glasilo delavcev v vzgoji n izobraževanju in 'Danosti Slovenije, 24. decembra 1990 - št. 19 ' letnik XLI fcem bralcem, fOdelavcem in prijateljem tiščita vesel božič in ročno novo leto ' samostojni Sloveniji Med dmgim preberite • TEHNIŠKA ŠOLA Z VELIKO NEZNANK, str. 2 • PRESTIŽ ALI POTREBA? str. 3 • SLOVENCI V ITALIJI, str. 4 • BREZ IZKUŠENJ NE MOREŠ PLAVATI, str. 5 • AKTUALNO V PERMANENTNEM IZOBRAŽEVANJU, str. 7., 8., 9., 10. • KAJ JE RES IN KAJ DRUGAČE KOT SICER BEREMO, str. 11 JREDNIŠTVO IN UPRAVA DR. PETER VENCELJ, REPUBLIŠKI SEKRETAR ZA ŠOLSTVO I Trenutek slovenske odraslosti Parlament je sprejel Zakon o plebiscitu. Naša zdajšnja naloga je torej jasna in je ne kaže posebej utemeljevati. Kjerkoli in kadarkoli storimo vse, da bo plebiscit uspel. Neuspeh bi imel katastrofalne posledice. Več let smo se trudili, da bi Slovenija postala samostojna in začetek tega je prav plebiscit. To je trenutek slovenske odraslosti. V skupščini je Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim želimo urediti širšo problematiko. Šole naj postanejo to, kar so v svetu - namenjene izobraževanju in vzgoji mladih ljudi. Šola ima čisto poseben družbeni namen, zato je treba opustiti definicijo, po kateri je bila organizacija združenega dela s tržnim delovanjem. Takšen pogled v preteklosti je našo šolo zmaličil na vseh ravneh in jo usmeril daleč proč od njenega poslanstva - oblikovanja učencev v celostne osebnosti. Zakon predvideva, da bodo šole neprofitne organizacije in da se bo med njimi razvijala tekmovalnost. To seveda ne pomeni, da bodo tiste, ki jih bo ustanovila država, imele prednost pred zasebnimi. Naš namen ni ohranjati nekaj, kar je slabo, temveč omogočiti mladim čim boljše izobraževanje. Zakon ne govori o nacionalnem programu, ampak vsebuje le prvine za njegovo oblikovanje. Posebej naj poudarim strokovno razvojno razsežnost, ki je bila v šolstvu doslej kaj malo upoštevana. Težave nastajajo zaradi tega, ker se zmeraj znova poraja neskladje med željami in možnostmi. Devet let so denar za slovensko šolstvo odmerjali z zveznimi intervencijskimi zakoni. Tako je bilo do lanskega julija, tedaj pa je pristojnost v resnici prešla na republiko. Vendar so gospodarske razmere še zmeraj zelo zaostrene, in če k temu dodamo še zdajšnji politični trenutek, ki zahteva več denanja za obrambo dežele, je jasno, da bo šolstvu v prihodnjem letu že kar dobro, če ne bo imelo manj denarja kot letos. Kaj več pa ga za razvoj ni mogoče pričakovati. Še hujše: v razpravi o proračunu za leto 1991 je bila ugotovljena velika razlika (nekaj milijard) med načrtovanimi prihodki in odhodki. Še zmeraj ni strokovno dognano, kakšen šolski sistem je najboljši. Možnosti je veliko, treba je le imeti posluh za okolje, slovensko tradicijo; te ne kaže opuščati, ampak moramo poiskati rešitev, ki bo napisana tako, da bomo lahko vsi kot skupnost čim bolj koristili naši mladini. Osebni interes je treba podrediti šoli in šolskemu sistemu, ta pa naj služi mladim. Takšen mora biti naš poglavitni cilj, egoizmu pa se moramo odpovedati. Od začetka osemdesetih let smo lahko po tematskih ciklih redno spremljali razvoj Gorenčevega slikarstva in njegova prva sintezna razstava je bila, ne brez rahle simbolike, čeprav dokaj naključno, odprta ob izteku pravkar minevajočega desetletja. V umetnikovem delu se postavlja kot konstanta spoštovanje frontalnosti, v načelu torej tiste vizualne lastnosti, ki jo poznamo tako iz vsakdanjega življenja kot iz umetnosti. Čelni položaj pomeni pri soočenju največjo razvidnost, zato ima tudi najmočnejši signalni in simbolni naboj. Zato simetrija in centričnost, mandate, Veronikin prt, ikone, frontalni avtoportret, fotografije ali slike politikov, vladarjev in mogotcev, postavljenih en face, filmski veliki plan obraza, naša umestitev pred zrcalo. Gre za refleks prvinskega, atavističnega soočenja človekovega (morda tudi Živalskega?) pogleda z žarečo sončno oblo ali obrazom, izrisanim na polnem mesecu, ki se odseva v obličju matere, boga, vladarja. JURE MIKUŽ iz kataloga ob razstavi Oko in njegova resnica, 1985, linorez. Novoletno številko časopisa smo pospremili z izbranimi slikami z razstave Bojana Gorenca, ki je bila odprta v ljubljanski Moderni galeriji od 15. novembra do 15. decembra. DR. SREČO ZAKRAJŠEK, DIREKTOR ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO Sprostila se je ustvarjalnost učiteljev____________________________________ Menim, da smo v tem letu veliko naredili za to, da se je slovensko šolstvo spremenilo motivacijsko, žal pa je manj sprememb v denarnem pogledu, čeprav vemo, da s tako skromnim vlaganjem v šolstvo v razvitem svetu nimamo nikakršnih možnosti. Kaj smo dosegli v tem letu? Velike spremembe v razmišljanju, v odnosu do učencev in tudi do učiteljev. To je pot v šolski sistem, ki upošteva različnost, ki to različnost ceni in si jo celo želi. Šole postajajo drugačne. Sprostile so se ustvarjalne zmožnosti slovenskih pedagoških delavcev, tako da ni sodobnega učitelja ali ravnatelja, ki bi lahko rekel, da nekaj zna in hoče, pa tega ne sme izpeljati. V kratkem času smo v slovenskem šolstvu dosegli, da se dela pošteno, strokovno in se upoštevajo pravice otrok in odraslih. Šola je postala bolj človeška. Storili smo tisto, kar so vsi vedeli, da je treba storiti, pa doslej nihče ni naredil - si ni upal ali ni hotel. Oblike integriranega pouka, diferenciacija, obnavljanje gimnazij, poklicnih in tehniških šol, zmanjšanje števila in obsega predmetov, ciljno usmerjena šola z merilom ocenjevanja, izbirnost, vpeljevanje mednarodne mature, mednarodne recenzije naših projektov, športni oddelki idr. - vse to so organizacijske in vsebinske spremembe v slovenski šoli. Vesel sem, ker v teh dneh končujemo dva velika projekta, brez katerih slovensko šolstvo ne more delovati: Koncepcijo strategije razvoja slovenskega šolstva in Strokovne podlage za slovenski nacionalni program. Združili smo znanje skoraj vseh slovenskih strokovnjakov, pripravili smo več različic, da bo lahko politika o njih kakovostno odločala. To je bistvena sprememba v našem delu, saj je doslej politika naročala Zavodu, kaj mora narediti. Usmeritev Slovenije v razviti svet zahteva rešitve, kakršne so bile zaprtemu šolskemu sistemu tuje, hkrati pa se moramo zavedati, da je nekritično prevzemanje tujih vzorcev lahko zelo neuspešno. Odločitve so prav gotovo veliko težje, če upoštevaš človeka, njegove želje in potrebe, ne pa le tisto, kar zahteva sistem. In ker vse to upoštevamo, so naše odločitve lažje, kot pa če bi študirali vseh dvesto ali tristo sistemov, ki so znani po svetu. Takšno delo zahteva temeljite spremembe. Zavod je iz organizacije, ki se je ukvarjala povečini z nadzorom, postal povezovalec strokovnih in znanstvenih zmožnosti. Tako nastaja temeljno gradivo za delovanje slovenskega šolstva. Iz govorov dr. Petra Venclja in dr. Sreča Zakrajška na srečanju pedagoških svetovalcev 7. decembra v Slovenj Gradcu Sl > novosti Peto srečanje pedagoškili svetovalcev V predplebiscitnem ozračju in že kar živčnem pričakovanju večjih sprememb v našem šolstvu so se zbrali pedagoški svetovalci Zavoda RS za šolstvo 7. in 8. decembra v Slovenj Gradcu, seveda ne po naključju, saj se je letos preselila koroška pedagoška služba iz Dravograda v Slovenj Gradec (v lepe prostore), in ta dogodek je bilo treba počastiti tudi s primerno slovesnostjo. Na njej sta goste, okrog sto svetovalcev, prisrčno sprejela slovenjegraški župan Janez Komljanec in predstojnik tamkajšnje enote zavoda Franček Lasbaher. sicer tudi spretni in duhoviti organizator ekskurzije v turistično vas Šentanel, v kateri je zgledna šola s kombiniranim poukom. Na uradnem delu srečanja sta imela glavni besedi šolski minister dr. Peter Vencelj in direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Srečo Zakrajšek. Prvi je skušal pojasniti naš šolski politični trenutek, drugi pa predstaviti strokovno delo, ki ga omogoča politika. Skupni cilj je boljši šolski sistem, seveda razbremenjen dnevne politike, pa sprejemljiv in prijazen za učence in učitelje, kot se. je dalo razbrati iz njunih izjav, le da so ta hotenja tu in tam na različnih bregovih ali . vsaj na vzporednih tirih. To je bilo najbolj očitno tedaj, ko sta dr. Vencelj in dr. Zakrajšek spregovorila o šolski prihodnosti, in sicer zaradi resnice, da pri nas zmeraj nastane praznina med tistim, kar želimo, in gmotnimi možnostmi. Vendar pa je razveseljiva skupna volja, da bi v poplebiscitni Sloveniji zares združili vse svoje moči. Ni vrag. da ne bi uspeli, če so le besede skladne z našimi mislimi in dejanji. S. Š. Podelitev priznanj delavcem Zavoda RS za šolstvo Dr. Srečo Zakrajšek, direktor Zavoda RS za šolstvo, je 7.12.1990 v Slovenj Gradcu podelil priznanja šestim pedagoškim svetovalcem za dolgoletno, prizadevno in uspešno delo v slovenskem šolstvu. Herman Čater (OE Celje), pedagoški svetovalec za angleški jezik, za vpeljevanje računalnika in videa v vzgojnorizobraže-valni proces; Ivan Galun (OE Maribor), pedagoški svetovalec za matematiko in fiziko, za spodbujanje in vpeljevanje učiteljev matematike v sodobno didaktike; Stane Jeraj (OE Ljubljana), predstojnik organizacijske enote, za uspešno strokovno in organizacijsko delo; Danica Kmecl (s sedeža Zavoda), pedagoška svetovalka za biologijo, za prenovo učnih načrtov in vpeljevanje novosti; Alenka Kozinc (s sedeža Zavoda), pedagoška svetovalka za slovenski jezik, za pripravo novih učnih načrtov in učbenikov ter organizacijo seminarjev za učitelje; in mag. Tone Praček (OE Murska Sobota), pedagoški svetovalec za telesno vzgojo, za uspešno dolgoletno svetovalno delo in za razvoj telesne vzgoje v pomurskih šolah. Januarja o novostih za šolsko leto 1991/92 V srednjih šolah se napovedujejo za šolsko leto 1991/92 nekatere novosti: manj predmetov, nekateri deli učne snovi opuščenih predmetov pridruženi drugim predmetom, več možnosti za pridobivanje praktičnih znanj v poklicnih šolah itd. Novote morajo biti določene tam v januarju. da bodo lahko vnesene v učne načrte in upoštevane ob razpisu za vpis novincev v šolsko leto 1991/92. V navadi je, da je vse to objavljeno v februarju. Zavod za šolstvo ima večino gradiva pripravljenega in strokovni svet za vzgojo in izobraževanje je v četrtek sprejel predlagana izhodišča za prenovo srednješolskih programov za 3-letne in 4-letne smeri strokovnega šolanja. Misli, da to zavodu omogoča pripravljati programe za šolsko leto 1991/92. Vendar pa predmetnikov še ni sprejel minuli četrtek. To naj bi storil januarja, do takrat pa naj bi zavod za šolstvo piipru\i! ... Kompleten predlog novosti za novo šolsko leto. V tem paketu predlogov bo najbrž tudi zanimiv predlog za poskusno uvedbo obrtno-gospo-darskega programa v zasavskem šolskem centru: prirejen je po avstrijskem modelu in je namenjen predvsem ženski mladini. Pripravljena naj bi bila tudi stališča o maturi, ki naj bi jo leta 1995 kot prvi imeli učenci štiriletnih šol. ki se bodo v prvi letnik vpisali prihodnje leto: ob vpisu morajo učenci poznati, kaj jih čaka. torej tudi zadevo o maturi. Z maturo za leto 1995 še ni vse jasno (denar za stroške, število predmetov, način izvedbe, interes univerze). Eno od mnenj, povedano na strokovnem svetu, je bilo. da naj se začetek republiške mature odloži, če vse stvari ne morejo biti zadovoljivo urejene pravi čas. Drugo mnenje je spet. da je mogoča tudi postopnost. Januarja bo najbrž tudi o maturi za leto 1995 vse jasno. 0 Srednje strokovno šolstvo na Slovenskem Tehniška šola z veliko neznank V Poljčah na Gorenjskem je bil med 13. in 15. decembrom posvet z naslovom Srednje strokovno šolstvo na Slovenskem. Kakšnih 200 raziskovalcev, učiteljev s srednjih šol in z univerze, ravnateljev, pedagoških svetovalcev, šolskih funkcionarjev, sem in tja tudi kakšen gospodarstvenik, je tri dni govorilo samo o strokovnem šolstvu na Slovenskem danes in za jutri. To je bil največji posvet o strokovnem šolstvu pri nas do zdaj, nemara v slovenski šolski zgodovini kar edini take vrste. Podlaga zanj so bili izsledki raziskovalnega projekta Nadaljnji razvoj srednjega izobraževanja v Republiki Sloveniji. Ta projekt bo -sicer končan leta 1992, vendar pa so dozdajšnji izsledki raziskav že taki. da je kaj videti. Poročila so zbrana v štirih knjigah, obravnavajo pa tale področja: primerjalne raziskave, racionalno evalvacijo srednješolskih programov, empirično evalvacijo srednješolskih programov, diferencirano izvajanje programa Kovinarstvo in strojništvo v 3. in 4. letniku, izobraževanje za obrt in drobno gospodarstvo, spremljanje in vrednotenje vzgojno-izobraževalnih učinkov srednjega izobraževanja v pripravništvu. Delo je bilo zastavljeno leta 1987. po idejnem načrtu prof. dr. Janeza Sagadina, ki je tudi koordinator projekta. Namen je bil pripraviti strokovne podlage za drugi, temeljitejši del prenove srednjega šolstva v Sloveniji; prvi. manjši del prenove usmerjenega izobraževanja je bil opravljen v letih 1986/88. Zanimanje za izsledke raziskav in posvet je bilo zelo veliko, v veliki dvorani v Poljčah je zmanjkalo stolov. Profesor Sagadin je na začetku povedal, da naj bi s projektom dosegli teoretsko-znanstveno (iz zornega kota pedagogike, filozofije, psihologije, sociologije, ekonomike, organizacijskih ved idr.) in praktično osvetlitev našega zdajšnjega sistema srednjega izobraževanja ter osvetlitev in utemeljitev potrebnih sprememb v njem. Kaj od vsega iz obravnavanih tematskih sklopov primerjav in evalvacij in koliko jih bo mogoče opraviti že ob pripravi strokovnih podlag za 2. fazo srednješolske prenove, kaj pa bo stvar dolgoročnega razvoja srednjega šolstva, se bo videlo šele ob možnostih in nemožnostih za takojšnje posege v množično prakso, ob potrebah po vzorčnem preskušanju morebitnih novosti. »Dopuščal sem možnost, je rekel dr. Sagadin, da bodo nastali kakšni posegi v šolstvu tudi mimo tega projekta....« To se je v resnici zgodilo, npr. letos, ko se je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje odloči! za predčasno ali pospešeno drugo fazo srednješolske prenove. Seznanili smo se tudi s Koncepcijo in strategijo razvoja vzgoje in izobraževanja v RS. ki jo je pripravil Zavod RS za šolsvo. V tako predrugačenih razmerah se spreminjata tudi poslanstvo in prihodnost našega projekta... Menim, da ga čas ni povozil ne po doslej opravljenem delu pri njegovem uresničevanju in ne po ciljih, ki so še pred njim. Projekt je sprejemljiv za spremembe v praksi in prilagodljiv. Sprejemljiv je tudi za izsledke raziskovalnega in strokovnega dela zunaj sebe. ko ti lahko pripomorejo k doseganju njegovih ciljev.« Raziskave, ki so bile predstavljene v Poljčah, so nastale predvsem lani in letos. Opravili so jih največ sodelavci Pedagoškega inštituta, filozofske fakultete. Zavoda za šolstvo, slovenskega društva raziskovalcev šolskega polja in drugi. Projekt se je ukvarjal predvsem s temile področji srednjega šolstva: kmetijstvo, strojništvo, kemijske dejavnosti, tekstil, elektrotehnika, gradbeništvo, lesarstvo, ekonomska, trgovinska in administrativna dejavnost. V uvodnem delu je dr. Vera Doma povzela ugotovitve empirične avalvacije programov srednjega izobraževanja, dr. Darja Piciga pa izsledke racionalne evalvacije. Med drugim je ugotovljeno, da je prvi del prenove srednjega šolstva po letu 1986 potekal v pravi smeri, da obstaja enotna zahteva po ločitvi poklicnega in tehniškega izobraževanja, da se bo nujno reba včleniti v evropski projekt enotne licence inženirja in ob tem razvijati sistem ne le višjega, temveč tudi visokega strokovnega izobraževanja (kot nadaljevalnice srednjega strokovnega šolstva), da bo treba oživiti pretrgano povezavo med gospodarstvom in srednjimi strokovnimi šolami, da naj se specifično in hitro spreminjajoče se znanje podajajo v programih usposabljanja zunaj rednega srednješolskega programa, da poklicnega izobraževanja ni mogoče opredeliti zgolj kot le triletno izobraževanje, da diferencirano izvajanje pouka v 3. in 4. letniku tehniških šol ne oblikuje dveh vrst tehnikov. Mag. Jože Režonja je opisal učinke srednjega izobraževanja na stopnji pripravništva in omenil, da bo treba spremeniti razmerja med praktičnim poukom, proizvodnim delom in delovno prakso na eni strani ter programi usposabljanja in pripravništva nadrugi in da je pomanjkljivo usposabljanje mladine za poklicne odločitve že v dozdajšnji zunanje nediferencirani obvezni osemletni osnovni šoli. (»Ponovno bi veljalo ovrednotiti posege v šolski sistem na Slovenskem leta 1958, ko je bila ukinjena nižja gimnazija.