mernika R T.). 4*1 Lexington ave« Room 21, New York 17, It. Y. 1 Ena pot, po kateri pridemo do 1044 de 31. avguata 1040 1/pleCano pomožni akciji Preostanek 31, avgusta 1048 Miffce O. Kukal, tajnik Chuage, III , 10 tega našega ljudskega smotra ter obenem utrd mo moralno pozicijo te dežele v svetovnih radevah, je krepko pbbljanje vseh vrst zapoatav!Janja dome, l oziroma na preblvalatva naših poaestl, prizadevanje, da ae |io-maga temu ljudstvu, kjerkoli pokaže voljo In spoaobnost za to, do samouprave H tem jih bomo privedli v nafte vrste, Med ljudstvi naših poaestl so posebno Portoričani prikazali, da ao zreli za prevzet je uprave v svoje roke, ker ao politično sposobni, da ae sami vladajo.— KIJ.S. $110,028 25 110,500 25 $ ' 128 00 »110,828 2» Vlečeni Cainkar. blagajnik. pfemiira I'i48 Glasovi iz naselbin iNedelJrvenje s 2. mreni.) bi imeli vsi nekaj dobička, ne Mmo lastniki privatnih podjetij. V prvi vrsti se morem lepo zahvaliti mrt. Loulae Ogrln, ker sem s« v njenem stanovanju malo osnažil In preoblekel. Prav teko hvala za dobro kooilo. Hvala tudi Antonu Bokalu ln njagb-vl ženi Iz Clevelande. Torej lepa hvala sa vse skupejt LouU Makkovis Ali ate nerečenl ne dnevntft "Proaveto' T Podpirajte svej tlet! PROSVETA SEPTEMBRA II Vrhnja plast NAVADNO KUHANJE in lahka domača hišna dela. Samo lahko čiščenje. Ni pranja. Imate tvojo sobo. Priporočilo o izkušenosti Najvišja plača. Kličite: SHELDRAKE 5005 GIRLS OVER 17 and WOMEN We will teach you Book Sewing, Stitching, Wrapping Books and other light faetory work. 36 Wi hour week and overtime. Two weeks paid vacation.—R. N. PETTlBONE CO., 27 N. Desplaines St. GRAJSKI PISAR ZGODOVINSKA PODOBA ^wrrri Dr. IVAN TAVČAR ********* "Privedite mi najprej tistega suhega dolgi-na!" je ukazal hlapcem. "Vidi se mi, da ima več greha, kakor ga kaže na obrazu. Biriči so pritirali pred njega Jeroma Stopi-strana. 1 "Kaj počenjaš ti todi?" ga je vprašal oskrbnik osorno, "in pod čigavo graščino spadaš?" "Kaj počenjam, milost vaša?" je odgovoril Stopistran lahkodušno. "Malo kradem, malo molim, kakor nanaša vreme, milost vaša!" "Kaj pa veruješ?" "Vse, kar ukazuje milost vaša!" "To je pretkan slepar," je izpregovoril oskrbnik proti pisarju. "In sedaj ne vem, ali mu jih dam nabrisati po podplatih, ali naj ga postavim v vodo!" "Kar bo, bo dobro," se je smejal Jerom. ."Potlej se bom vsaj malo pogrel. Sicer bom živel toliko časa, dokler bo hotela smrt ali pa gosposka!" "Odvedite ga v stran," gf je razjezil oskrbnik, "in naštejte mu dvanajst gorkih! Potem pa v Loko z njim! Ne bo mu škodilo, če ga malo položimo na iztezalnico!" Takoj sta dva biriča pograbila Jeroma, ki je lahkodušno kričal: "Vse je dobro, kar se dobi zastonj! Če je pa kaj gorkega, to ml je v mrzli zimi še najljubše!" Odpeljali so ga v vežo sosednje hiše, položili ga na stol ter mu odšteli gorko plačilo. Hohenburg je opazil tedaj Franco z Dobja. "Kje ste ulovili to?" "Pri svetem Volniku," je odgovoril hlapec; "zmivala je ubitega luterana. Pripovedovali so nam, da sta se hotela vzeti. Zategadelj smo jo uklenili in pripeljali, da jo milost vaša po pravici kaznuje!" * 1 "Usmilite se je!" je zaječal stari Dobničan. "Z materjo sva stara in edino to imava!" "Kako lepe lase ima!" je