«) Mag. Alfonz Vreznik je predstavil spodbudne dosežke poskusnega šolanja avtomehanikov za potrebe obrti na mariborski srednji kovinarski., strojni in metalurški šoli. Prof. dr. Bariča Marentič-Po-žarnik je govorila o trendih v izobraževanju srednješolskih učiteljev v Evropi in pri nas in poudarila: »Eno od temeljnih vprašanj šolske politike je, kako se odloča. kdo bo postal učitelj in po kakšnih programih se bo šolal.« Omenila je pričakovano večjo mobilnost učiteljev med državami in internacionalizcijo tega izobraževanja. Med tipi programov izobraževanja učiteljev je navedla tri: integrirane pro- grame (strokovne, pedagoške, specialno didaktične vsebine itdn.. ki so ves čas prepletene), vzporedne programe (posamezne sestavine programa potekajo med študijem vzporedno) in zaporedne programe (pedagoški poklicni del izobraževanja poteka po opravljeni univerzitetni diplomi - ta tip je značilen za anglosaksonske in skandinavske dežele in se v zadnjem času širi v Evropi. V skladu s tujimi rešitvami je predlagala, da bi imeli zaposleni učitelji v obdobju, ko si pridobivajo pedagoško-andra-goško izobrazbo, vsaj za 20 odstotkov, zmanjšano učno obveznost - v tednu en dan prost za izobraževanje. O prijemih in težiščnih idejah v iskanju sodobne ureditve srednjega šolstva v svetu je v uvodnem delu posveta govoril prof. dr. Zdenko Medveš in omenil, da po svetu vsi večji posegi v razvoj šolstva pripravljajo v parlamentih in sprejemajo večji del s strankarskim konsenzom; tudi za nas je predlagal tako pot, češ da ima sprememba v šoli tudi širše družbene značilnosti. Omenil je pozitivne učinke stopnjevanja šolske diferenciranosti in podaljševanja osnovnega šolanja, da se odločanje za poklic že nekako približuje polnoletnosti. V Evropi je v zadnjih desetletjih mogoče opaziti prenos težišča interesov nacionalnih šolskih politik na poklicno šolstvo. Najbolj učinkovito poklicno šolstvo - tako pravijo - ima Nemčija; zanj sta po zakonu odgovorna šola in podjetje, med na novo zaposlenimi skoraj ni več ljudi brez javne šolske usposobljenosti. Poti do poklicnega znanja je veliko, za pridobitev prvega poklica kar sedem. Opozoril je na razliko med sestavo našega in zahodnoevropskega srednjega šolstva in postavil trditev, da je jedro tega problema v vlogi tehniškega šolstva v sistemu srednjega izobraževanja. Večina evropskih držav ne pozna para-lelizma med šolanjem poklicev širokega profila in šolanjem tehnikov. Po uvodnem skupnem delu posveta so se vrstile razprave v skupinah za že omenjenih osem področij strokovnega srednjega šolstva, pogovori o učitelju v srednjem šolstvu, o programiranju pripravništva, o maturi v srednjih strokovnih šolah, veliko zanimanje sta zbudili okrogla miza o razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja ter usposabljanja v primerjavah s stanjem v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji ter okrogla miza o srednjem strokovnem šolstvu med osnovno šolo in univerzo. Vabljiva je bila predstavitev novosti v srednjih strokovnih šolah: praktični pouk, obrt in drobno gospodarstvo, računalniški paket in vodenje dokumentacije, pouk kemije, psiho-pedagoške novosti, pouk strokovnih predmetov. Sestale so tudi nekatere skupine, ki v programu niso bile napovedane: za obrtno šolstvo, za izobraževanje odraslih. Zadnji dan je bil namenjen predstavitvi sklepnih poročil pogovorov na skupinah in okroglih mizaf1' Poročila, predloge in drugo gr J divo bo poslano v vednost j:1 uporabo šolskemu ministrstv0 strokovnemu svetu, zavodu šolstvo, svetu za program vzgo'8 in izobraževanja in univerzam/8 Izmed množice sklepnih pite bud, predlogov, zahtev jih om

ko so j ^obivale šole od pristojnih orga- 1^1'''' različne napotke; v pogo-'°ru o isti stvari smo slišali ra- :tVo ftli - .Ol. Cl.ui, V11LKJ C..OU11 1U- ncno razlago ljudi, katerih mne-'je bi moralo nekaj pomeniti, saj 0 zastopali uradne ustanove, in 3)l;ončno, z istega foruma smo dobivali v različnih obdobjih o isti , Stvari povsem različna stališča. 4 takih razmerah je najpogo-steje edini izhod delati kolikor se 'a s trezno glavo in paziti, da se a Pc bomo bojevali za prestiž, po-ažen pa bi bil dijak. 3l< zi. biaj nered ob napotkih za šte-v 'l0 ocenjevalnih obdobij osvet-;tam z nekaj primeri: V napotkih vpeljevanje gimnazijskega fograma je prepričljivo in - vsaj nofKo menim - zelo pravilno napi-(bihto, »z drugačno organizacijo eccenjevalnih obdobij in načinom es ccnjevanja je mogoče bistveno eš£b°ijic vodnje sta ogroženi šoli v R , in na Vrhu itn. Ministrstvo le mreč v praksi slovenskim šo i ne priznava posebnega stati* ki ga imajo zaradi mednarocf< obveznosti italijanske države e/ tudi zaradi specifičnih vpraš č ki nastajajo zaradi njihove m n šinske narave. Nobenega nete nima, da je državne šole s l venskim učnim jezikom usta v vila že zavezniška vojat« uprava in da je italijanska drž prevzela z vsemi kasneje mednarodnimi akti obveznost njihovo skrb. Teh šol ne mot I obravnavati tako kot šole ve * skega naroda, ker bi se s t v zelo kratkem času raztoft v šolskem sistemu šestdesetn' jonskega naroda. i Prav zato, ker slovenske il ne obravnavajo njihovim posli nostim primerno, so Slovfje pred šestnajstimi leti sklenili,t>l protestno bojkotirajo volje v šolske komisije. Letos so pfc k bojkotu ponovili, vendar rdk tem stvari tečejo svojo pot. \ii pica vprašanj slovenskih h ostaja nerešena, usodni de%' se sprejemajo brez privolitve p venske skupnosti in žal tudi intervencije predstavnikov p/ ličnega naroda. 'jc r, sredno šola, ampak šoki oblast. Ti postopki so izreh* redki. Včasih je učenec preii« čen v vzporednico. cii Navedla sem le nekaj naj2?n mivejših postavk v našem pVv voru z mag. Reginaldom ot, spernikom, ravnateljem cc ške gimnazije za Slovence. Razveseljivo je, da smo večer sedli za mizo skupaj Ijttn različnih strok in različne brazbe, pa tudi drugačnega I ličnega prepričanja in ose ‘n nazorov. Razveseljivo zato, smo dokazali, da je stroka vladala politično opredelite' pa je tisto, kar od politično ;e predeljene ali politično plutm( šole verjetno tudi pričakujeiho h MARIJANA ERI - BIRK N tiu RAKSA V RAZREDU - POTREBA IN DOŽIVETJE tez izkušenj ne moreš plavati ni K 'O Šoli atie. ejr st Pravijo, da se mlad učitelj brez prakse počuti v razredu podobno, da )f neplavalec v globoki vodi. Po svetu se tega zavedajo bolj kot pri 'P1*5' zato namenjajo več pozornosti praksi prihodnjih učiteljev takšni, ki temelji na bogati teoriji in skuša oblikovati razmišljajočega 'taktika. Zato te dalj časa po posebnih programih usposabljajo st‘ 'itelje mentorje, torej tiste, ki skrbijo, da se šolsko praktično uspo-^bljanje prihodnjih učiteljev povezuje z njihovim študijem pedago-” '°-psiholoških, specialnodidatičnih in strokovnih predmetov. In ut^ko je pri nas? Mentorje izbiramo med učitelji, ki imajo že veliko J 'dogoških izkušenj in so pripravljeni sodelovati - teh ni posebno °&liko, ker nimajo urejenega statusa - usposabljati pa smo jih začeli Pomladi 1988. Kakšni so prvi koraki pri usposabljanju učiteljev mentorjev? Ali Mentor zmore približati teoretični študij učiteljevi vsakdanji praksi? Na k In še marsikaj so skušali odgovoriti strokovnjaki, ki pripravljajo te jKinarje. Omizja - pripravili smo ga v uredništvu - so se udeležili oclarjana Kordaš, lektorica in predavateljica za specialno didaktika ve -jnškega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Bariča Maren-č-Požamik, profesorica pedagoške psihologije na isti fakulteti, dr. na Tomič,, vodja tamkajšnjega Centra za izobraževanje učiteljev, in aija Pavlič-Škerjanc, profesorica latinščine na Gimnaziji Poljane Ljubljani in lektorica za latinščino na Filozofski fakulteti ter Albert vguštinčič, profesor sociologije in filozofije na isti gimnaziji - oba a)wentorja na Filozofski fakulteti. ® Pogosto slišimo očitke, da ‘ študij prihodnjih učiteljev in ‘bova praksa premalo pove- 10S no! ve s 'to?na~ TOMIČ: Za to je več vzrokov: e den med njimi je zanesljivo ta. nosa si študentje, prihodnji učitelji. 3ffedstavljajo delo v razredu po-lihplnoma drugače, kot je v res-/olja. Tisti, ki so se odločili za 1 Pedagoški poklic (na Filozofski ' rflkulteti niso vsi na pedagoško-t. '‘haloških smereh), si svoje peti *goško delo zamišljajo kot ne-lem lepega, sicer težkega, a ven-osrečujočega. Pričakujejo ii vence, željne novega znanja, ra-v ^kovanja, v praksi pa ugoto-1°. da učenci le niso takšni, 'nogi iščejo načine, kako bi Tim manj učenja pririnili do mca šolanja. Zaradi podobnih tdev je veliko mladih učiteljev počaranih, svoje delo doživijo kot tlako v prevelikih razre-p. kjer so razmere za delo zelo “be... Zato očitajo kadrovski —m, češ da jih na to ni pripravila. \veda pa ne trdim, da prihod-"n učiteljev ne bi bilo mogoče djše usposabljati. n MarenTIČ-POŽARNIK: 13 udij in praksa že programsko naP'a dovolj dobro zasnovana. o viriletni programi so prenatrpani f aznimi predmeti, premalo časa )V' namenjamo povezovanju štu-jlzja s prakso. Zanemarjamo spe-ja alne metodike in pedagoške 'edmete. Strnjena pedagoška e faksa, med katero študent pod Mentorjevim vodstvom prevzema /oi e večji del samostojnega pouče-'š® nja. ima na drugih evropskih u bverzah v študiju prihodnjih o ‘iteljev pomembno mesto. Traja za se/ do šestnajst tednov, pona-irs di pa semester pred di-Ofno. Ko pride diplomant na dtf/o, ima še eno - ali dveletno ča ‘Prav niš tv o po mentorstvom. * Praksa, ne le hospitacije in na-čjc ^Pi, pri nas še sploh ni zaživela. ,0 pa je mentorjeva vloga to-nel:o pomembnejša. el)i • Mentor naj bi bil nekakšen ‘‘st med univerzo in šolo... Pe Marentič-požarni K: svetu je tako že dalj časa, pri ls pa se to uresničuje posto-fna. Zavedamo se, da mentor bko uspešno povezuje teorijo in r-teakso. To je njegova najpo-t^fmbnejša naloga. Univerzitetni fftelj lahko daje študentu veliko. aJ' ‘‘dar nikoli tistega, kar mu P ‘ko da učitelj mentor. Študent 11 ‘trebuje oba, zato morata sode-civati. Samo od sebe se to ne bo '0dilo, zato že nekaj časa pri-“vljamo seminarje za izobraže-ti“nje mentorjev. pAVLIČ-SKERJANC: Speci-n°didaktičnemu in metodič-sep!W znanju je namenjene pre-af° pozornosti. Mentor naj bi ‘hodnjim učiteljem dopovedal d‘ to. da za opravljanje pedagoška poklica ni dovolj le navdih. ^Pak je potrebno tudi veliko ieManja iz teorije. Metodik to ve-i 0 ‘ežje pojasni - lahko samo š. izdava, to pa ni dovolj, da bi ifdent prakso »začutil«. 9 Z izobraževanjem mentor-jev se pri nas ukvarjamo šele zadnja leta. Kako je zasnovano njihovo izobraževanje - organi-zacijsko in vsebinsko? MARENTIČ-POŽARNIK: To ni splošno izobraževanje, ki bi bilo namenjeno vsem učiteljem. Obravnava vprašanja o tem, kako naj mentor usmerja študenta, mu pomaga, svetuje, in mu daje povratno informacijo tako, da ga spodbudi k učenju iz svojih izkušenj, ne pa, da bi ga s kritiko zatrl. Navaja naj ga na samostojno iskanje in ne na posnemanje. Pri snovanju seminarjev za učitelje mentorje smo se zgledovali po Avstrijcih, ki se s podobnim izobraževanjem ukvarjajo že dalj časa. Izhajajo predvsem iz izkušenjskega učenja in analize nastopov samih mentorjev. Na naših seminarjih nismo bili tako »konkretni«, saj je naše delo temeljilo na videoposnetkih. Udeleženci pa so kljub temu živahno sodelovali. TOMIČ: Na Centru za pedagoško izobraževanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani smo v zadnjih letih organizirali kar štiri takšne seminarje. Udeležilo se jih je 99 učiteljev, in to ni malo. Prvi (poskusni) seminar smo pripravili spomladi 1988. Upoštevali smo načela, značilna za aktivnejše prijeme pri spopol-njevanju učiteljev: skušali smo ustvariti okoliščine, v katerih bi sodelovali vsi udeleženci, vpeljali smo skupinsko delo, izkušenjsko učenje, kolegialno učenje - tudi med učitelji različnih predmetov (npr. geografi in slavisti) in še kaj. MARENTIČ-POŽARNIK: Seminarje načrtujemo strokovnjaki za psihologijo, didaktika in specialno didaktika ter jih skupaj tudi izpeljemo. V prvem, plenarnem delu, so zbrani učitelji različnih predmetnih področij, potem se razvrstijo v homogene skupine, ob koncu pa se spet vsi zberejo. 9 Kako je urejeno financiranje teh seminarjev MA REN TIČ- POŽA RNIK: Sprva je šlo vse na »moralni pogon«. Pripravljam raziskovalno nalogo z naslovom Integrativni pristop k izobraževanju učiteljev. Menim, da je izobraževanje mentorjev del povezave med teorijo in prakso, med nosilci splošnih predmetov, metodiki in mentorji. Zato smo denar zajemali iz tistega. ki je namenjen tej raziskavi. Kasneje smo seminarje za mentorje prijavili kot seminarje stalnega izobraževanja učiteljev (temu je namenjenega nekaj denarja). Kako drugače pa denarja za zdaj ni mogoče priskrbeti. 9 So seminarji za učitelje mentorje izpolnili vaša pričako-vanja? PAVLIČ-ŠKERJANC: Lani nisem bila tako zadovoljna, letos pa sem zelo presenečena nad kakovostjo in uporabnostjo semi- narja. Organizatorji so naše lanske pripombe upoštevali. Lani je bilo veliko skupinskega dela in seminar je bil voden tako, da smo najprej odkrili problem in potem iskali rešitve. Preslabo pa smo bili podkovani v teoretičnem znanju. MARENT1Č-POŽA RNIK: Kot psihologinja vem, da imamo ljudje različne učne stile. Enim bolj ustreza pot od teorije k praktični uporabi, drugi pa raje začenjajo z izkušnjami in potem preidejo k teoriji. Podobno je z metodami - eni imajo raje teoretična predavanja, drugi pogovor, ki temelji na izkušnjah. KORDAŠ: Na teh seminarjih je namenjena posebna pozornost sintezi med različnimi viri znanja, s katerimi'izobražujemo študente na filozofski fakulteti za pedagoško delo. To so psihologija, pedagogika z andragogiko, splošna didaktika in specialne didaktike. Te vsebine spoznavajo študentje ločeno, postopoma, od drugega do četrtega letnika. Praktičnega pomena teh predmetov, velikokrat ne poznajo, ker tovrstnega znanja morejo sproti preverjati pri pouku. Zato mnogi, žal, te predmete odklanjajo. Uporabnost se pokaže pri študiju specialne didaktike, npr. ob razčlenitvi učne ure, pri kateri hospitirajo. Takrat ugotavljajo, da že znajo strokovno vrednotiti učno uro pedagoško, psihološko in didaktično. V četrtem letniku se ukvarjajo še z enim pomembnim vprašanjem: kako učiti. To pa sega že na področje metodike. Metodiki in mentorji, ki smo na teh seminarjih, obravnavamo neko temo iz različnih zornih kotov hkrati. In sintezo - do te se dokopljejo študenti postopoma - doživimo na istem mestu, ob istem času, ob isti snovi. Na zadnjem seminarju smo iz različnih zornih kotov obravnavali vpeljevanje študentov v preverjanje in ocenjevanje: dr. Po-Žarnikova je predstavila problem iz psihološkega zornega kota, dr. Tomičeva pa iz splošnodidaktič-nega. Ob koncu smo prevzeli besedo specialni didaktiki. Preverjanje in ocenjevanje smo predstavili kot postopek za vsako predmetno področje posebej (jezikoslovje, družboslovje). Tema je ob koncu posameznih predstavitev dobila celostno podobo, obenem pa je spodbudila več vprašanj, o katerih smo razpravljali po skupinah. Ugotovili smo, da je skupinsko delo na seminarjih zelo učinkovito. Teorija in praksa se z izmenjavanjem meto-dikovega strokovnoteoretičnega znanja in mentorjevih praktičnih izkušenj dobro povežeta. Nam, metodikam, primanjkuje praktičnih izkušenj, še zlasti ob raznolikih vprašanjih, ki nam jih postavljajo študentje. Marsikdaj jim ne zmoremo odgovoriti, zato jih napotimo k mentorjem. Ob delu na seminarjih se bogatimo oboji, mentorji in metodiki. MARENTIČ-POŽARNIK: In to je najpomembnejše. Oboji vidimo. kaj kdo počne in kako Ponavadi smo se srečevali le na sestankih. Ta srečanja na seminarjih pa so nekaj čisto drugega, veliko bolj smiselna, so uporabna in koristna. 9 Boste seminarje za učitelje mentorjev v prihodnje še oboga-tili? MARENTIČ-POŽARNIK: Vpeljati bomo skušali nove teme ter jih obdelati teoretično in praktično. K sodelovanju bomo pritegnili tudi študente. Bolj se bomo ukvarjali s tem. kako vpeljevati učence v samostojno učenje. PAVLIČ-ŠKERJANC: Prav to me že nekaj časa zelo bremeni, veliko bolj kot preverjanje znanja. Če se učenci ne znajo učiti, doživljam to kot svoj neuspeh. Zaupam vase in v svoje delo in vem, da dobro učim. Včasih pa ne razumem: zakaj imajo zelo sposobni učenci, ki imajo predmet radi, slab uspeh? Večina jih je brez delovnih navad, osnovno šolo so zlahka izdelovali, nimajo pa sistema učenja. Morali bi biti sposobni odkrivati napake v učenju in jih odpravljati. AVGUŠTINČIČ: Večkrat razumevanje zamenjujemo z vedenjem. Če nekaj razumeš, to še ne pomeni, da tisto znaš. 9 Prizadevamo si za boljšo komunikacijo med metodiki, mentorji in študenti. Na seminarjih se je pokazalo, da je v tem »trikotniku« najglasnejši metodik, veliko bolj skromen je mentor, študentje pa večinoma ostajajo: pasivni. Zakaj je tako? TOMIČ: Komunikacija je zapletena zadeva. Moramo se je naučiti. Znano je, da po šolah ni najbolje razvita: glavno besedo ima učitelj (ta tudi največ govori), učenci pa bolj ali manj poslušajo. Rada bi poudarila, da učenci na višjih ravneh izobraževanja čedalje manj govorijo. In če se takšna komunikacija uveljavlja petnajst let, potem nas ne sme presenečati, če se pretrga nit med metodikam, mentorjem in študenti. MA REN TIČ-POŽA RNIK: Na prvem, poskusnem seminarju se je res pokazalo, kar ugotavljate v vprašanju. Uporabili smo metodo igranja vlog in pri tem so se metodiki še posebno razživeli. PAVLIČ-ŠKERJANC: To je normalno. Govori vendar tisti, ki je dovolj suveren in ima kaj povedati. Doslej so se načrtno ukvarjali s tem problemom edino metodiki. Večini drugih je bila zamisel o tem, da bi morali izobraževati mentorje, tuja. A VG UŠTINČIČ: ...Čeprav so vedeli, da je to potrebno. Obiskoval sem nekdanje učiteljišče in se tega spominjam. Imeli smo mentorje in t. i. vadnice za praktično usposabljanje. 9 Vadnice so bile zelo priznane in priljubljene. Pravijo, da so se tam res kovali pravi učite- KORDAŠ: Izredno dobre so bile. V marsišem so bile po dobne zdajšnjim kadrovskim šolam, ko je metodik s študenti predelal snov teoretično, se je z učiteljem mentorjem dogovoril za hospitacije, da so si v praksi ogledali, kako pravkar obravnavano poteka v praksi. MARENTIČ-POŽARNIK: Čeprav smo izobraževanje osnovnošolskih učiteljev prenesli na fakultete, smo nameravali ohraniti tudi tradicijo dobrega, starega učiteljišča: poleg večje strokovnosti smo želeli zagotoviti še praktično izobraževanje. To pa se ni zgodilo. Menim, da je to izobraževanje v krizi. Krpamo ga, kolikor zmoremo. Vendar s takšnim sistemom usposabljanja učiteljev nismo zadovoljni. Razmišljamo, ali naj ob vzporednem modelu izobraževanja učiteljev razvijamo še zaporednega - takšnega imajo na tujem, poznajo ga kot t. i. »pedagoško leto po diplomi«. 9 Pedagoška akademija v Celovcu ima vadnično šolo celo v isti stavbi, tako da lahko v njej znanje iz teorije sproti preverjajo v praksi. AVGUŠTINČIČ: Ne gre le za tovrstno preverjanje. Kjer je vad-nična šola, lahko metodiki in študentje doživijo pravo podobo šolskega življenja. Kar se dogaja v razredu, je le uradni, dogovorjeni del šolskega življenja. Vse drugo, kar daje šoli čar, pa poteka zunaj razreda. In to je tisto, kar mladim še posebno veliko pomeni. Ta privlačnost daje šoli popolno podobo. 9 Zakaj so bile vadnice uki-njene? Kako so kasneje skrbeli za prakso študentov in kako je s hospitacijskimi šolami danes? TOMIČ: V letih 1972 do 1974 so v Sloveniji poskušali oblikovati pnrežo hospitacijskih šol ali oddelkov. Skrb za mrežo in pogovor usposabljanje učiteljev hospitacijskih šol je prevzel takratni Zavod SRS za šolstvo. Projekt hospitacijskih šol sem izdelala sama, bilo pa je organizirano izobraževanje teh učiteljev. Seminarjev se je udeležilo več kot 600 učiteljev iz slovenskih osnovnih šol. Po teh seminarjih je nastalo gradivo Sodobno pedagoško delo, ki je izšlo pri Zavodu 1976. Z letom 1975 so skrb za učitelje mentorje prevzele kadrovske šole (obe pedagoški akademiji in Filozofska fakulteta). Zdi se mi, da je po tem letu zatišje, da so učitelji mentorji prepuščeni sami sebi in dobri volji metodika, ki pa za to delo ni posebej nagrajen. PAVLIČ-ŠKERJANC: Me- nim, da bi morale obstajati primerno prilagojene hospitacijske šole. Npr. mentorji bi morali imeti le po 15 ur na teden, da bi ostalo dovolj časa za pogovore s študenti in z metodikam. AVGUŠTINČIČ: Status hospitacijskih šol bi morali čimprej pravno in ekonomsko urediti, pa tudi delovne razmere bi morali zboljšati. Pouk naj ne bi potekal ves dan, kot na naši šoli. MARENTIČ-POŽARNIK: Razviti bi morali mrežo hospitacijskih šol. PAVLIČ-ŠKERJANC: Takšno, pri kateri bi upoštevali tudi kadrovsko sestavo - torej sodelavce. Ti bi morali imeti manjšo učno obveznost. 9 Včasih zanemarjamo pomen metodike za prakso... KORDAŠ: Z metodiko se ni mogoče ukvarjati le en semester, do izpita. Študentje morajo dojeti. da se metodika nenehno razvija, in da se bodo zmeraj morali izobraževati. Svoje praktične izkušnje, pridobljene v razredu, bodo morah vedno znova teoretično preverjati. PAVLIČ-ŠKERJANC: Ste razmišljali morda o neki vrsti specializacije za mentorje? MARENTIČ-POŽARNIK: Nismo, ampak bi morali. PAVLIČ-ŠKERJANC: Ne gre za specializacijo, ki bi jo enačili z magisterijem. Lahko je le krajša oblika spopolnjevanja. Kolegica psihologinja je na filozofski fakulteti začela s specializacijo za šolsko svetovanje. Kaj podobnega bi bilo zelo spodbudno pripraviti za učitelje mentorje. Pa ne zato, da bi se potem okitili z raznimi nazivi; vendarle pa človek želi, da si pridobi neka dokazila o dodatni usposobljenosti, ki jo ima. Tako je po vsem svetu. 9 Bi specializacijo za mentorje upoštevali tudi pri napredovanju učiteljev? PAVLIČ-ŠKERJANC: Ni nujno, da bi bilo to napredovanje. Vseeno pa bi specializacija pomenila dodatno priznano izobrazbo. MARENTIČ-POŽARNIK: Lahko bi trajala tri semestre in tretji bi bil namenjen izdelavi naloge. Še prej bi morali glede tega urediti vse administrativne zadeve. Vsak oddelek zase bi moral uveljaviti npr. anglista mentorja specialista, nemcista mentorja specialista itn. Doslej smo poznali edino specializacijo za prevajalstvo. PAVLIČ-ŠKERJANC: Po- skrbeti moramo tudi, da bomo ločevali, npr. mentorja dramskega krožka in mentorja prihodnjih učiteljev. MARENTIČ-POŽARNIK: To opozorilo je zelo upravičeno. Ko so dali v javno razpravo pravilnik o napredovanju učiteljev, mentorsko delo s študenti ni bilo omenjeno kot merilo za napredovanje v višji naziv. Vse druge dejavnosti (npr. mentor dramskega, literarnega krožka idr.) so bile omenjene kot merila za napredovanje, mentorstva, s katerim se mi ukvarjamo, pa ne. Pojem mentorja je uporabljen, ne pa dejavnost, ki jo opravlja. Da bi mentor zares kakovostno opravljal svoje naloge, bi ga morali obravnavati kot enakopravnega zunanjega sodelavca fakultete. Mentor naj bi bil gost na vseh študijskih seminarjih, kjer študentje obravnavajo praktične izkušnje ali se nanje pripravljajo. Funkciji učitelja mentorja in univerzitetnega učitelja, ki skrbi za šolskopraktično usposabljanje, sta (bi morali biti) zamenljivi. 9 Kakšne pa so izkušnje s prihodnjimi učitelji? AVGUŠTINČIČ: Večinoma so prijetne. Študentje radi prihajajo k meni. Z njimi se veliko ukvarjam že zato, da premagajo tremo. V začetku je to zelo pomembno. Kako ne bi imeli treme, ko pa jo imam celo jaz, kadar sedijo zadaj in spremljajo moje delo. To je dodatno odgovornost. Študentje ponavadi prakso doživljajo zares, so pa tudi takšni, ki jim je odveč. Na njihov odnos do prakse največ vplivajo univerzitetni učitelji, ki se ukvarjajo z metodiko. Seveda pa nista pomembni le metodika in didaktika, bistvena je vsebina - ta usmerja tudi v metodiko in didaktika. Za nadaljnje delo so pogosto odločilne prve izkušnje pridobljene v razredu. Zato študentu nikdar sam ne vsiljujem snovi, ki naj bi jo obravnaval. Skupaj jo izbereva in skušava poiskati takšno, ki mu je blizu in jo ima rad. Tudi pri pisanju prvih priprav ne pretiravam z natančnostjo. Priprave so potrebne, še pomembnejše pa je, da študent uro dobro spelje. Ob nastopih se zmeraj kaj naučim. KORDAŠ: Ko študent hospi-tira pri mentorju, ugotavlja, ali se vse to, kar je slišal na predavanjih, uresničuje tudi v praksi. Če se, potem verjame v pomembnost metodike. Če se ne, mu bo težko pojasnisti, zakaj neki je metodika potrebna. MARENTIČ-POŽARNIK: Študentje ne smejo iskati vzorcev za posnemanje. Nekateri pa so prepričani, da bodo na hospitaci-jah videli tisto, kar naj bi potem do onemoglosti posnemali. Ni tako. Okoliščine niso nikdar enake in moramo se jim prilagajati. V pogovoru je bilo slišati še veliko zanimivega o zdajšnji pomanjkljivi praksi prihodnjih učiteljev in o mentorjevi vlogi pri oblikovanju mladih za poklicno delo in življenje. Sogovorniki so poudarjali učiteljevo strokovnost, še bolj pomembno pa je, da učitelj ne opravlja le svoje poklicne dolžnosti. Z učenci naj bo predvsem človek, s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Med drugim so ugotavljali tudi to, da pri nas mnogi menijo, da je izobraževanje učiteljev preprosto in poceni. Resnica je drugačna: za izobraževanje dobrih učiteljev, kritičnih strokovnjakov, ni dovolj izobraževanje, ki da študentu najprej vso teorijo, potem pa ga »vrže« v prakso. Pod strokovnim mentorstvom se je treba naučiti svojo dejavnost razčlenjevati. Dober učitelj naj bi ime! temeljito izobrazbo iz ene ali dveh matičnih strok v povezavi s sodobno, problemsko in uporabno zasnovano splošno pedagoško-psihološko in specialnodi-daktično izobrazbo ter dovolj strokovno vodene pedagoške prakse na šolah. V tujini so, kar zadeva izobraževanje učiteljev, daleč pred nami. Ponekod se izobražujejo prihodnji učitelji po modelu medicinskega študija: veliko teorije, nekaj predmetov med teorijo in prakso, potem pa praksa, ki jo nadzirajo univerzitetni učitelji. Pripravila LUČKA LEŠNIK NEKAJ NALOG OB TEDNU PEDAGOŠKIH DELAVCEV V šoli naj bo le šola Spet je tu začetek novega leta, ko na Obali ob tednu pedagoških delavcev pripravimo pedagoške večere s predavanji in razpravami. Letos naj bi se na njih usmerili na tri tematska področja. To so: • otrokova ustvarjalnost v šoli in zunaj nje ter skrb za nadarjene otroke; • učitelj v razmerah idejnega in političnega pluralizma oziroma monolitizma; • možnosti za nadaljnji razvoj srednjega in visokega šolstva na obalnem območju. • Doslej smo ob večji skrbi za otroke z učnimi težavami nekoliko zanemarjali sposobnejše ter otrokovo ustvarjalnost sploh. Dajmo tudi njim, kar jim pripada! Toda kako? Tu se odpirata dve vprašanji: kakšen naj bo naš odnos do otrokove nadarjenosti oziroma ustvarjalnosti, enosmeren ali večsmeren, in drugo vprašanje, kakšen naj bo učiteljev vzgojni slog: posreden ali neposreden, odprt in sproščen ali omejevalen, restriktiven, konvergenten ali divergenten, ali otrok predvsem dobiva ali mora iskati, da dobi, itn. Odgovore na ta vprašanja bomo skušali poiskati s strokovnjaki, ki se v Sloveniji ukvarjajo s to problematiko. • Na drugem tematskem področju pa so še posebno aktualna vprašanja vloga šole v spremenjenih družbenih razmerah, učitelj v idejnem pluralizmu ali mo-nolitizmu, stanovsko združevanje učiteljev in vzgojiteljev. Na 10. pedagoškem večeru, ki ga je vodil dr, Zdenko Medveš s Filozofske fakultete v Ljubljani, smo delno osvetlili problem idejnosti, ob tem zlasti ponovno definicijo vzgojne funkcije šole, sintagmo vzgoja z znanjem, etiko pedagoškega poklica; na predvidenih večerih pa se bomo lotili še statusnih vprašanj šole in učitelja. O teh le nekaj misli. V zadnjih mesecih se v zvezi z družbenim položajem šole pojavljajo različna mnenja - avtonomno, nevtralno in pluralno. Ker je utrditi njen položaj v družbi, ji vrniti strokovnost in avtoriteto, je smiselno govoriti o razmeroma avtonomni šoli (tudi v pomenu eksteritorialno-sti), ki se bo kazala v distančno-sti in kritičnosti do svojega okolja. Če parafraziram A. Scho-penhauerja. bi rekel, da je v tem primeru najboljša razdalja vljudnost. To pomeni med drugim, da se šola znebi vseh dejavnosti, ki ne spadajo v njeno področje dela - od raznih organizacij do obredov. Naj bo »v šoli le šola«. V ta sklop spada tudi učiteljeva idejna in politična pripadnost. Doslej je moral učitelj vselej poslušati klic družbe, države in njene ideologije. Kaj pa odslej? Se ja ne bomo ponavljali! Pustimo učitelju že enkrat njegovo nazorsko in politično prepričanje in ne pričakujemo od njega, da bo ob vstopu v šolo oziroma razred politična »tabula rasa«. Povsem razumljivo pa je, da učitelj v šoli ne bo mogel biti militant svoje stranke. Kaj pa ravnatelj? Čeprav je v zakonodaji zapisano, da je ravnatelj tudi pedagoški vodja šole, se je le malokdo temeljito oprijel teh nalog, pogosto so bili prisiljeni ukvarjati se z materialno-finančnimi zadevami, četudi so imeli številno zasedbo v šolskih pisarnah. To je gotovo škodovalo šoli kot strokovni instituciji. Da je to res. lahko potrdi izjava ravnatelja znane koprske osnovne šole. namreč: Če bi se toliko časa ukvarjal z učiteljskim zborom kot s snažilkami, bi bila njegova šola najboljša v Sloveniji. Drži pa tudi trditev, da so bile takoimenovane druge naloge pogosto alibi za pedagoški primanjkljaj, saj je temu dajal potuho tudi veljavni šolski sistem. Mislimo, da bo ravnatelj v najkrajšem času, vsaj tako kažejo napovedi novih šolskih oblasti, razbremenjen nalog, ki se lahko enotno urejajo na ravni občine in republike, ter postal organizator in usklajevalec vzgojno-izobraževalnega dela z najnujnejšimi upravno-admini-strativnimi posli; bo torej pedagog v pravem pomenu besede. Merilo za ravnatelja naj bi bila strokovna in človeška kakovost, zato bi kazalo vpeljati natečaj za zasedbo ravnateljskih mest. Ob spremenjenem učiteljevem družbenem položaju se postavlja tudi vprašanje njegove društvene organiziranosti. Na obalnem območju že skoraj 40 let deluje pedagoško društvo, vanj pa so včlanjeni vzgojitelji, učitelji osnovnih in srednjih šol, vendar to ni množično, saj vanj prihajajo le posamezni pedagoški delavci. Večina učiteljev in vzgojiteljev ostaja zunaj svoje stanovske organizacije, so sicer člani sindikata, vendar se to ukvarja z drugimi vprašanji. Do leta 1960 je na našem območju že delovalo društvo učiteljev in profesorjev, ki se je ukvarjalo s strokovnimi in sindikalnimi vprašanji, pozneje pa se je preoblikovalo v pododbor sindikata. Zato nameravamo predlagati, da bi obnovili delovanje nekdanjega društva in bi se pedagoško društvo preimenovalo v društvo vzgojiteljev in učiteljev ali v učiteljsko d r u š t v o , ki bi zajemalo vse pedagoške delavce Obale. Naloge društva naj bi bile: - krepiti stanovsko pripadnost in učiteljev ugled v družbi, njegov socialni položaj; - razvijati etiko pedagoškega poklica; - skrbeti za strokovno izpopolnjevanje in napredovanje; - sodelovati s šolskimi oblastmi pri reševanju učiteljskega položaja v družbi; - opredeljevati se do raznih pojavov pedagoške narave. Društvo bi se lahko organiziralo po sekcijah. Tretji sklop vprašanj se nanaša na nadaljnji razvoj srednjega in visokega šolstva, predvsem na dopolnitev srednješolske mreže z novimi programi, vprašanje tretje univerze. V tem delu bodo sodelovali predstavniki ljubljanske univerze in obalnih šolskih institucij. MILAN MARUŠIČ REPUBLIŠKEMU TEKMOVANJU ZA CANKARJEVO PRIZNANJE NA ROB Ceremonija, ki je ni bilo »Kaj je to ceremonija?« je vprašal Mali princ. »Tudi to je nekaj, kar že skoraj ni več v rabi,« je rekla lisica. »To je tisto, zaradi česar je kak drugačen, kot so drugi dnevi, kaka ura drugačna, kot so druge.« Exupery, Mali princ Na Malega princa mislim, ko pišem tale priložnostni zapis. Kaže, da so nanj mislili tudi organizatorji letošnjega republiškega tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki je potekalo v petek, 7. 