izpregovorila Agata. In grofica Suzana je prigtavila: "Nikar je ne tepite!" Tudi vitezu Hhenburgu se je omehčilo srce, ko je gledal milobni in bledi obraz dekletov. "Je 11 poprej rada molila?" je vprašal očeta. "Čez vse mere rada," je odgovoril le-ta, "in spomladi sta ae z materjo obljubili k lavretan-ski kapelici." "Odrežite ji lase!" Je razsodil vitez. "In potem ji bodi za sedaj odpuščeno!" Razrešili so ji kiti in ji z ostrim nožem odrezali bujni lišp mlade glave. "V treh tednih se ima spokoriti in pristopiti k svetemu obhajilu. Saj se boš vendar poboljšala?" je vprašal vitez. Gledala je nekaj čaaa po sneženi okolici in potem odgovorila: "Ne vem." '♦Česa ne veš! Jaz pa vem, da se boš poboljšala, že staremu svojemu očetu na ljubo!" Tako je tarnal starec in hitro jo je odpeljal z nevarnega mesta, da bi še dalje ne izpregovorila kake neprevidnosti. Prišla sta mimo pisarja. "Gospod Tolmajnar," se je opravičeval Dobničan, "ne zamerite mi! Zdaj, geve, iz vi« že-nitve ne bo nič! Ne zamerite tega moji hiši! Otroci so šiba božja človeku, če jh ima!" Pričel je naglas moliti in tako je odgnal svojo hčer po poti proti Dobju. (Dalje prihodnjič.) N (Nadaljevanje) Vzpel ae je kvišku, pritisnil roko na razbito črepinjo ter vzdihnil: "Žejen sem! Zemlja poka pred mano in iz nje švigajo plameni. Jaz pa umiram v imenu Gospodovem! Aleluja!" Nagnil je glavo k zemlji in umrl! ENTRY CLERK Simple Office Routine Also TYPIST Excellent working conditions AHLBERG BEARING CO. 3025 W. 47th Street Zima je gospodarila v deželi. Z belim svojim prtom je objemala hrib'in dol. V trdo železje je zakovala bistre potoke in z rezkim mrazom je pregnala ptice pevke. V tistih mrzlih dneh je vitez Hohenburg nekega jutra prav zgodaj prijezdil v Poljane. Hlapci njegovi so bili po pogorju nalovili nekaj odpadnikov, in te je hotel prevzeti in odpeljati na loški grad. Poprej pa je nameraval drugi srenji v strašilo sam svojo sodbo izreči in jo takoj brez vsake apelacije izvršiti. Grajski hlapci so bili na cesti pred mostičkom, ki se je nahajal sredi \usi prav tam, kjer se še dandanes nahaja, odlddali sneg ter tako pripravili obširen prostor, kamor so bili segnali tolpo ubogih grešnikov. Od tega prostora so bili od-kidali široko gaz do potoka, ki ga je pokrivala tanka ledena skorja, i Tukaj nahajamo tisto jutro stare svoje znance. Najprej je tičal v topi naš nesrečni Jerom Stopistran. A bil je v silno slabem položaju. Mraz in glad sta mu ugonobla vse moči. Raztrgal si je bil obleko, in prsti so mu bili preglo-dali obuvalo. Moralo ga je hudo zebsti, ker je neprestano odskakoval od zemlje, kakor bi stal na razbeljenem železu. Zaklada svojega, koša, ni imel več, najbrž so mu ga bili odvzeli biriči, ko jim je Jerom prišel v pest. Tudi mati Medudka in mlajša nje tovarišica sta se nahajali med jetniki. Starka ni kazala nikake bojazni. Včasih je izpregovorila polglasno: "Saj so Kristusa tudi sodili!" Tem glasnejša pa je bila njena tovarišica; ta je neprestano solze točila in vpila: "Sežgali nas vendar ne bodo!4- Istotako vidimo v družbi berača Luko. Ta ae ni mogel načuditi, kako je prišel semkaj. 