12. 1990, v prostorih Pedagoške akademije v Ljubljani. Prav gotovo so si vzeli k srcu lisičino ugotovitev, da ceremonije niso več v rabi. Pa pojdimo po vrsti. Treba je povedati, da je naša šola letos pravočasno dobila obvestilo, kdaj bosta področno in republiško tekmovanje, naslov teme in seznam predpisane literature. Bilo je v juniju in prepozno, da bi iskali med učenci morebitne tekmovalce. »Prepričevanja« so se začela na začetku novega šolskega leta. Tisti kolegi, ki se spuščajo v to pustolovščino, vedo, da je po šolah le malo tako zagretih dijakov, ki komaj čakajo, da jim kdo ponudi dodatno delo, pa čeprav gre za tekmovanje iz znanja materinščine. Vsaj med prihodnjimi ekonomskimi tehniki ni zadostovalo zgolj povabilo k sodelovanju. Vsestransko osvetljevanje pomena takega tekmovanja za splošno razgledanost, jezikovno uzaveščenost nekaterih pravil slovenskega knjižnega jezika, pa tudi opozarjanje na koristnost tako pridobljenega znanja pri zaključnem izpitu je v končni fazi privabilo enaindvajset tekmovalk (šola ima okrog 900 učencev); med temi smo izpeljali šolsko tekmovanje, ki je dalo precej skromne izide. Ko smo pet tekmovalk (iz dveh kategorij skupaj) poslali na območno tekmovanje, si nismo delali nikakršnih iluzij o njihovem uspehu. Naključje je hotelo, da v svoji skupini skoraj niso imele konkurence in ena iz tretjega ter ena iz četrtega letnika sta bili izbrani za nadaljnje tekmovanje. Velik uspeh za dve praktični mladenki, ki se jima v prihodnjem življenju prav gotovo ne bo treba ukvarjati ne s krakovja-kom in ne z enjambementom. Uspeh tudi za šolo, ki se je po dolgih letih znova udeležila tekmovanja. Tistega petka smo se odpeljale v Ljubljano. Zlasti ena od deklet je imela vse svetle oči. (»Zdi se mi, kot da se peljem na morje,« je vzkliknila zjutraj v avtu še vsa dremotna.) No ja, smo pač štajerski provincialci, naši učenci v najboljšem primeru dvakrat ali trikrat na leto ugledajo belo Ljubljano, od tega enkrat organizirano, z obiskom Opere ali Cankarjevega doma. Tekmovalci in mentorji so malo pred deveto zjutraj pohlevno čakali v avli Pedagoške akademije. En sam list na vratih nas je obveščal, kje se moramo prijaviti in kje je zbor. Z akademsko četrtjo smo dočakali začetek. Namesto slovesnega pozdrava smo slišali nekaj improviziranih obvestil, kdaj bo odmor. da bomo baje dobili neke bloke za malico (kaže, da nam jih niso mogli razdeliti ob prijavi), v kateri sobi je tekmovanje za to in to skupino, na koncu pa še nasvet mentorjem, naj se znajdejo, kakor vedo in znajo tiste štiri ure, ko bodo čakali svoje učence. Na voljo sta bili knjižnica, restavracija, lahko smo tudi po mili volji podpirali vzhodne in zahodne stebre stavbe, nihče nas ni grdo gledal, bili smo na toplem in suhem (zunaj je namreč kar precej snežilo). Ne govorim o urah in urah dela za »bog lonaj«, saj nisem pričakovala nikakršnih gmotnih koristi. Ne govorim o razmetavanju energije, ko vsaka šola zase pripravlja vprašanja za šolsko tekmovanje (če ga hoče izpeljati, lahko seveda izbira tekmovalce za območno tekmovanje kar po občutku, toda to potem ni več tekmovanje, ki ima med drugim za cilj tudi množičnost). Govorim o dveh dekletih, ki sta mi potem, ko je bilo vsega konec. zaupali: »Tovarišica, če se na bo na poti domov predrla gufli si bova pa zapomnili ta dan (Res, v tistem trenutku smo zares bile tovarišice!) Kaj naj še rečem? Da smo brez nezgod pripeljale domov precej spolzki in življenjsko i varni cesti med Ljubljano in A vasjo? Pa tako malo (denarja) bi b potrebno, da bi bil ta dan »dl gačen, kot so drugi dnevi« ' za mlade tekmovalce. Ni bilo nikjer na voljo vsaj študei AGRFT, ki bi prebral odlom iz Cankarja (če že v tekmoval1 vpletamo njegovo ime) z živo gorečo besedo? Ni bilo nikof omembe vrednega iz slovens1 kulture, ki bi ga bilo vredno ( vabiti za petnajst minut ml mlade liudi. ki meriio svoie mi’ mlade ljudi, ki merijo svoje mi v znanju materinščine na rei bliškem tekmovanju, v času, vabijo slovenske ministre že st! raj k vsaki na novo pobelje1 kapelici? MARIJA REHER, Srednja ekonomska šola Celje REPUBLIŠKEMU TEKMOVANJU ZA CANKARJEVO PRIZNANJE OB ROB Pod hladno piiio Trdo polje, mehki vid, 1988, mešane tehnike na lepenki in lesu Težko sem se odločila za tole pisanje, saj ne poznam ozadja težav, ki so (verjetno) spremljale letošnjo ponovno oživitev republiškega tekmovanja v znanju materinščine. Ne bi bila rada krivična do tistih, ki so s svojim osebnim prizadevanjem omogočili izpeljavo srečanja najboljših mladih poznavalcev slovenske besede. A če so si že (govorim za osnovno šolo) iz množice predpisanega gradiva izbrali zgolj in samo Frana Levstika in njegovega Tugomera, potem bodo skupaj z Levstikom verjetno tudi dopustili tisto znano: »Bog živi kritiko!« Omejila se bom zgolj na organizacijo tekmovanja. Sedmega decembra med osmo in deveto uro smo se v večnamenskem prostoru Pedagoške akademije v Ljubljani začeli zbirati učenci in učitelji mentorji. Nikjer nobenega znamenja, da poteka v tej stavbi eno najpomembnejših republiških šolskih tekmovanj - tekmovanje v znanju materinščine za osnovnošolce in srednješolce. Temačen prostor, komaj kakšna prižgana luč, nobenih pravih informacij... Od časa do časa je prof. Dolgan (kot je povedal, zadolžen zgolj za pripravo prostorov in malice) potožil, kako kljub pravočasni rezervaciji nimajo dovolj učilnic, v katere naj bi šli učenci tekmovalci. Potem naključna informacija ene od kolegic: »Ali ste se že prijavili? Ne? Potem pa le hitro pojdite v drugo nadstropje.« Pa smo že pol ure stali tam nikomur se ni zdelo vredno, bi nas obvestil o tem prijavi nju. Ob devetih (točno) nas prof. Dolgan zbral okrog sej v »rinček«, opravičil odsotno' Martino Orožnovo, pohvalil f zadevno prof. Alenko Koz čevo, dodal nekaj besed o i( | braževalnih programih na PA' že so začeli klicati učence, k? ‘ naj gredo posamezne skupine,, Učitelji smo se spogledovj f takega sprejema res nismo pri' i kovali. Iz vse Slovenije so ptj ( Pismo iz posavskih srednjih šol Predstavniki srednjih šol Brežic, Krškega in Sevnice smo na sestanku, ki sta se ga udeležila še sekretar republiškega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije in predstavnica ustanovitelja občine Krško, dne 7. 11. 1990 odločili, da sporočimo javnosti tole: Zaposleni r šolah nismo zadovoljni s stanjem v šolstvu. Že lansko šolsko leto se je veliko govorilo o spremembah, ki naj bi se kmalu uresničile. Pripravljala naj bi se nova zakonodaja, ki naj bi močno posegla v delovanje šol in uredila zdajšnje nezadovoljive razmere. Od prvotnih obljub, da se bodo zadeve uredile z novim šolskim letom, najkasnejč pa Z novim koledarskim, je ostalo bore malo. Ostaja obilo nerešenih vprašanj, o katerih bi se morali izreči vsi prizadeti. Govori se o spremenjeni mreži šol, vendar nikdar določno. To zbuja pri zaposlenih v šolstvu negotovost. Govori se o presežku delavcev na šolah, resda predvsem v administraciji, vendar tudi učitelji niso izvzeti. saj sta bila z letošnjim šolskim letom ukinjena dva predmeta in prizadeti učitelji so postali presežek. Šolam je bilo prepuščeno, da same rešujejo ta problem, kot vedo in znajo. Od pristojnih v republiki dobivamo o tem nejasne izjave. Spremembe, ki se napovedujejo. posegajo v številna področja dela na šolah, navsezadnje rudi r financiranje. Na tem področju je zdaj zmeda. Učitelji na različnih šolah dobivamo za enako delo zelo različne osebne dohodke. Dogaja se, da so učitelji na nekaterih osnovnih šolah v absolutnem znesku precej bolje nagrajeni kot tisti na srednjih, čeprav imajo za eno ali dve stopnji nižjo izobrazbo. Če pa upoštevamo indeks osnovnih šol 118 in srednjih 138 glede na gospodarstvo, je razlika še hujša. Kam vodi zdajšnji način nagrajevanja, nam dodatno osvetljuje podatek, da je povprečni osebni dohodek učitelja z visoko izobrazbo 6.627.00 din glede na vrednost točke 47 din, ki jo prizna Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, zadnji objavljeni. povprečni osebni dohodek v Republiki Sloveniji pa 6.175,00 din. Mislimo, da nobeni šoli ne more biti vseeno, sekretariatu za šolstvo pa ne v čast. da učitelj začetnik z visoko izobrazbo zasluži manj, kot je povprečni osebni dohodek v Sloveniji. V šolstvu smo navajeni podcenjevanja, vendar takšnega doslej v najbolj svinčenih letih še ni bilo. Podatki, ki jih daje sekretariat za šolstvo, zavajajo. Najprej obljublja povišanje, potem pa spremeni metodologijo izračunavanja: trenutno ugotavljamo, da se nam je povečala obveznost, ne da bi bil - to kdo javno priznal in finančno ovrednotil. Prepričani smo, da mora šolstvo postaviti stvarno ceno svojega dela. izraženo v deležu narodnega dohodka. Tudi če je denarja malo, ga je treba v družbi smotrno porazdeliti. Če se dogovorimo za določen delež, se tega tudi držimo in ne vznemirjajmo po nepotrebnem šolnikov; ti bi se v bolj urejenih razmerah lahko posvetili delu, ki naj bi jim bilo prvotna skrb. Za letošnje (koledarsko) leto je bil za srednje šole dogovorjen že tako skromen indeks 138 v primerjavi z gospodarstvom. Žal ugotavljamo, da se je znižal na še bolj skromnih 1.34. Menimo, da ni sprejemljivo, da se varčuje ravno pri nas. zato zahtevamo, da se nam izplača razlika, in sicer od 1. 1. 1990. Za Sindikat VIZ srednjih šol Posavja MAJDA KOLŠEK ucueiji m njihovi mentorji, iz mejstva - potem pa takole, pravljeni z levo roko, samo bo vsa stvar čim prej konča Morda je bilo vse skupaj zal1 šljeno drugače, boljše, lep . bolj prijazno - če uporabim I nes tolikokrat citirani iz1 - toda sama sem te trenutke11 življala tako, kot sem jih opis? Že dolgo ni bila kakšna pl tako hladna kot ta, 7. deceml ob devetih dopoldne. * Ce se že lotimo (-jo) prireja republiškega tekmovanja v Z nju materinščine, potem misl da bi morala biti organiza brezhibna, sodelujoči - pre sem učenci - pa sprejeti z pozornostjo, da ne rečem čas Toliko pišemo in govorimo, je treba v naših šolah vrniti terinščini tisto mesto, ki ji da jo premalo spoštujemo v j nem življenju, potem pa zar | dimo tako idealno priložnost, bi lahko nekdo z »vrha« (bo Zavoda za šolstvo, Slavističn društva Slovenije ali ministri I za šolstvo) pozdravil učence; pohvalil za njihovo ljubezen materinščine in spodbudil za . daljnji študij. Toda ne. Name da bi izrabili tekmovanje za C karjevo priznanje kot prvovrs dogodek, za srečanje učence’ I učiteljev iz vse Slovenije, za menjavo izkušenj in sklepa novih prijateljskih vezi. mine j skupaj zakotno, temačno, p lehno. In pusti v srcu grenak čutek. Kako razložiti učene« | da je »njih jezik pesem« si tako, za mimogrede in da »zrasla nebesa pod Triglavc že davno, davno tega, v srcu;1 kega moža. v čigar spomin danes tekmovali in merili s' znanje v poznavanju matern jezika. Ali je morda kaj simbo tudi v tem, da smo se pred srečevali na republiških tek vanjih v maju, mesecu Canki vega rojstva, letos pa se je venščina zaradi (koga ali če^ ponižno umaknila v decem! j mesec Cankarjeve smrti?! : BOŽENA BOGATAJ Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Komisija za štipendiranje in izobraževanje učiteljev LJUBLJANA, Župančičeva 6 AKTUALNO V PERMANENTNEM IZOBRAŽEVANJU j Teme, razpisane v januarju, februarju in marcu 1991 objave V drugih delnih Objavah vas seznanjamo s temami nenehnega izobraževanja, ki bo januarja, februarja in marca 1991. Posebej vas želimo opozoriti na vsebine, ki jih ponuja Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Za večino teh je v Objavah navedeno, kdaj bodo obravnavane, namenjene pa so osnovno-šolskim in srednješolskim učiteljem ter vzgojiteljicam v pred-šolski vzgoji. Ta oblika izobraževanja postaja običajna, zato vam svetujemo, da se posamezniki in šole, ki jih tovrstno izobraževanje zanima, dogovorijo o udeležbi na seminarjih nenehnega izobraževanja neposredno s fakultetami in drugimi inštitucijami. Objavljeni so tudi njihovi natančni naslovi in telefonske številke. V gradivu smo ponatisnili tudi Prijavnico za permanentno izobraževanje, kandidate pa prosimo, da se prijavijo samo z natančno izpolnjeno prijavnico, naslovljeno na izvajalca programa. Če si skupine pedagoških delavcev ali posamezniki želijo novih in drugačnih oblik in vsebin stalnega izobraževanja, naj to pisno sporočijo na naslov sekretariata in komisije. Vsi kandidati in vodstva izobraževalnih organizacij naj si znova ogledajo razpis v časopisu Prosvetni delavec, objavljen 25. junija 1990, saj so tam navedene teme za vse leto. Razpis lahko dobite tudi v uredništvu Prosvetnega delavca, telefon 061/315 585. Za vse druge informacije povprašajte na fakultetah in Republiškem sekretariatu za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, telefon 061/331655, interna 80. Objave zbral in uredil svetovalec za permanentno izobraževanje in štipendiranje učiteljev JOŽE ŽLAHTIČ { FILOZOFSKA FAKULTETA LJUBLJANA J Aškerčeva 12 'elefon: (061) 322 611 Vse informacije o izvedbi in poteku ter prijavah dobite na Centru Filozofske fakultete za pedagoško izobraževanje pri dipl. psih. Bredi JURČIČ-CACO-rl VICH Center FF za pedagoško izobraževanje: M Uspešnejša komunikacija pri pouku v srednjih šolah Izvajalka: doc. dr. Ana Tomič Čas in kraj: 21. in 22. januar 1991, Ljubljana ■ Učni stili in izobraževanje učiteljev a!1 Izvajalki: prof. dr. Bariča Marentič-Požarnik in asistentka Cirila Peklaj :fj Čas in kraj: 24. in 25. januar 1991, Ljubljana ! i M Vrednotenje in ocenjevanje v srednjem šolstvu jgi Izvajalka: doc. dr. Ana Tomič ■ 1 m V"35 'n krai: 8- in 9. februarja 1991 v Ljubljani ' ® Uspešnejša komunikacija na predavanjih in seminaijih si (za visokošolske asistente in učitelje) P Izvajalka: prof. dr. Bariča Marentič-Požarnik H' Čas in kraj: II. do 13. februar 1991, predvidoma v Preddvoru ® Vrednotenje in ocenjevanje v visokošolskem študiju (za visokošolske asistente in učitelje) Izvajalki: prof. dr. Bariča Marentič-Požarnik in asistentka Cirila Peklaj Čas in kraj: od 13. do 15. junija 1991. predvidoma v Portorožu ODDELEK za psihologijo Razpored predavanj in seminarjev v študijskem letu 1990/91 (januar, februar, marec 1991) Vsa predavanja bodo na Oddelku za psihologijo t i ir t/ o n rs n i \c C rs s' a )6 r \ C 9 a /i a n s' •n o j k :3 ■ K t ■ ■ ■ ■ ■ ■ Vsebina št. 01: Oblikovanje vrednot in vrednostnega sistema pri učencih Predavatelj: red. prof. dr. Janck Musek - 4 ure Datum: četrtek. 7. 3. 1991. ob 16. uri. pred. 119/L nad. Vsebina št. 02: Osebnost in izobraževanje. Predavatelj: red. prof. dr. Janck Musek - 3 ure Datum: četrtek. 14. 3. 1991. ob 16. uri. pred. 119/L nad. Vsebina št. 03: Uporaba psihodiagnostičrtih sredstev v vzgoji in izobraževanju Predavatelj: doc. dr. Janez Gregorač - 2 uri Datum: četrtek. 28. 3. 1991 ob 16. uri. pred. 119/L nad. Vsebina št. 04: Ustvarjalnost in razvijanje ustvarjalnosti otrok in mladine Predavatelj: red. prof. dr. Vid Pečjak - 4 ure Datum: četrtek. 24. L 1991. ob 16. uri. pred. 119/1. nad. Vsebina št. 05: Tema: Odkrivanje nadarjenih učencev in pedagoško delo z njimi Predavatelj: izr. prof. dr. Drago Žagar - 2 uri Datum: četrtek. 7. 2. 1991 ob 16. uri. pred. 119/L nad. Vsebina št. 06: Predavatelj: izr. prof. dr. Drago Žagar - 3 ure Datum: četrtek. 14. 2. 1991. ob 16. uri. pred. 119/L nad. Vsebina št. 07: Komunikacije kot kazalnik kakovosti vzgojno-izobraževalncga dela Predavateljica: mag. Vlasta Zabukovec - 2 uri Datum: petek. 15. 2. 1991. ob 16. uri. pred. 02/klct Vsebina št. 08: Mišljenje in govor predšolskega in mlajšega šolskega otroka (razvoj odnos) Predavateljica: doc. dr. Ljubica Marjanovič-Umek - 3 ure Datum: četrtek. 31. 1. 1991. ob 16. uri. pred. 119/1. nad. Vsebina št. 09: Igra kot vzgojna dejavnost - otrokovo doživljanje in izražanje v igri Predavateljica: doc. dr. Ljubica Marjanovič-Umek - 2 uri Datum: petek. L 2. 1991. ob 16. uri. pred. 02/klet Vsebnina št. 10: in : Spodbujanje storilnostne motivacije C Predavatelj: izr. prof. dr. Tanja Lamovec - 2 uri u! Datum: četrtek. 10. L 1991. ob 16. uri. pred. 11/1. nad. ■ Vsebina št. 11: Psihološki vidiki prometne vzgoje Predavatelj: izr. prof. dr. Marko Polič - 2 uri Datum: četrtek. 17. L 1990. ob 16. uri. pred. 119/L nad. ■ Vsebina št. 12: Ocenjevanje in preverjanje znanja Predavatelj: doc. dr. Janez Gregorač - 2 uri Datum: četrtek. 21.3. 1991. ob 16. uri. pred. 119/1. nad. ■ Vsebina št. 13: Tema: Šolska svetovalna služba kot aktivna manjšina Predavatelj: mag. Janez Bečaj - 3 ure Datum: petek. 11. 1. 1991. ob 16. uri. pred. 02/klet ■ Vsebina št. 14: Nekatera novejša psihološka spoznanja pri obravnavi učencev OŠPP Predavatelj: red. prof. dr. Oto Petrovčič - 3 ure Datum: petek. 29. 3. 1991. ob 16. uri. pred. 02/klet Dodatne informacije dobite v tajništvu oddelka za psihologijo ODDELEK ZA PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST IN LITERARNO TEORIJO Oddelek bo organiziral izobraževanje učiteljev po že objavljenem programu ■ Vsebina: Svetovna književnost - skupaj 12 ur a) Literarne smeri 20. stoletja; red. prof. dr. Janko Kos b) Novejši pogledi na literaturo naturalizma; izr. prof. dr. Evald Koren c) Evropski literarni avandgardizem; dr. Lado Kralj ■ Literarna teorija - skupaj 12 ur a) Teorija romana; red. prof. dr. Janko Kos b) Literarna retorika; izr. prof. dr. Evald Koren c) Teorija drame; doc. dr. Lado Kralj Cas ih kraj: v tednu med 28. januarjem in L februarjem 1991 na FF v Ljubljani. ODDELEK ZA KLASIČNO FILOLOGIJO Vsebina in izvajalci: Sporočamo, da bomo 23. marca 1991 v sodelovanju z Društvom za antične in humanistične študije Slovenije izvedli celodnevni seminar pod vodstvom prof. dr. Primoža Simonitija za osnovnošolske in srednješolske profesorje latinščine in grščine s tem programom: ■ Nova podoba pouka latinščine (posodobitev pouka), prof. Katja Pavlič-Škerjanc ■ Model učnega načrta za fakultativni pouk latinščine, prof. Aleksandra Pirkmajer ■ Izkušnje pri pouku grščine kot fakultativnega predmeta. Branko Senegačnik ■ Moralna in etična načela v antični in sodobni šoli. prof. Barbara Šega-Čeh ■ Testiranje pri pouku latinščine, prof. Katja Pavlič Škerjanc ■ Koliko pri pouku obravnavati razlike med latinskim in slovenskim glasoslovjem? mag. Matjaž Babič ■ Pozabljeni slovenski pesnik dr. Joža Lovrenčič in antika, prof. dr. Kajetan Gantar ČAS IN KRAJ IZVAJANJA: Začetek dopoldanskega dela seminarja bo ob 9. uri, popoldanskega pa ob 15. uri. konec pa ob 18. uri. Seminar bo potekal v predavalnici oddelka za klasično filologijo (109) na Filozofski fakulteti v Ljubljani. ODDELEK ZA GEOGRAFIJO Oddelek za geografijo bo organiziral vključno od januarja do marca 1991 tele seminarje permanentnega izobraževanja: ■ L Ilešičevi dnevi (soorganizator Zveza geografskih društev Slovenije) 22. in 23. februarja 1991. ■ 2. Seminar v Murski Soboti. 22. in 23. marca 1991. Vsebina je nadrobneje obdelana v Objavah za permanentno izobraževanje učiteljev z dne 23. junija 1990. Prosvetni delavec. ZA VSE DRUGE ODDELKE FILOZOFSKE FAKULTETE JE VSEBINA OPISANA IN OPREDELJENA V OBJAVAH ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE Z DNE 25. JUNIJA 1990. PRILOGA PROSVETNEGA DELAVCA. ■ ODDELEK ZA FILOZOFIJO Oddelek bo organiziral permanentno izobraževanje v obliki individualnih konzultacij v mesecu februarju 1991 ■ ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO Vsebina: Izbrana poglavja iz sociologije in kulture - 25 ur. Čas: februar 1991, natančen datum bo objavljen kasneje. Opomba: Glede na razpis je mogoče v januarju, februarju in marcu predvideti še izvedbo raznih oblik permanentnega izobraževanja na Filozofski fakulteti. ■ SOCIOLOGIJI in ■ FILOZOFIJI Vsebina: Lik pedagoga - vzgojitelja. Program bo izveden 5. 2. 1991. ob 9. uri na Pedagoški akademiji v Ljub-Ijani. ■ Štrokovno spopolnjevanje učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, pedagoških delavcev v domovih učencev in vzgojnih zavodih (5 Č). Vsebina: Kazen in mehanizmi nadzorovanj v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Datum izvedbe: 4. 2. 1991, ob 9. uri na Pedagoški akademiji v Ljubljani. ■ Strokovno spopolnjevanje učiteljev v osnovnih šolah, vzgojiteljev v domovih za učence in vzgojiteljev v različnih organizacijah za usposabljanje (10). Vsebina: Samovrednotenje kot dejavnik notranje motivacije (učenec-uči-telj-vzgojitelj) - pedagoška delavnica. Datum izvedbe: 15. 3. od 15. do 19. ure in 16. 3. 1991, od 9. do 12. ure na Pedagoški akademiji v Ljubljani. ■ Strokovno spopolnjevanje učiteljev razrednega pouka (2). Vsebina: O pouku geometrije na razredni stopnji osnovne šole. Program bo izpeljan 22. 2. 1991 ob 9. uri na Pedagoški akademiji v Ljubljani. ■ Štrokovno spopolnjevanje učiteljev matematike v osnovni šoli (6 A). Vsebina: Postavljanje vprašanj pri pouku matematike - pedagoška delavnica. Datum izvedbe: 15. 2. 1991, ob 9.30 na PA v Ljubljani. ■ Strokovno spopolnjevanje učiteljev tehnične vzgoje v osnovni šoli (7). Vsebina: Elektrotehnika z vidika didaktike tehnične vzgoje. Datum izvedbe: 30. 1. 1991, ob 9. uri na Pedagoški akademiji v Ljubljani. ■ Strokovno spopolnjevanje specialnih pedagogov, učiteljev osnovnih šol in svetovalnih delavcev v OŠ (4 Č). Vsebina: Integracija otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Program bo izpeljan v letu 1991 na Pedagoški akademiji, po dogovoru pa tudi zunaj Ljubljane. ■ Strokovno spopolnjevanje učiteljev italijanskega jezika na razredni stopnji (8 A). Vsebina: Didaktična delavnica ELLE - IV. stopnja. Program bo izveden v marcu 1991 na enoti v Kopru. ■ Strokovno spopolnjevanje vzgojiteljic izvajalk italijanskega jezika na predšolski stopnji. Vsebina: Poglabljanje znanja iz italijanskega jezika. Seznanjanje z novostmi iz didaktike učenja italijanskega jezika na pedagoški stopnji. Osnove jezikovnih teorij. Program bo izveden od decembra 1990 do maja 1991 na enoti v Kopru. ■ Spopolnjevanje strokovnih delavcev v dijaških domovih, vzgojnih zavodih in domovih organizacij za usposabljanje - nadaljevalni program (5 E). Vsebina: Spopolnjevanje za delo v alternativnih oblikah domske in zavodske vzgoje. Program bo potekal od decembra 1990 do 1991 na Pedagoški akademiji v Ljubljani. FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5 telefon: (061) 341461 Vsebine so namenjene učiteljem in profesorjem družboslovnih predmetov. Dodatne informacije dobite na fakulteti pri prof. dr. Alojziji Židan. ■ Značilnosti sodobnih parlamentarnih demokracij, principi delitve oblasti. Izvajalci: dr. Kranjc, dr. Markič Čas izvedbe: januar 1991 ■ Spremembe v obrambi in zaščiti v Sloveniji/Jugoslaviji Aktualne vsebine za organizacijo mirovnih, ekoloških, obrambnih in zaščitnih dejavnosti (metode poučevanja obrambno-varnostnih vsebin) Varnostne razsežnosti evropskih integracijskih procesov (rezultati KEVS) Izvajalci: dr. Bebler, dr. Grizold, mag. Jelušič Čas izvajanja: februar 1991 ■ Civilna družba - država, teoretične in aktualne razsežnosti Izvajalci: dr. Bibič, dr. Mastnak, dr. Perenič Čas izvajanja: marec 1991 ■ Produkcija patriarhalne tradicije kot integralni zgodovinski proces v slovenski družbi v preteklosti, ali h koreninam sodobnih spolno specifičnih stereotipov Izvajalec: dr. Jogan Čas izvajanja februar 1991 ■ Nastajanje moderne družbe Izvajalci: Černič, Istanič Čas izvajanja: februar 1991 ■ Nasilje med spoloma in produkcija »ženskih« bolezni v zgodovini Izvajalci: Černič, Istanič. mag. Zaviršek; Čas izvajanja: februar 1991 FAKULTETA ZA TELESNO KULTURO Ljubljana, Gortanova 22 telefon: (061) 441577 RAZPIS SEMINARJEV ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE V JANUARJU, FEBRUARJU IN MARCU 1991 PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR Koroška cesta 160 telefon: (062) 27961, 212171 Fakulteta organizira v skladu z razpisom vrsto predavanj, zato prosimo, da poiščete informacije o njih na Centru za permanentno izobraževanje Pedagoške fakultete v Mariboru (glej Objave: Permanentno izobraževanje učiteljev po programih. Prosvetni delavec, št. 11. 25. junij 1990). ■ Vsebine so bile že objavljene v celotnih Objavah. Permanentno izobraževanje učiteljev v Sloveniji. Vodstvom vzgojno-izobraževalnih organizacij priporočamo, da navežejo s fakulteto stike in napotijo tja kandidate. Fakulteta organizira seminarske oblike tudi zunaj svoje šole. Vse informacije dobite na fakulteti pri dr. Rajtmajerju. PEDAGOŠKA AKADEMIJA Ljubljana. Kardeljeva ploščad 16 telefon: (061) 340561 Vse informacije o izpeljavi in prijavljanju dobite na Centru za permanentno izobraževanje Pedagoške akademije v Ljubljani pri profesorici Tereziji Uran. TEME ZA SEMINARJE V PERMANENTNEM IZOBRAŽEVANJU, RAZPISANE ZA JANUAR, FEBRUAR in MAREC 1991 ■ Strokovno spopolnjevanje vodstvenih delavcev osnovnih šol (12). Vsebina: Vloga osnovne šole pri povezovanju z okoljem. Program bo izpeljan 15. 2. 1991. ob 9. uri na Pedagoški akademiji - v Ljubljani. ■ Strokovno spopolnjevanje učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev. ki se ukvarjajo z otroki in mladino (9). Vsebina: Navezovanje stika in metoda porajajoče se govorice telesa. Datum izvedbe: 13. 2., 20. 2. in 27. 2. 1991, od 9. do 12. in od 13. do 16. ure na Pedagoški akademiji v Ljubljani. ■ Strokovno spopolnjevanje delavcev v domovih učencev, vzgojnih zavodih, zaporih in kazensko-poboljševalnih domovih (5 A). Dvodnevni seminaiji za učitelje razrednega pouka za področje telesne vzgoje v osnovnih šolah (14 ur) - Regijski seminarji: Murska Sobota 3 skupine Maribor 3 skupine Koper-Gorica 2 skupini Kranj 2 skupini Ce|je 2 skupini Novo mesto 1 skupina Ljubljana z okolico 4 skupine Razpisi so bilj poslani že vsem osnovnim šolam, šole naj prijavijo kandidate čimprej. ■ Seminar za mentorje pouka telesne vzgoje na razredni stopnji v osnovnih šolah. Kraj: Ljubljana v prostorih FTK Datum: seminar bo organiziran v treh ciklusih od petka do sobote in to 15.-16.. 22.-23. in 29.-30. marca 1991. Vsebina: Program TV od 1. do 4. razreda Planiranje in programiranje TV Organizacija ure TV Vloga učitelja pri urah TV Prilagajanje TV glede na možnosti za TV TV kartoni, namen in uporabnost Prijave: Prijave pošljite najkasneje do 28. februarja 1991 na naslov fakultete, Oddelek za permanentno izobraževanje. Prispevek za pisno gradivo v višini 300,00 din pošljite na žiro račun: 50103-603-45543 Fakulteta za telesno kulturo Ljubljana, Gortanova 22, sočasno s prijavo na seminar. ■ Seminar za učenje plavanja neplavalcev za vzgojiteljice predšolskih otrok - S sprejetim Zakonom o varnosti na organiziranih kopališčih v Sloveniji in Pravilnikom o varnosti pri učenju plavanja je organizirano učenje plavanja (zaradi varnosti) samo z usposobljenim vaditeljem ali učiteljem plavanja. - Ž uspešno opravljenim seminarjem se pridobi naziv »vaditelj plavanja«. - Seminarji bodo organizirani po regijah kot so organizirane organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. - Prijave zbirajo republiške svetovalke za predšolsko vzgojo organizacijskih enot Zavoda RS za šolstvo. - Prijave pošljite najkasneje do 15. februarja 1991 za seminarje, ki bi bili organizirani v marcu 1991. - Za nadrobnosti o seminarjih se obračajte na republiške svetovalke za predšolsko vzgojo na organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in na fakulteto. Za druge vsebine in cikle se lahko vodstva vzgojno-izobraževalnih organizacij dogovorijo z Oddelkom za permanentno izobraževanje fakultete, s profesorjem Ivkom Šinkom. Izobraževalne oblike bo mogoče glede na število kandidatov ponavljati ali izvajati dislocirano. FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO TOZD FIZIKA VETERINARSKA FAKULTETA LJUBLJANA, Gerbičeva 60 telefon (061) 332642 ■ PROGRAM ZA SPOPOLNJEVANJE UČITELJEV IZ VETERINARSTVA V ŠOLSKEM LETU 1990/91 Temeljni del programa traja 30. fleksibilni del programa pa 40 ur. Študij bo organiziran v dveh izmenah, v vsaki bo največ 10 udeležencev. Informacije dobite na fakulteti. Udeležbo priporočamo učiteljem srednjih agroživilskih šol. nadrobnejši program je objavljen v Objavah: Permanentno izobraževanje učiteljev. Prosvetni delavec št. 11 z dne 25. junija 1990. Ljubljana, Jadranska 19 telefon (061) 265 061 Prvo študijsko srečanje v novem šolskem letu se je že začelo 8. septembra 1990, drugi cikli še potekajo. Dodatna pojasnila dobite po telefonu na fizikalnem oddelku. Natančne vsebine in čas drugih ciklov so objavljeni v Objavah: Permanentno izobraževanje učiteljev po programih. Prosvetni delavec št. 11, 25. junij 1990. Obisk na študijskih srečanjih priporočamo učiteljem matematike. VTOZD MATEMATIKA IN MEHANIKA Ljubljana, Jadranska 19 telefon: (061) 261 432 Vsebina: Kompleksna števila v algebri, analizi in geometriji. Uvod v harmonično analizo. Izometrija revije. Natančna vsebina in čas izpeljave sta objavljena v Objavah: Permanentno izobraževanje učiteljev po programih. Prosvetni delavec, št. 11 dne 25. junija 1990. Fakulteta pošilja vabila učiteljem na srednje šole. Obisk na študijskih srečanjih priporočamo učiteljem fizike. VTOZD MONTANISTIKA Ljubljana. Aškerčeva 20 telefon (061) 212 121 ■ PROGRAM GEOLOGIJE ZA UČITELJE GEOGRAFIJE Vsebina: Minerali in kamnine. Geologija danes in potrebe izobraževanja iz geologije. Informacije dobite na fakulteti pri dr. Dragici Strmole. Sodelovanje priporočamo učiteljem in profesorjem geografije in biologije osnovnih in srednjih šol. FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO ODDELEK ZA TEKSTILNO TEHNOLOGIJO Ljubljana, Snežniška 5 telefon: (061) 212 341 Oddelek za tekstilno tehnologijo pripravlja seminarje permanentnega izobraževanja za učitelje srednjih šol iz tehle vsebin: Katedra za kemijsko tekstilno tehnologijo (barvanje, tisk, apretura) Št. ur Št. ur Vsebina predavanj vaj Seminar 2 uri 4 ure 1 ura 1. Novosti na področju tekstilnih preiskav (Malej) 2. Laboratorijski informacijski sistemi, del proizvodnega informacijskega sistema (Malej) 3. Statistična obdelava podatkov in njen pomen (Bukovšek) 4. Področja standardizacije (Malej) Vaje 1. Merjenje orientacije vlaken z zvokom in dvolomnostjo _ uri 2. Statična naelektritev tekstilnih izdelkov (Sluga) 2 uri Katedra za mehansko tekstilno tehnologijo pripravlja vsebine s področja predenja, tkanja in pletenja: Št. ur Št. ur Vsebina predavanj vaj VTOZD ZA ŽIVINOREJO o. sub. o. KMETIJSTVO - ŽIVINOREJA 61230 DOMŽALE, GROBLJE 3 telefon: (061) 721703 in 721710 PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE ZA UČITELJE NA KMETIJSKIH ŠOLAH V SLOVENIJI Razpisujemo tečaj za pridobitev licence za svetovalce v kmetijstvu, ki bo od 14. do 25. januarja 1991 s tematiko o informatiki v kmetijstvu, ekonomiki in organizaciji, urejanju krajin in metodah svetovanja. Tečaj bo ponovljen od 28. januarja do 8. februarja 1991. Informacije o nadrobnem programu in možnostih za vpis bo dajal referat za podiplomsko izobraževanje po 1. januarju 1991 (telefon (061) 711982, 711984. 712 744). VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE, Ljubljana, Šaranovičeva 5 telefon (061) 311250 in 313257 SEMINAR ZA UČITELJE IN PROFESORJE OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL ■ Socialno delo v šoli; . Predstavitev stroke in doktrinarnih vprašanj sodelovanja učiteljev in učenčev pri reševanju socialnih problemov skupnosti. Posebna podtema. Prostovoljno socilno delo (priprava na mednarodno maturo). — Čas izpeljave 22. februar 1991 ob 9. uri v prostorih šole. Rok prijave do 30. 12. 1990. Informacije dobite na šoli, pri dr. Mariji Ovsenik. 