'To je pa reg čudno," je kričal, "da mene, lavretanskega romarja, vrivajo med take razbojnike in tatove! Pritožim se do papeža v Rimu, gotovo pa do loškega škofa!" "Videl boš, da se nismo zmotili," mu je odgovoril porogljivo eden izmed stražnikov. "Če ae ne motim, si sedaj na najboljšem potu, po katerem se pride do vešal ali do kolesa!" Med jetniki je bila končno tudi Franc? z Dobja. Mirna je stala gredi teh potepuhov in niti skrivala se ni, ko je med navzočniki ugledala starega svojega očeta, ki je bil v strahu za otroka prihitel v Poljane. Samo ob sebi se razume, da je bila vas tisto jutro polna radovednežev. Odrastlo in mlado, vse je pritiskalo na mesto, kjer je imel vitez Hohenburg izreči avojo sodbo. Nieo dolgo čakali nanj. Komaj se je bilo solnce prikazalo na jasnem jutranjem obnebju, že Je bil loftki oskrbnik v Poljanah. Z njim go prijezdile tudi ženske z Visokega in grajski pisar. Prve so prišle bolj iz radovednosti, ker je tedaj ženski spol rad gledal, če se je mučilo kako človeško bitje, ustvarjeno za veselje in prostost. Hohenburg se je prijel brez odloga tožnega svojega dela. Chandelier Worker Excsllsnt working conditio« Plenty overtime APPLY AT ONCE PRICE BROS., Inc 4301-05 W. MADISON Izkušena služkinja sa domačo pomoč. Ni pranja. Pomagati pri otrocih. $30.00 do $36.00 na teden. Kličite! GLENCOE 133 ON NEAR NORTH SIDI 215 W. Superior WANTED S, Milenbach & Sons 17 N. State St. Stevens Bldg. GIRLS AND WOMEN ARE NOW WANTED FOR SIMPLE ASSEMBLY WORK PAYING GOOD WAGES IF YOU DONT KNOW H< WE'LL TEACH YOU 40 HOUR WEEK CLEAN MODERN PLANT Many Employee Benefits DON'T DELA\ APPLY TODAYI MALE HELP KITCHEN HELP "Boe Je radoveden, kako so izpadle tovarniške volitve — sa unijo aU proti." Good Pay and Good Food Steady Job Apply 9 AM to 2 PM Edgewater Hospital 5700 N. Ashland Avenue , pomagajo pri obnovi. Eno uro pred poukom so prišli dogovorno v šolo, samo da so iz potoka privlekli težko jekleno kolo. Pa tudi po pouku so ravnali tako. S tako mladino moremo pač mirno zreti v bodočjiost. , Hotel sem podati s tem približno sliko dela v šoli v prvem letu po osvobojen ju ob vznožju zelenega Pohorja, pa nič ne dvomim, da je drugod tudi tako ali pa še bolje. povsod. Kadar koli je nanesla jrilika, so me prosili, da jim še n še čitam Cankarjeve črtice. "Domovina, ti si kakor zdravje", to jim je zavest največje dobrine življenja. Tako smo jim točili vedno samo čisto resnico, kakršne pred vojno nismo smeli. Zavest o-samljenosti posameznika, kakor tudi celote, te dela šibkega. A da vidite njih obraze sedaj, ko dobro vedo, kako velikega in močnega prijatelja imamo v Sovjetski zvezif Videli so film "Praznik mladosti". Vendar pa imam občutek, da jim veličina sovjetske države, nje gospodarska moč in ljubezen sovjetskega človeka do rodne grude še vedno ni čisto Jasna. Preveč resnice naenkrat in težko jo dojemajo. S prezirom in sovraštvom zro otroci na nemški uničevalni načrt Slovanov, iznašajo krivice, ki so jih doživeli v nemški šoli, imenujejo sošolce, ki so bili v letih okupacije ljubljenci v šoli, a jim rddi odpuste ter jih sprejmejo medse, kajti nič več jih ni strah! O rdeči armadi bi hoteli slišati vsak dan kaj novega. Zgodilo se je, da je bil za načelnika pionirjev izvoljen 14 letni A., ki je vodil "Hitlerju-gend". Naslednji dan sta dva, ki prejšnji dan nista bila v šoli, to iznesla