1. Primerjava materiala za plemenitenje a) Osnove načina delovanja nekaterih površinsko aktivnih snovi 1 b) Pomen klasičnih in modernih stabilizatorjev za peroksidno beljenje bombažnih tkanin 3 3 c) Sodobni pogledi na merceriranje bombaža 2 2. Novosti s področja tiskanja a) Rezervni tisk in jedko rezerviranje 4 4 b) Pomen pigmentnih barvil za tiskanje 4 4 3. Novosti s področja apretiranja a) Tendenca na področju vrhunskega plemenitenja 4 4 Supervvash volna 2 c) Zaščita tekstilij pred vnetljivostjo 4 4. Novosti s področja barvanja a) Barvanje mešanice viskoze / finokapilarnega PA6 z reaktivnimi in kislimi barvili 3 6 b) Reaktivna barvila. Zgradba. Zgradba, poudarek na reaktivnem sistemu z labilnim halogenom. Adsorbcija, reakcija fiksiranja in problemi odstranjevanja nefiksiranega barvila. Možnosti za povečanje stopnje fiksiranja reaktivnih barvil 4 Katedra za tekstilne surovine in preiskave pripravlja seminaije z naslovom: Tekstilne surovine: 12/4 Novosti na področju tekstilnih surovin in preiskav Seminar 1. Pregled vlaken in novosti pri posameznih vrstah vlaken (Malej) 2 uri 2. Modifikacija vlaken in polimerov (Malej) 2 uri 3. Zgradba in lastnosti vlaken (Bukovšek) 4 ure 4. Nestabilno stanje vlaken in izdelkov (Bukovšek) 2 uri 5. Vlakna posebnega namena (Malej) 2 uri Vaje 1. Kemično predenje iz taline in raztezanje (Sluga) 2 uri 2. Mikroskopični videz vlaken (aramidnih. keramičnih, mikro) 2 uri I Tekstilne preiskave: 9/4 2 uri 1. Vpliv predilnega procesa na lastnosti, uporabnost in gospodarnost pri izdelavi predilne preje SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA Ljubljana. Resljeva 12 telefon (061) 320975 ■ PRIDOBITEV PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE ZA UČITELJE PRAKTIČNEGA POUKA ZA INŠTRUKTORJE IN LABORANTE Čas izpeljave: v šolskem letu 1990/91. Prijavnice pošljite na šolo, in tam boste dobili tudi informacije. Ce bo Prijavnice posijne na suio, m laui ....--—--j-- kandidatov preveč, bo cikel ponovljen. Seminar je namenjen laborantom in inštruktorjem, zaposlenim v vzgoji in izobraževanju. SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA INŠTITUT JOŽEF STEFAN Ljubljana, Jamova 39 telefon (061) 214 399 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO Ljubljana, Poljanska c. 28 Telefon: (061) 319066 Program seminaijev za januar, februar, marec 1991 1. USPOSABLJANJE VODSTVENIH DELAVCEV Temeljni program Tridnevni seminar za ravnatelje začetnike v osnovnih in srednjih šolah Posebni programi p11 J— 10 2. Vpliv sodobnih procesov tkanja na lastnosti, uporabnost in gospodarnost pri izdelavi tkanin 10 3. Vpliv sodobnih procesov pletenja na lastnosti, uporabnost in gospodarnost pri izdelavi pletenin 10 Predvidoma bodo cikli predavanj in seminarjev med zimskimi počitnicami v šolskem letu 1990/91. Srednje šole prijavijo kandidate na FNT. tekstilni oddelek. Snežniška 5. tajništvo, informacije dobite pri Marti Borovič. telefon (061) 212431. Kandidati in šole naj uporabijo pri prijavljanju prijavnice za permanentno izobraževanje. BIOTEHNIŠKA FAKULTETA BIOLOGIJA Predavatelj: dr. Bogdan Lipičnik, Ekonomska fakulteta Kraj in čas: Radovljica, 21. in 22. marec 1991 18. in 19. april 1991 Priprava in vodenje sestankov Vsebina: Sestanki kot oblika demokratične komunikacije in načela demokratičnega vodenja. Vodenje sestanka v ozadju skupinske dinamike. Posebnost študijskega sestanka, sestanka s starši itn. Predavatelj: mag. Jože Valentinčič Način izpeljave: predavanje, vaje, delo v skupinah, poročanje in razprava Enodnevni seminar bo v različnih krajih v Sloveniji, 5 skupin. Natančen datum bomo sporočili kasneje. 2. USPOSABLJANJE VZGOJITELJEV IN UČITELJEV PRIPRAVNI KOV IN NJIHOVIH MENTORJEV Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16 telefon (061) 340561 ■ Vsebina: Otrok, star od enega do treh let (značilnosti otrokovega znanja, glasba, gib, likovna ustvarjalnost, nega z vzgojo v tej starosti) Kandidati naj se prijavijo osebno ali po VVO na naslov šole, in tam bodo dobili tudi nadrobnejša navodila. Vzgojiteljicam in varuhinjam v vrtcih zelo priporočamo udeležbo. ■ Vsebina: Igre z gibi (osnove izražanja z gibi) Trajanje: 8 ur Izvajalki: Andreja Gjud in mag. Breda Kroflič. .... Udeležbo zelo priporočamo vzgojiteljem predšolskih otrok in učiteljem na razredni stopnji. Informacije dobite na šoli in tja pošljite tudi prijavnice. Inštitut organizira vse leto, ne glede na čas, tele oblike permanentnega izobraževanja: - uporaba računalnikov pri pouku in vzgoji v šoli - uporaba statističnih metod pri pedagoško-raziskovalnem delu - ustno sporazumevanje in javno nastopanje - seznanjevalni seminar o uporabnosti računalnikov - uporaba računalnika pri administrativnih delih pedagoških delavcev - svetovalno delo v komunikacijskem trikotniku učenec - starši - učitelj - uporaba računalniškega programskega orodja pri posebnih prvinah svetovalnega dela - cikel izbranih predavanj iz adolescence. Opomba: Informacije dobite na Inštitutu, pri prof. Marjanu Krofliču. ■ Vsebina: Otrokova osebnost, lastnosti ustvarjalnega učitelja (dipl. psih. Mira Kra šovec). Komunikacija kot izhodišče oblikovanja odnosa učitelj - učenec - učene (dipl. psih. Mirjana Godič). Soodvisnost makro- in mikroplaniranja z učinki vzgojno-izobraževalnegi procesa. Tehnike planiranja in programiranja. Spremljanje in vrednotenje vzgojno izobraževalnega procesa (prof. kemije in biologije Andreja Jarc, dipl pedagog andragog Irma Veljič). Jezik kot učno načelo, predmet, sredstvo (prof. Darinka Štolfa, prof Janez Sivec). Zakonodaja (diplomirani organizator dela VŠOD v Kranju - Stane Jeraj) Kraj in čas: 14., 15., 16. januar 1991 21., 22., 23. januar 1991 11., 12.. 13. februar 1991 , 25., 26., 27. februar 1991 1 11., 12., 13. marec 1991 18., 19., 20. marec 1991 25., 26., 27. marec 1991 Tridnevni seminar bo organiziran v sedmih skupinah. O kraju seminarje' S bodo udeleženci obveščeni kasneje. )e Z ol Z Sl v 3. VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE T Vsebina: Koncepcija in strategija razvoja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Zakon o zavodih. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uresničevanje programa osnovne (srednje) šole. Načrtovanje dela šole in spremljanje uresničevanja letnega delovnega načrta. Uspešno gospodarjenje v šoli. Spremljanje pouka. Nekatere skupinsko dinamične zakonitosti vodenja. Računalnik pri poslovanju šole in pri pouku. Predavatelji: dr. Srečko Zakrajšek, mag. Ferdo Rečnik. Katja Hvala, Marija Tome. Breda Konjar. Jure Gartner, dr. Ana Tomič, Jože Dolenc, mag. Janez Bečaj. Tomaž Škulj. Kraj in datum: Poljče. 13. do 15. februarja in 27. in 28. februarja ter 1. marca 1991 Ljubljana. Aškerčeva 12 telefon (061) 332611 in 221310 METODIKA DELA Z NARAVNIMI OBJEKTI 1 Datume bomo določili v dogovoru s svetovalci posameznih organizacijskih enot Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. METODIKA DELA Z NARAVNIMI OBJEKTI II. nadaljevalni pro- PROGRAM ZA SPOPOLNJE V ANJE SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV BIOLOGIJE RAST IN RAZVOJ RASTLIN, seminarje vsebinsko nadaljevanje seminarja., izpeljanega v letu 1989. Informacije dobite na Oddelku za biologijo, pri dr. Tatjani Verčotnik. Kandidati lahko preberejo nadrobnejšo vsebino navedenih predavanj v Objavah: Permanentno izobraževanje učiteljev po programih. Prosvetni delavec, št. 11 z dne 25 junija 1990. Zaradi dopolnjevanja vsebin priporočamo učiteljem in profesorjem biologije, naj se udeležijo seminarjev. Za pedagoške vodje in vodenje enot vrtcev Program: Spremljanje vzgojnega dela v predšolski vzgoji. Evalviranje vzgojnega dela. Spremljanje vzgojnega dela. Delo bo potekalo teoretično in praktično (predavanje, razprave, praksa). Kraj in čas: Datum bomo sporočili kasneje. Za vzgojiteljice bo organiziranih 5 seminarjev v treh srečanjih. Od vseh petih seminarjev je ^ eno srečanje že bilo novembra. Drugo srečanje bo marca. a a) z gibanjem do novega veselega ^ Predavatelja: dr. Ljubica Marjanovič-Umek ^ dr. D. Rajtmajer Kraj in čas: Žalec, 13., 14. marec 1991 b) Projektno vzgojno delo v vrtcu Predavatelji: dr. Drago Žagar Zmaga Glogovec in jirof. Joža Ferjančič, pedagoški svetovalki Kraj in čas: Žalec, 12., 13. marec 1991 c) Vzgoja otrok od prvega do tretjega leta v vrtcu Izvajalca: mag. Franc Prosnik prof. Janez Vidmar u Kraj in časr Žalec, 26., 27. marec 1991 u č) Otrok in pripravljanje na začetek opismenjevanja Predavatelji: mag. Franc Prosnik '■ Ivo Šink s' jirof. Zora Ketiš Kraj in čas: Žalec, 18.. 19. marec 1991 d) Plastično oblikovanje v predšolski vzgoji Predavateljici: dr. Helena Berce prof. Irena Levičnik Kraj in čas: Žalec, 4., 5. marec 1991 4. OSNOVNE ŠOLE Za šolske svetovalne delavce: ■ a) Delo z nadarjeni.ni učenci: Seminar je namenjen svetovalnim delavcem osnovnih in srednjih šd celjske regije. Vsebina: Problematika populacije nadarjenih. Predstavitev kranjskega modela Vsebinski in metodični prijemi. Izvajalci: dr. Drago Žagar mag. Milan Adamič in sodelavci Enodnevni seminar bo 17. januarja v Celju. ■ b) Nivojski pouk matematike na predmetni stopnji osnovne šole. Z učitelje in svetovalne delavce v osnovni šoli. Vsebina: Prednosti in pomanjkljivosti različnih oblik notranje diferenciacije. Meril in pogoji za oblikovanje skupin. Težavnostne ravni. Prehodnost. Ocenje vanje. Izvajalca: Ivan Galun, profesor mag. Milan Adamič Seminar bo na Zavodu RS za šolstvo 24. januarja in 21. februarja 1991. I ■ c) Problemi integracije otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoje J Seminar je namenjen ravnateljem in svetovalnim delavcem osnovnih šol: ( Vsebina: .. I Psihološka problematika integracije. Evropski trendi. Stanje in izkušnj F pri nas. Možnosti in pogoji integracije različnih populacij (duševno mafl ^ razviti, telesno prizadeti). f Izvajalci: dr. Darko Opara ; ii prof. Majda Končar C prof. Franci Kolenec I psihologinja Urška Margan Seminar bo 28. januarja na Zavodu RS za šolstvo v Ljubljani. ■ č) Nerešena vprašanja prehoda iz osnovne šole v srednjo. Problem I individualnega dela z nadarjenimi v osnovni šoli. ( Seminar je namenjen svetovalnim delavcem in učiteljem. Vsebina: I Spremljanje, poklicno ozaveščanje in svetovanje v osnovni šoli. Diagnc < stika znanja in sposobnosti. Problematika vpisa in pogoji sprejema v sreč t nje šole. Nadarjeni kot manjšina. Pogoji in možnosti individualizacij1 C Operativno načrtovanje in priprava pouka Vsebina: Načrtovanje in priprava pouka z vidika novejših teorij in sodobne izobraževalne prakse. Učnociljna usmerjenost učiteljevega načrtovanja in priprava učencev za produktivno sodelovanje v celotnem vzgojno-izobraže-valnem procesu. Načrtovanje in priprava didaktičnih sklopov. Predavatelj: dr. Martin Kramar. Pedagoška fakulteta Maribor. Enodnevni seminar bo v različnih krajih v Sloveniji. 5 skupin. Spremljanje pouka in vodenja pogovora Vsebina: Težave, ki jih ima ravnatelj pri spremljanju pouka. Spremljanje pouka. Merila za opazovanje pouka in spremljanje po teh merilih. Pogovor po hospitaciji (s posameznikom in učiteljskim zborom). Evalvacija. Predavateljica: dr. Ana Tomič Kraj in datum: Murska Sobota. 17. in 18. januar 1991 21. in 22. februar 1991 Ljubljana. 7. in 8. marec 1991 I Vodenje skupine in organiziranje dela Vsebina: Politika in vodenje organizacije šole. Urejanje problemov in odločanje. Motivacijsko vodenje. Komuniciranje. Urejanje nasprotij in pogajanja. Organiziranje dela vodilnega delavca. Organiziranje dela v teamu. Organiziranost svojega dela. Predavatelja: dr. Stane Možina. Ekonomska fakulteta dr. Mitja J. Tavčar. Iskra Commerce Kraj in datum: Ljubljana. 28. februar, 1. marec 1991 14. in 15. marec 1991 4. in 5. april 1991 I Skupinsko reševanje motivacijskih problemov Vsebina: Motivacija in motiviranje. Kako motivirati za delo ob razvijanju določenega projekta, naloge. < programov. Seminar bo na Zavodu RS za šolstvo 4. februarja 1991. Izvajalca: P. Kogej in dr. Jan Makarovič / d) Skupinska dinamika v osnovni šoli za šolske svetovalne delavce I Vsebina: Interakcije posameznik-skupina. Socialni sistem. Konflikti - sodelovanj« 1 Skupinska dinamika kot organizacija in način dela. Izvajalec: dr. B. Stritih 1 Seminar bo na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani. Datum bomo sporočili kasneje. e) Komunikacija svetovalni delavec - ravnatelj - učitelj Vsebina: Značilnosti in oblike komunikacije v triodi. Kakovostna komunikacij - pogoj za uspešno pedagoško delo. Izvajalka: dr. Cveta Razdevšek-Pučko Seminar bo 21. marca 1991 na Zavodu RS za šolstvo. Za učitelje na razredni stopnji ■ Začetno opismenjevanje v maternem jeziku. Program seminarja zajema praktične vaje z učitelji (učenje neznanef ] jezika, telesno in glasbeno ritmiko, skupinsko delo), animacijo z otroki (1 , razred). Izvajalca izhajata pri učenju jezika iz totalne komunikacij* ] sprostitve telesa, razvoja orientacije, ritmičnogibalnih in ritmičnomotori! nih vaj. Gradita na življenjski povezanosti z okoljem, projektni meto* dela in organizaciji, ki ne pozna organiziranosti dela po predmetih in urat Izvajalca: prof. Michael Wambach in prof. Božena Krnic-Wambach iz Belgije Kraj in čas: Ljubljana, od 28. januarja do 2. februarja ■ Seminaiji na predmetni stopnji KNJIŽNIČNA DEJAVNOST Program: Knjižnica pri pridobivanju znanja. Organizacija, mesto in naloge šolsl knjižnice. Bibliopedagoško delo v šolski knjižnici - didaktična delavnica. Izvajalci: prof/ Silva Novljan - NUK Ljubljana prof. Ivo Zrimšek predm. učit. Nataša Pahor - OŠ Franc Leskošek-Luka pedag. svet. Ema Stružnik Delo bo potekalo frontalno in v skupinah (15) Kraj in čas: Ljubljana, 8. L, 15. 1. Koper 22. 1. Nova Gorica 12. 2. Maribor 19. 2., 26. 2. Novo mesto 5. 3. Slovenj Gradec 12. 3. Murska Sobota 19. 3. angleški jezik Mali seminar, namenjen učiteljem angleškega jezika v osnovnih in srednjih Šolah. Seminar je postal tradicionalna oblika izobraževanja za učitelje osnovnih in srednjih šol ter tako povezava strokovnih in didaktičnih vsebin obeh stopenj. Vsebina: Tehnike poučevanja, novi prijemi v metodologiji, psiholingvistika. Enodnevni seminar bo potekal v obliki pedagoške delavnice od 9. do 18. ure. Predavali bodo ameriški predavatelji. Kraj in čas: Ljubljana 13., 14. marec Nova Gorica 15. marec Celje 18. marec Maribor 19. marec Novo mesto 20. marec Lj Kranj 21. marec (7 skupin) Za seminar je treba plačati prispevek. Šole bodo prejele natančnejše j obvestilo februarja. ' Zgodnejši pouk tujega jezika / ELLE Seminar je namenjen manjši skupini učiteljev osnovnih šol, ki imajo I v rednem ali fakultativnem pouku zgodnejše učenje tujega jezika (angleški jezik). SJ Cilj seminarja: seznanitev učiteljev z didaktičnimi prijemi pouka tujega jezika na nižji stopnji obveznega izobraževanja ter predstavitev sodobne strokovne literature s tega področja. Tridnevni seminar bo potekal kot pedagoška delavnica aprila 1991 (ali zadnji teden meseca marca 1991). Predavali bodo sodelavci Britanskega sveta, seminar pa bodo vodili pedagoški svetovalci Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Opomba: Šole bodo prejele podrobnejše obvestilo marca 1991. Denarni Prispevek. Preliminarno obvestilo o letni jezikovni šoli, ki bo avgusta 1991. predvidoma v hotelu Kokra - Brdo pri Kranju. je NEMŠKI JEZIK 8) Nemški jezik in kultura Na seminarju, ki je namenjen učiteljem nemškega jezika na osnovnih šolah, bodo osrednje teme: - Položaj nemškega jezika v spreminjajoči se Evropi ~ Medkulturna vzgoja ter ~ Didaktična načela prenašanja kulture in civilizacije dežel, v katerih je nemščina prvi jezik. Predavatelji: strokovnjaki iz Avstrije, Švice in Nemčije. Kraj in čas: predvidoma Brdo pri Kranju: 11. do 13. 2. ali 18. do 20. 2. 1991 I b) Zgodnje učenje tujih jezikov i Minidelavnica je namenjena pedagoškim svetovalcem za nemški jezik, didaktikom, članom projektne skupine ZUTJ v osnovni šoli ter nekaj učiteljem multiplikatorjem, ki se poglobljeno ukvarjajo s problematiko zgodnjega učenja. Udeleženci si bodo ogledali dve učni uri v 3. razredu osnovne šole, se seznanili z avstrijsko zasnovo pouka tujega jezika na tej stopnji ter nato v razpravi izmenjali izkušnje med seboj in z gostom iz Avstrije. Predavatelj: prof. dr. Gunter Gernogross, didaktik s Pedagoške akademije v Gradcu. | Kraj in čas: Maribor, 19. marec - denarni prispevek. ZGODOVINA (za OŠ in SŠ) Vsebina: Dognanja na področju novejše zgodovine Didaktične inovacije pri pouku zgodovine Predavatelji: dr. Mirko Štiplovšek, prof. dr. Tone Ferenc, prof. dr. Dušan Nečak, prof. dr. Peter Vodopivec, prof. dr. Janko Prunk, višji strokovni delavec Inštituta za novejšo 5'a zgodovino mag. Boris Mlakar, višji strokovni delavec Inštituta za novejšo zgodovino dr. Ignacij Voje, prof. dr. Vaško Simoniti, prof. Z dr. Štefan Trojar, prof. dr. Ivo Rendič-Miočevič, prof. Kraj in čas seminarja: Kranj Nova Gorica Celje Novo mesto Maribor Ljubljana 28. januar 1991 29. januar 1991 30. januar 1991 3. januar 1991 4. in 5. februar 1991 6., 7. in 8. februar 1991 15. in 16.2. 1991 8. in 9. 3. 1991 22. in 23. 3. 1991 njihovih bistvenih Predstavitev učnih 'V Dvanajst skupin. uj*1 Trajanje seminarja: enodnevni. M! GEOGRAFIJA (za OŠ in SŠ). J Pedagoška delavnica Video pri pouku geografije snf Program: lafl Avdiovizualna sredstva. Strukturiranje učne priprave. Izdelava učne priprave (delo z videokamero). Snemanje videofilmov. Analiza učnih priprav 'n uspešnosti. Okrogla miza (naravoslovni dnevi) Izvajalci: mag. Slavko Brinovec prof. Anton Abreht prof. Janez Godnov enl Kraj in čas: Murska Sobota Celje Maribor Pedagoška delavnica (no Oblikovanje pojmov pri pouku geografije reč Vsebina: ici)1 Opredelitev - kaj je pojem. Ugotovitev pojmov in značilnosti. Priprava na pouk in izdelava učnih priprav Priprav. Problematika geografije v šoli. Ogled videoposnetka učne ure. Analiza učne ure. Izvajalca: mag. Marija Košak prof. Nevenka Cigler inJe Kraj in čas: Ljubljana 7. in 8. 2. Maribor 22. in 23. 3. BIOLOGIJA (za OŠ in SŠ, OE Maribor) Program: Komunikacija in avtogeni trening. Učenec in sluh. Za učitelje kemije in biologije osnovnih šol organizacijske enote Maribor. „ Izvajalca: Herman Veznik, psiholog - specialist za avtogeni trening acl! dr. Ivan Žiger - Zdravstveni dom Maribor Enodnevni seminar bo organiziran v Mariboru med zimskimi počitnicami. Za ravnatelje in učitelje osnovnih in srednjih šol organizacijske enote Ljubljana. Program: „ Prehodnost znanja kemije iz osnovne šole v srednjo. Ustvarjalnost učite-. h ‘Jev in učencev. Predstavitev učbenikov. Katalogi znanj, učbeniško gra-w'. d'vo. učila. '-V, Predavatelji: dr. Saša Glažar ,t0; Dušan Krmelj, prof. Irat dr. Janez Mayer mag. Jelka Sodja mag. Tončka Požek Dragica Posega, dipl. inž. Kraj in čas: Ljubljana; januar, februar. Tri skupine po 6 ur. FIZIKA Program: Is) ^etodična navodila za izvajanje obveznih množičnih poskusov v 7. ra-0 zredu. Praktično delo v dvojicah. Izvajalca: mag. Ivan Gerlič ped. svetovalec Franc Uljan Kraj in čas: Novo mesto, februar 1991. Tri skupine. 1 MATEMATIKA Vsebina: Razvojno-preučevalna naloga Zavoda RS za Šolstvo. Opredelitev in diferenciacija izobrazbenih ciljev ter dosegljivost temeljnih učnih ciljev pouka matematike v 5.» 6., 7. in 8. razred. Izvajalci: pedagoški svetovalci za matematiko. Enodnevni seminar bo potekal v januarju in februarju po organizacijskih enotah, 40 skupin. I GLASBENA VZGOJA Glasbena vzgoja v waldorfskih šolah. Vsebina: Informacija o metodi in obliki dela pri glasbeni vzgoji v waldorfskih šolah - predstavitev v obliki pedagoške delavnice. Predavatelji: prof. Wolfgamg Findeisen gospa Findeisen, profesor prof. Wagner, vsi iz Nemčije Drugi sodelavci: trije prevajalci, pianist, dva demonstratorja na akustičnih napravah. Kraj in čas: Ljubljana, 14. in 15. januar. Tri skupine. I TEHNIČNA VZGOJA Električni krog pri tehnični vzgoji Program: Pregled vsebin iz elektrotehnike v osnovni šoli. Konstruktorstvo kot metoda za razvijanje tehnične ustvarjalnosti. Zasnova tehničnih sestavljenk za elektrotehniko in tehnične rešitve. Metode in oblike dela: predavanje, demonstracije, reševanje problemov, skupinsko delo, praktični pouk. Predavatelji: Marjan Ban, dipl. inž. Marjan Tomšič, prof. Franc Uljan, prof. Niko Golob Franko Florjančič Milena Učakar - predmetni učitelji Enodnevni seminar bo potekal med zimskimi počitnicami po organizacijskih enotah. 20 skupin. I GOSPODINJSTVO Za učitelje v OE Ljubljana, Maribor, Novo mesto in Celje. Program: Nova priporočila za prehrano. Alternativne oblike prehrane. Viri informacij o prehrani. Projektno delo pri gospodinjstvu. Katalog znanj za 6., 7. in 8. razred. Oblike dela: Plenarno in v pedagoških delavnicah. Izvajalci: dr. M. Adamič dr. Pavčič, dipl. inž. dr. Helena Novak T. Dominič M. Sintič Marta Hrovatin - predmetna skupina za gospodinjstvo - predmetni učitelji Kraj in čas: Ljubljana, 29. in 30. 1. 1991 Maribor, 31. 1. in 1. 2. Novo mesto, 4. in 5. 2. Celje, 6. in 7. 2. Datumi so zgolj orientacijski, o natančnih datumih bodo šole obveščene kasneje. 5. USPOSABLJANJE UČITEUEV OTROK IN MLADOSTNIKOV Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU ■ Za ravnatelje Program: Kako predlog ustave rešuje problem oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Zakon o socialnovarstvenih pravicah. Strateške razvojne usmeritve v socialnem varstvu. Zakon o socialnovarstveni dejavnosti. Zakon o zavodih. Uvajanje individualnih programov dela. Znanstveno delo na področju oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Strateške razvojne naloge na področju usposabljanja. Izvajalci: predstavnik ustavne komisije predstavnik sestavljalca predloga D. Dominkuš, dipl. rehabilitacijski svetovalec doc. dr. Egidija Novljan doc. dr. Anton Kotar S. Kociper, dipl. sociolog dr. Mirko Galeša dr. Darko Opara dr. Janez Vivod prof. def. Majda Končar dr. Ivan Škoflek Kraj in čas: Lovran. 10., 11., 12. januar Dve skupini, skupaj 40 ur. ■ Otroci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju (za učitelje 1. in 2. razreda) Program: Predstavitev učencev in njihovih individualnih posebnosti in potreb. Hospitacijske ure in analiza pri pouku spoznavanje narave in družbe v 1. razredu. Ustno in pisno sporočanje ob uvajanju novega učbenika Spoznavanje narave in družbe in govorno sporočanje. Izvajalci: razrednik dr. Ante Kotar Milena Vukmirovič, prof. Berta Golob, prof. Kraj in čas: Kranj, 12. 2. 1991 - za učitelje organizacijskih enot Zavoda RS za šolstvo - Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Koper Maribor, 14. 2. 1991 - za učitelje OE Zavoda RS za šolstvo Maribor, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Celje Dve skupini po 6. ur. ■ Seminar za učitelje tehnične vzgoje na osnovnih šolah s prilagojenim programom Program: Kemijska osnova in tehnologija umetnih mas. Vsebina, cilji, metode in oblike pri pouku o umetnih masah v osnovni šoli s prilagojenim programom. Orodje in pripomočki za delo. Praktično delo (individualno in skupinsko). Izvajalci: Marjan Tomšič, prof. Zdenko Puncer Marija Vaš Valentin Špes Mateja Penca - predmetni učitelji Kraj in čas: Ljubljana, 30. 1. 1991 - za učitelje iz organizacijskih enot Zavoda RS za šolstvo Novo mesto. Nova Gorica, Kranj in Koper 6. 2. - za učitelje in organizacijske enote Ljubljana, Žalec, 29. 1. - za učitelje iz OE Murska Sobota, Šlovenj Gradec, Celje Osem skupin po 8. ur. ■ Mogoče oblike sporočanja učno-vzgojnih vsebin z gibom Za specialne pedagoge - surdopedagoge na razredni ter predmetni stopnji ter ostale strokovne delavce. Program: Oblike in metode sporočanja s pomočjo giba Izvajalka: Ljubica Podboršek. strokovna delavka za področje znakovnega jezika Metode in oblike dela: predavanje, praktični krpikaz, pogovor Kraj in čas: enodnevni seminar bo v Ljubljani 1. 2. Ena skupina ■ Drugačni otroci in mladostniki - drugačne metode Za vzgojitelje in strokovne delavce vzgojnih zavodov. Program: Mladi danes v svetu in pri nas. Teoretične predpostavke in stvarnost zavodske (pre)vzgoje. Stanovanjske skupine namesto zavoda za usposabljanje. Analiza vzrokov in motenj, ki so se pojavile pred odhodom v vzgojni zavod. Izvajalci: dr. Mirjana Ule mag. Janez Bečaj dr. Ivan Škoflek dr. Bojan Dekleva Jožica Toler. dipl. psihologinja Romana Nečimer, specialna pedagoginja Jana Mesec, specialna pedagoginja Kraj in čas: Lovran, od 7. do 9. 2. 1991. Dve skupini. ■ Osebe z motnjami v duševnem razvoju v bolnišnici. Za specialne pedagoge in druge delavce, ki so neposredno v stiku s takšnimi otroki. Program: ' “ Metode in oblike dela s to populacijo otrok. Izvajalka: dr. Egidija Novljan Enodnevni seminar bo potekal ob predavanju in pogovoru v Ljubljani, 22. 3. 1991. Ena skupina. 6. ŠOLSTVO NARODNOSTI Narodnostno mešano slovensko-italijansko območje Obale ■ II. seminarsko srečanje učiteljev italijanskega jezika kot drugega jezika v vzgojno-varstvenih organizacijah in šolah na narodnostno mešanem območju slovenske Obale. Program: Uvod, predstavitev tem, ugotavljanje potreb in pričakovanj, oblikovanje skupin. 1. skupina: Zgodnje učenje jezika 2: govor in mišljenje otroka - dr. Ljubica Marjanovič (VVO in razredna stopnja osnovne šole) 2. skupina: Costruire la scrittura: La relazione - prof. Luciana Brasca (predmetna stopnja osnovne šole') 3. skupina: Književnost pri pouku drugega jezika - predavatelji Pedagoške fakultete v Pulju. Kraj in čas: Koper, februar ali marec Seminar bo enodneven. Tri skupine. 7. RAČUNALNIŠTVO ■ a) QUATTRO PRO Začetni in nadaljevalni tečaj za učitelje osnovne in srednje šole. Program: Delo z datotekami. Delo z menuji. Oblika in grafika. Delo z bazami. Izvajalci: Predavatelji Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, Pedagoške fakultete v Mariboru ter učitelji mentorji. Seminar bo dvakrat po dva dni, 15 skupin, organiziran bo po organizacijskih enotah. ■ b) LOGO-S Začetni in nadaljevalni tečaj za učitelje osnovne in srednje šole. Program: Ukazi. Editor. Bloki. Barve. Zvok. Izvajalci: predavatelji že omenjenih fakultet ter učitelji mentorji. Seminar bo organiziran po organizacijskih enotah, dvakrat po dva dni, 15 skupin. ■ c) VVORDSTAR 6.0 začetni Za učitelje osnovnih in srednjih šol Program: UREJEVALNIK BESEDIL - Osnove urejanja besedila - Delo z bloki - Delo z datotekami - Izpisi Izvajalci: učitelji mentorji Seminar bo organiziran po organizacijskih enotah, 15 skupin po dva dni. ■ č) VVORDSTAR 6.0 Nadaljevalni tečaj za učitelje osnovnih in srednjih šol. Program: Urejanje besedil. Oblike izpisov. Različice printerjev. Metodično-didak-tična navodila. Izvajalci: Predavatelji obeh fakultet ter učitelji mentorji. Seminar bo organiziran po organizacijskih enotah, 15 skupin po dva dni. ■ d) Uporaba multimedijskega paketa MENTOR: Za začetnike pri uporabi računalnikov. Program: Smotri uporabe diskete, videokasete, knjige - Uvod - Računalniki in periferija. - Programski paketi. - Delo s programskimi paketi. Izvajalci: Učitelji mentorji. Seminar bo trajal 1 dan in bo izveden v 15 skupinah - denarni prispevek. ■ e) TURBO PASCAL 5.5 ZAČETNI: Za učitelje računalništva. Program: Sintaksa. Spremenljivke, nizi. Programi. Ukazi, bloki, funkcije. Testi. Izvajalci: učitelji mentorji. Seminar bo dvodnevni in bo izveden v 15 skupinah po organizacijskih enotah. ■ D TURBO PASCAL 6.0 NADALJEVALNI: Za učitelje računalništva. Program: Kazalci. Sortiranja. Metodično-didaktična navodila. Izvajalci: predavatelji obeh fakultet ter učitelji mentorji. Seminar bo izveden po organizacijskih enotah, 15 skupin po 2 dni. ■ g) d BASE IV Začetni in nadaljevalni tečaj za učitelje srednjih šol. Program: Kaj so datoteke. Spremenljivke. Delo z menuji. Programiranje. Izvajalci: predavatelji obeh fakultet ter učitelji mentorji. Seminar bo organiziran v 30 skupinah in bo izveden po organizacijskih enotah zavoda, 2-krat po 2 dni. ■ h) 150-urni seminar: Organiziran bo za učitelje računalništva. Program: Uvod v računalništvo. Delo z urejevalnikom besedil. Delo z bazo podatkov. Delo s preglednicami. LOGO, PASCAL Izvajalec: mag. Matija Lokar Seminar bo izveden za eno skupino. Seminarji od a) do g) bodo v januarju in februarju, seminar pod h) pa v marcu. Učitelji bodo o vsem pravočasno obveščeni. 8. SREDNJE ŠOLE Za učitelje, ki poučujejo v vseh programih: ■ a) TEORETIČNE OSNOVE OCENJEVANJA ZNANJA Za učitelje srednjih šol Vsebina: Teoretične osnove ocenjevanja. Praktični napotki za ocenjevanje. Praktično delo z redovalnico in ocenami. Način izpeljave: predavanje, individualno delo, pogovor. Izvajalec: prof. Benjamin Jurman Kraj in čas: Ljubljana, Maribor; en dan v semestralnih počitnicah, tri skupine ■ b) SODELOVANJE UČITEUEV IN UČENCEV Z VIDIKA MO- DERNIZACIJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA Vsebina: Odnosi med učiteljem in učencem v vseh fazah učno-vzgojnega procesa, od načrtovanja do izvajanja s težiščem na ocenjevanju in preverjanju znanja. Metode in oblike dela: predavanje, skupinsko delo, individualno delo. Predavatelj: dr. Martin Kramar Moderator: prof. Marija Tome Kraj in čas: Ljubljana, en dan v zimskih počitnicah, 3 skupine. ■ ANGLEŠKI JEZIK Opozorilo: Spremembe šolskega koledarja zahtevajo tudi spremembo organizacije stalnega izobraževanja v okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in tujih predstavništev pri nas. Republiškega januarskega seminarja za učitelje angleškega jezika v srednji šoli v šolskem letu 1990/91 ne bo. Seminar bo avgusta 1991, o njegovi vsebini in organizaciji boste pravočasno obveščeni. ■ NEMŠKI JEZIK: Nemški jezik in kultura Seminar je namenjen učiteljem nemškega jezika v srednjih šolah, da bi se le-ti seznanili z načeli medkulturne vzgoje, s pojmom »Landeskunde« v vseh njenih razsežnostih in didaktičnih konsekvencah. Didaktično komponento seminarja bo sestavljalo projektno delo, govorili pa bomo tudi o uporabi medijev in drugih avtentičnih virov informacij pri delu v razredu. Spremljevalne prireditve seminarja bodo: razstava strokovne literature in dodatnega gradiva za pouk nemškega jezika, sejem idej, predstavitev zbirke besedil avtoric Romane Šifrer in Karoline Meschingg, informacije o strokovnih združenjih učiteljev nemškega jezika ter pogovor o alternativnih metodah učenja. Predavatelji: strokovnjaki iz Avstrije, Švice in Nemčije. Seminar bo predvidoma na Brdu pri Kranju, od lc’do 16. ali od 21. do 23. februarja. Za seminar je treba plačati prispevek. ■ Standardi in oblike vrednotenja znanja: Enodnevni seminar je namenjen zlasti tistim učiteljem nemškega jezika, ki se ukvarjajo s problematiko zaključnih izpitov in bi želeli pred njihovo izpeljavo uskladiti svoje izkušnje z novejšimi spoznanji s področja vrednotenja znanja, na katerih temelji predlog delovne skupine za pripravo metodologije zaključnega izpita pri predmetu tuji jezik. Izvajalci: mag. Romana Šifrer, PF v Mariboru, mag. Karoline Meschnigg, Univerza v Celovcu, k sodelovanju pa bomo pritegnili tudi učitelje praktike, ki so člani delovne skupine. Kraj in čas: Celje, marec 1991 Za seminar bo treba plačati prispevek. ■ GEOGRAFIJA: Regionalna geografija sveta. Cilj: usposabljanje učiteljev geografije za poučevanje novih vsebin. Način dela: Predavanje - predstavitev novih vsebin. Skupinsko delo - reševanje vaj. Izvajalci: avtorji vsebinskega sklopa dr. F. Lovrenčak: Afrika - 5. 1. dr. M. Pak: Evropa s SZ - 5. 1. dr. M. Klemenčič: Južna Amerika - 9. 2. dr. Jeršič: Severna Amerika, Avstrija - 13. 3. ■ FIZIKA: Astrofizika zvezd (15. in 16. februar 1991) Seminar je namenjen strokovnemu spopolnjevanju učiteljev fizike, astronomije in matematike v srednjih in osnovnih šolah. V soboto, 16. 2. 1991 bo popoldan delovala astronomska delavnica, če se bo prijavilo 20 do 30 udeležencev. Vsi, ki se je želite udeležiti, se prijavite najpozneje do 30. 12. 1990 na naslov: Oddelek za fiziko, A. Čadež, Jadranska 19. p. p. 64, 61111 Ljubljana. Na njej nameravamo obdelati fotometrične podatke sistema SS433 z Evropske južne zvezdarne v Čilu in podatke z novega merilnika ccd z Golovca, modelirati zvezde v mladih kopicah in jih primerjati z opazovalnimi podatki. Seminar bo v predavalnici 1 na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, Tržaška 25 v Ljubljani. Program: Kaj merimo v astronomiji. Fizikalni podatki, ki jih daje svetloba zvezd. Vesolje rta različnih velikostnih lestvicah. Zvezdne kopice. Astronomske delavnice. Izvajalci: učitelji astronomije na VTO fizika, FNT Martin Čopič, Andrej Čadež, Tomaž Zwitter. Za seminar bo treba plačati prispevek. ■ UMETNOSTNA VZGOJA: Predstavitev didaktičnega gradiva za učitelje glasbene vzgoje v srednjem izobraževanju. Izvajalci: mag. Ivan Vrbančič, profesor metodike glasbene vzgoje na PF Maribor dr. Breda Oblak, prof. metodike glasbene vzgoje na AG Ljubljana Kraj in čas: Ljubljana, 11. februar Maribor, 18. februar (2 skupini) Za učitelje, ki poučujejo v tehniških šolah ■ ZDRAVSTVO: Vsebina: Osnovni elementi osebnosti. Človeške potrebe kot temelj razumevanja človeškega obnašanja. Emocije. Uravnotežena osebnost - zdrava osebnost. Temperament in značajske poteze. Človeške sposobnosti. Okolje in osebnost. Način izvajanja: predavanje in pogovor. Izvajalec: prof. Pavel Kogej Kraj in čas: enodnevni seminar bo organiziran v Ljubljani v zimskih počitnicah. ■ STROJNIŠTVO Metodika dela pri računalniško podprtem konstruiranju: Specialna didaktika za učitelje predmetov mehanike s transportnimi napravami in tehniškega risanja s strojnimi elementi v programu strojništvo. Delo bo potekalo v skupinah. Izvajalci: dipl. inž. Anton Vrabič - predavatelj dipl. inž. Igor Razbornik - demonstrator dipl. inž. Karli Ivhart - predavatelj študenta Strojne fakultete - demonstratorja Kraj in čas: enodnevni seminar bo v krajih: Novo mesto, 12. L Maribor, 14. 