in ves razred je zahteval sedaj njegov odstop. De-setar ni delal domačih nalog, razred ga je razrešil, prav tako zdravstvenega nadzornika, ki ni vestno opravljal poverjene mu službe. Kar slišijo o naših herojih, kakor nasprotno o izdajalcih, si do pičice zapomnijo. Prav všeč so jim junaštva njim enakih, posebno to, kako so znali najmlajši kurirji često fašiste "za nos potegniti". Naša mladina je res vse drugačna, kot je bila svoj čas, kleno zrnje takoj loči od plevela. Danes so disciplinirani, k čemur je največ pripomogla pionirska organizacija, prav z veseljem AU GLEDATE ZA DOBRO PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompaaija ima nekaj tekih prilik THE BEST RADIO PLAČI Has openings for ASSEMBLERS ŠOLDERERS WlRERS PACKERS Ženske za Čiščenji v vseh delih mesta ' Delovne ure od 5:30 pop. do 12 *• ' 'T ure ponoči.i, j. ■< ... ' Oglasite se prt < HIGHEST PAID WAGES IN THE INDUSTRY Come la snd bs convinced I RUDOW & KRUSE 58 East Washington St v uposlovslnsm uradu sa Ionske V pritličje 309 W. WASHINGTON ST. FINISHERS For Men's Clothing Department Apply Benson & Rixon Co. MR. CULVER 230 S. State St. KUHARICA IN HIŠNA Mali apartment—5 dni v tednu. Od 10 AM do 6 PM 2 odraščdni osebi in 3 otroci. Plača $25.00 ns teden. ' Kličite: EDGEWATER 0215 MLADO DEKLE za lahka hišna dela. Mora paziU na 2 leti starega otroka. Ves ali samo delni čas. Mora ostati tri večere na delu. Kličite: ROGERS PARK 7126 4545 W. Augusts V Proevetl so dnevne ivtlet ne In delavske vesM. Ali JU čitato vsak dsst drugarji, kajti čut za skupnost in geslo "Kdor ne dela, naj ne je" jim je "obsedelo", kakor da pač nikoli in ko smo govorili pri zgodovini o borbi slovenskega kmeta za svobodo, so se jim kar stiskale pesti, pa je enemu kar ušlo, da se on ne bi pustil od gralčaka in valpeta, niti tedaj, niti danes. Pri obisku tov. nadzornika je neki učenec izjavil, da bi se raje do smrti pretepel, kot izročil svojo last tujcu. Tujega nočejo, svojega ne dajo, to jim je prešlo v meso in kri. Zato vem, du bodo pošteni in pravični ker vedo, da vodi naša država tako najpravičnejšo politiko. Rekel bi, da ti otroci resnico bolj sprejmejo za resnico kot čceto odrasli.' T! najmlajši n. pr. ne morejo razumeti, kako je bilo sploh mogoče, da ni bila zemlja še od pa mt i veka vedno last tistega, ki jo obdeluje. Borba delavea in kmeta od kmečkih uporov In francoske revolucije te bila v šoli vedno zanimiva snov za razgovore in podajanje teikc poti našega naroda od takrat do danes. Za razvoj naše narodne književnosti, za pot. kako smo mi Slovenca ustvarjali svojo kulturo, za naše pesnike in pisatelje od Trubarja dalje k;»>ejo otroci veliko zanimanje. Včasih sem imel občutek, da hočejo poznati .'sak korak ustvarjanja naše kulturi*. Prešeren jim zelo ugaja rad svojih preroških fcesed. najbolj med vsemi pa Cankar, ki ae zavzema t a reveie ter išče pravico Pravico, ki v očeh teh najmlajših mora zmagati, vedno in poisomne the well / OXlNK ' THAT/ PROSVETA. SNPJ. 2667 So. Lawadalo Ave. Chicago 22. X1L Prilošeao pošiljam naročaieo ss list Prosvsto vtc L ^_________ _________________ CL droštve Naslov _:_____________—-- Ustevite tednik la ge pripišite k saeH oeroiais Čl drsštrs ČL dn*" tL dmšt^s CL dndtvs Dršsva —