2. Nova Gorica, 16. 3. ■ Za ravnatelje in učitelje kemije v VIP strojništvo Vsebina: Spremljava predmeta kemija z gradivi. Novi materiali. Zbirka materialov za predmet. Izvajalci: Metka Zevnik, dipl. inž. Marija Osredkar, dipl. inž. dr. Vladimir Barbič Kraj in čas: Kranj, marec 1991 2 skupini po 6 ur Za poklicne šole ■ PSIHOLOŠKI IN DIDAKTIČNI VIDIKI POUČEVANJA Za učitelje dveletnih in triletnih programov poklicnega izobraževanja. Vsebina: To, kar se dogaja med učiteljem in učencem, njun odnos, je prav tako pomembno, kot tisto, kar poučujemo. Učitelji bodo spoznali zakonitosti teh odnosov. Poučevanje učiteljev, učenje učencev in preverjanje znanja so temeljne prvine, ki vplivajo na izide učnega procesa. Metode in oblike dela: predavanje, delo v skupinah, individualno sporočanje izkušenj. Izvajalci: strokovnjaki Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Kraj in čas: Ljubljana, zimske počitnice, 2 skupini Maribor, zimske počitnice, 1 skupina . (enodnevni seminar) ■ KMETIJSTVO Za učitelje strokovnih VIP kmetijstvo, smer kmetovalka - gospodinja - za učitelje predmetov oz. dejavnosti: rastlinska in živalska proizvodnja, ekonomika, kmetijski stroji, zdravstvena vzgoja, gospodinjstvo, praktični pouk; mentorji proizvodnje - delovne prakse; vzgojitelji doma učenk. Program: Učni cilji za naš svet - evropski prijem pri načrtovanju vzgojno-izobraže-valnega dela (prof. Urška Margan). Projektno zasnovano delo v poklicnih šolah (dr. H. Novak) Oblike dela: plenarna predavanja, pedagoške delavnice. Kraj in čas: Dvodnevni seminar bo 15. in 16. marca 1991 (orientacijsko) na Kmetijski šoli Šentjur pri Celju. SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE 61000 Ljubljana, Gotska 18 Telefon: 061/559251, 556164 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše bo izvajal januarja, februarja in marca 1991 na šolah in v Svetovalnem centru tele izobraževalne seminarje za učitelje: I. KRAJŠI SEMINARJI ■ UTRUJENOST IN OBREMENJENOST V ŠOLI Nosilka: prim. dr. Anica Mikuš-Kos Sodelavka: dr. Marjana Šalehar. spec. šolske medicine Marija Kavkler, prof. def. Zora Burnik, klin. psih. spec. Kraj, čas, število ur: • Osnovna šola Ljubo Šercer, Ig pri Ljubljani 9. in 10. L 1991, trajanje 16 ur • Osnovna šola Majde Vrhovnik Ljubljana 14. in 15. L 1991, trajanje 16 ur • Združene osnovne šole v Celju 15. in 16. 1. 1991, trajanje 16 ur ■ KAKO ZMANJŠATI STRES V ŠOLI Nosilka: dr, Anica Mikuš-Kos Sodelavke: Vida Sterle, klin. psih. spec. Zora Burnik, klin. psih. spec. Marija Kavkler, prof. def. dr. Marjana Šalehar. spec. šolske medicine Kraj, čas trajanje: • Osnovna šola Adolfa Jakhla, Zalog 21. 1. do 22. 1. 1991, trajanje 16 ur • Osnovna šola Ig pri Ljubljani 20. do 21. 3. 1991, trajanje 16 ur • PTT Srednješolski center Ljubljana 13. 2. do 14. 2. 1991, trajanje 16 ur • Svetovalni center Ljubljana, Gotska 18 15. in 16. 2. 1991, trajanje 16 ur ■ MOTIVACIJA ZA UČENJE Nosilki: mag. Lidija Magajna, psihologinja Marja Strojin, dipl. psihologinja Kraj, čas, trajanje • Svetovalni center Ljubljana, Gotska 18 4. in 5. 2. 1991, trajanje 16 ur • Osnovna šola Miren pri Novi Gorici ■L in 2. 3. 1991, trajanje 16 ur ■ INDIVIDUALIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA NA ŠOLI Nosilka: Anica Uranjek, klin, psih. spec. Sodelavci: Marija Kavkler, prof. der. Svetina_ Janez, dipl. psih. Milka Žalik, učiteljica Kraj, čas, število ur • Osnovna šola Polhov Gradec 5., 6. 2. 1991, trajanje 16 ur V Svetovalnem centru bo razpisan seminar: 5. in 6. marec 1991 Sodelavci: Anica Uranjek. klin. psih. spec. - nosilka Janez Svetina, dipl. psih. - sodelavec Lidija Magajna, mag. psih. Marija Kavkler, prof. def. in 7 predmetnih učiteljev matematike in fizike • Osnovna šola Dolenjske Toplice 4. 3. 1991 ob 12. uri • Osnovna šola Ivančna gorica 5. 2.1991, trajanje 16_ur • Osnovna šola Milke Šobar Novo mesto 15. in 16. 2. 1991, trajanje 16 ur ■ BRANJE ZA UČENJE Nosilka: Ana Gradišar. prof. ped. Sodelavki: mag. Lidija Magajna, psih. Marija Kavkler. prof. def. Kraj, čas, trajanje • Osnovna šola Dragotin Kette. Ilirska Bistrica L 2. 1991, trajanje 8 .ur • Svetovalni center Ljubljana 29. in 30. 1. 1991, trajanje 16 ur ■ SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE Nosilka: Marja Strojin, dipl. psih. Sodelavki: Tereza Žerdin, prof. def. Ana Gradišar. prof. ped. Kraj, čas, trajanje • Svetovalni center Ljubljana 7. in 8. 2. 1991, trajanje 16 ur ■ STILI UČENJA IN POUČEVANJA Nosilka: Lidija Magajna, mag. psih. Kraj, čas, trajanje • Svetovalni center Ljubljana 15. 2. 1991, trajanje 8 ur • Osnovna šola Venclja Perka, Domžale 12. 2. 1991. trajanje 8 ur • Osnovna šola Kuzma 31. L 1991. trajanje 8 ur ■ RAZVIJANJE OTROKOVEGA MIŠLJENJA IN POUČEVANJE Nosilka dr. Darja Piciga Sodelavke: mag. Lidija Magajna, psih. Marija Kavkler. prof. def. Cirila Peklaj, asist. psih. Kraj, čas, trajanje • Osnovna šola šola Šempeter pri Novi Gorici (OŠ Ivana Roba) 28. in 29. L 1991, trajanje 16 ur ■ KOMUNIKACIJE med učitelji in učenci Nosilka: Anica Uranjek. klin. psih. spec. Kraj, čas, število ur • Srednja šola pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve Novo mesto 9. 2. 1991 ob 9. uri, trajanje 8 ur • Osnovna šola Oskar Kovačič, Škofije 12. 1. 1991 ob-8. uri, trajanje 8 ur • Osnovna šola Štefan Kuhar-Bojan Puconci, Murska Sobota 28. in 29. L 1991, trajanje 16 ur 16 ur • Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale 4. 2.1991 ob 8. uri, trajanje S ur • Osnovna šola Ivan Grohar, Škofja Loka 29. 8. 1991 ob 8. uri, trajanje 8 ur • Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana 7. in 8. L 1991, trajanje 16 ur • Osnovna šola Mozirje 3. 1. 1991. trajanje 8 ur • Osnovna šola Vavta vas pri Novem mestu (Straža) L 2. 1991. trajanje 8 ur • Osnovna šola Ormož (3 skupine) 9. 1. 1991 ob 8. uri. trajanje 8 ur 10. 1. 1991 ob 8. uri, trajanje 8 ur 11. 3. 1991 ob 8. uri. trajanje 8 ur • Osnovna šola Tone Žnidarič, Ptuj 11. 1. 1991. trajanje 8 ur ■ KOMUNIKACIJE MED UČITELJI IN STARŠI Nosilka: Marja Strojin, dipl. psih. Kraj, čas, trajanje • Osnovna šola Dušana Bordona, Semedela, Koper 15. 3. 1991. trajanje 8 ur • Združene osnovne šole Celje 21. in 22. 2. 1991. trajanje 10 ur • Osnovna šola Borisa Vinterja, Zreče 1. 2. 1991, trajanje 8 ur • Osnovna šola Dr. J. Mencingerja. Bohinjska Bistrica 30. L 1991, trajanje 8 ur • Osnovna šola Bratov Žvan, Gorje pri Bledu 31. 1. 1991, trajanje 8 ur • Osnovna šola Slovenjegoriške čete, Juršinci 22. 3. 1991, trajanje 8 ur • Osnovna šola Puconci 28. 1. in 29. 1. 1991, trajanje 16 ur • Osnovna šola Tone Žnidarič, Ptuj 8. L 1991. trajanje 8 ur • Svetovalni center Ljubljana 29. 3. 1991. trajanje 8 ur DELO Z VEDENJSKO PROBLEMATIČNIMI UČENCI IN ŠOLA Nosilec: Prof. Janez Bečaj, psih. Sodelavka: Zora Burnik, klin. psih. spec. Kraj, čas, trajanje • Svetovalni center Ljubljana 28., 29. in 30. 1. 1991, trajanje 24 ur TELESNA GOVORICA IN NAVEZOVANJE STIKOV Nosilka: Zora Burnik Kraj, čas, trajanje • Osnovna šola Duplica pri Kamniku 16. in 23. L 1991, trajanje 16 ur PREVERJANJE ZNANJA Nosilka: Tereza Žerdin, prof. def. Kraj, čas, število ur • Osnovna šola Šempas 19. L 1991, trajanje 6 ur • Osnovna šola Bistrica ob Sotli in Osnovna šola Podčetrtek 29. 1. 1991, trajanje 6 ur • Osnovna šola Danile Kumar, Ljubljana Ljubljana 28. 2. 1991, trajanje 6 ur • Osnovna šola Brod Ljubljana 24. L 1991, trajanje 6 ur Osnovna šola Heroja Ivana Kovačiča-Efenka, Celje 28. 1. 1991, trajanje 6 ur 28. 1. i9yi, trajanje 6 ur v: PSIHOMOTORIČNE VAJE IN SPROSTITVENE TEHNIKE V ŠC __ Nosilka Anica Uranjek, klin. psih. spec. Sodelavci: Janez Svetina, dipl. psih. h Kraj, čas, število ur • Osnovna šola Dolenjske Toplice 4. 3. 1991 ob 12. uri, trajanje 8 ur • Osnovna šola Ivančna gorica 5. 2. 1991 ob 8. uri, trajanje 8 ur s| • V Svetovalnem centru bo razpisan seminar z isto vsebino v dneh 2l 28. 2. 1991 Izvajalka: Anica Uranjek, klin. psih. spec. - nosilka Sodelavci: Janez Svetina, dipl. psih. Breda Kroflič, mag. psih. Sonja Peternel, učiteljica Vida Sterle, klin. psih. spec. Aldo Rupel, predmetni učitelj H. DALJŠI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ■ TRENING VEČJE UČINKOVITOSTI UČITELJEV Nosilec: mag. Janez Bečaj Kraj, čas, trajanje: • Svetovalni center Ljubljana Začetek: 6. 3. 1991 ob 16,30 uri 10 x po 2,5 ure (enkrat na teden) Nosilka: Anica Uranjek, klin. psih. spec. Kraj, čas, trajanje: • VVZ Lucija, Portorož Začetek: 22. 3. 1991, trajanje 20 ur ■ SENZITIVNI TRENING Nosilka: Zora Burnik, klin. psih. spec. Kraj, čas, trajanje • Svetovalni center Ljubljana 5. in 6. 3. 1991, trajanje 21 ur ■ DRUŽINSKI POGOVORI ZA STARŠE IN VZGOJITELJE Nosilka: Anica Uranjek, klin, psih. spec. Kraj, čas, trajanje: • Svetovalni center Ljubljana 14. 3. 1991 (začetek), trajanje 20 ur ■ AVTOGENI TRENING ZA UČITEUE Nosilka: Vida Sterle, klin. psih. spec. Kraj, čas, trajanje • Svetovalni center Ljubljana Začetek: 7. L 1991 ob 17,30 ■ UČENJE BRANJA IN PISANJA: alternativni prijemi pri poučevanju^ specifični korektivni načini n n Nosilka: Tereza Žerdin. prof. def. Sodelavci: mag. Lidija Magajna, psih. Ana Gradišar, prof. ped. Livija Knaflič, dipl. psih. Kraj, čas, trajanje • Svetovalni center Ljubljana Začetek: 11. 3. 1991 ob 11. uri 21 ur (7 x 3 ure) k s C 2 NASLOV IN IME DELOVNE ORGANIZACIJE Ime: Ulica: Kraj: Telefon: _ v t 2 PRIJAVNICA ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE NASLOVNIK (fakulteta ipd.): Ulica: -___________________ ' \ Kraj: PRIJAVLJA ZA IZOBRAŽEVANJE KANDIDATA: Naziv:______________________________ PRIIMEK IN IME: ^t Diplomant fakultete: Naslov kandidata:_____ Telefon:______________ FAKULTETA: IME IN ŠTEVILKA PROGRAMA: V ČASU: OD. -1 — ' PISNE INFORMACIJE ŽELIM(O) PREJETI NA NASLOV i - IME IN PRIIMEK:_______,______________________Ji _________ ______i ulica:_______________________J < S Kraj s poštno številko: D D D D CH KANDIDAT: RAVNATELJ ALI VODJA ENOTE: i ŽIG: ŽELJE IN POJASNILA DELOVNE ORGANIZACIJE ALl KANDIDATA IZVAJALCA PROGRAMA: A f * Ravnatelji o dogajanju v osnovnih šolah v preteklem letu Kaj je res in kaj dragače kot sicer beremo Ob koncu preteklega šolskega leta smo se sestali z ravnatelji °snovnih šol iz vse podravske regije (OE Maribor). V štirih skupinah s° zelo zavzeto obravnavali iz obilja pomembne in aktualne problematike le nekaj pomembnih tem. Menim, da so nekateri poudarki iz bogate razprave zanimivi tudi za širšo javnost. Precej verjetno je, da bi marsikatere ugotovitve lahko posplošili tudi na druge osnovne Šole. * Uvodoma so vsi udeleženci zatrjevali, da so gospodarske razmere v šolstvu neugodne, gmotno stanje in oskrbljenost v šolah pa slaba. Dolgoletno administrativno odmerjanje denarja za osebne dohodke, Pa tudi za posodabljanje in širitev materialne podlage (prostori, oprema, učila in učni pripomočki, literatura, izobraževanje in spopol-Pjevanje) je povzročilo neugodno gmotno stanje osnovnih šol in to, da je učiteljev gmotni položaj še bolj podcenjen. Zdaj je že več kot očitno, da razbremenjevanje gospodarstva * omejevanjem družbenih dejavnosti ni zavrlo propadanja gospodarstva v regiji, to pa pomeni, da v družbi že ves čas ne zdravimo pravih Jv»okov »bolezni«. Največ časa so ravnatelji namenili temeljni šolski temi ~ oceni učnih in vzgojnih uspehov. Menili so, da tudi učni Uspehi odslikavajo razmere v naši družbi. Že več let se statistično zvišujejo (so že skoraj tik Pod 100%), verjetno pa ne kanejo resničnega stanja. Že na razredni stopnji se iz leta v leto pojavlja veliko odličnjakov, njihov uspeh pa se v nadaljnjem šolanju znižuje. Seveda so ravnatelji menili, da so razlogi za razmeroma ugoden (pretiran 1?) učni uspeh v začetnih razredih šolanja: dobra priprava na Šolo, veliko otrok edincev (ki se jim starši v začetnem šolanju bolj Posvečajo), skrb in pomoč šole Pri delu (v oddelkih podaljša-tega bivanja, celodnevne šole in Pri dopolnilnem pouku). Zato ravnatelji in tudi mnogi učitelji menijo, naj učencev v pr-vih treh razredih ne bi ocenjevali. V razpravi so kritično obravnavali še veliko šolskih problemov, zaznanih že v preteklih, a mdi v zadnjem šolskem letu: • Hitrejše napredovanje otrok (preskakovanje razredov uli akceleracija) v zadnjih letih vztrajno upada (čeprav menim, da v osnovni šoli ne bi smela 'meti prevelikega obsega; to doslej spoloh ni bilo problema-dčno). • Napredovanje učencev z nezadostno oceno postaja nezaželeno ne le pri učiteljih (pri katerih se ni nikoli povsem udomačilo), marveč tudi pri starših u(zato je prav, da ostaja kvečjemu kot izjema). • Čedalje več je otrok, ki bi želeli obiskovati osnovno šolo še in 10. leto in bi uspešno končali vseh osem razredov. • Šole se še zmeraj otepajo s pretiranim pritiskom staršev na °cene, za katerimi ni ustreznega znanja otrok. • V oddelkih z veliko učenci (30 in več) učitelji ne morejo toliko individualno pomagati; to najpogosteje čutijo tako učenci z nižjimi umskimi zmožnostmi in vztrajnostjo kot tisti z najvišjimi; učitelji pa še pogosto ugotav- Hljajo, da za delo z njimi niti niso _jzadosti usposobljeni. Ni res, da učenci ne marajo šole Ravnatelji so močno poudarili vpliv (ali soodvisnost) domačih (družinskih) razmer na učni uspeh in vedenje učencev v šoli. Ugotavljajo, da vzgojni problemi izraziteje naraščajo na predmetni stopnji, na razredni stop-uj' pa se pojavljajo zlasti neprimerni medsebojni odnosi, kot grobosti, nasilniško vedenje, razne oblike izsiljevanj, a vse to Se v naslednjih letih umirja. Dokaj spodbudna pa je bila ugotovitev več ravnateljev, da čedalje )V manj osnovnošolcev neopravi-—- čeno manjka pri pouku. Pa še tole mnenje je bilo pogosto slišati (v povezavi s prejšnjim pa je Precej stvarno). Ni res, da učenci Šole na marajo in jo odklanjajo, veliko jih še v prostem času ostaja v šoli ali v njeni okolici, mnogim pa je celo »prvi dom« (varstvo, prehrana, pomoč pri —j učenju), zatočišče, radi so v njej, Saj so doma (kot pravijo) veliko Sami, brez potrebne skrbi, to-Plinein varnosti. Brez staršev, ki skušajo »s sivo ekonomijo« izboljšati gmotni položaj družine. Med šolo in starši so se pojavljala tudi nasprotja, pogosto tedaj, ko otroci v šoli niso bili uspešni. V zvezi s to problematiko so ravnatelji izoblikovali tele zahteve: - Oblast mora problem financiranja šolstva hitreje in ustrezneje rešiti. - Šola ne more biti odvisna od kratkoročnih nihanj prispevnih stopenj, obravnavana kot večna »poraba« in »breme gospodarstva«. - Tudi za osnovno šolo naj se vpelje verifikacija; to pomeni, da morajo tudi osnovne šole izpolnjevati določene norme in merila tako glede prostorov, opreme, učil kot glede učiteljev v šoli (vsaj za nacionalni del programa). - Osnovne šole upravičeno pričakujejo spremenjeno zakonodajo za svoje področje dela, saj ugotavljajo, da jih zdajšnja na mnogih področjih dela omejuje in uokvirja. - Učiteljevo delo v osnovni šoli je čedalje težavnejše, zato si šole tudi vnaprej želijo čim več kakovostnih oblik izobraževanja in spopolnjevanja. - Vse spremembe življenja in dela osnovne šole naj se vpeljujejo postopno; biti morajo utemeljene, saj bodo le tako toliko prepričljive, da jih bodo učitelji sprejeli za svoje. Med učiteljstvom je še zmeraj veliko optimizma Ravnatelji so nadrobneje razčlenili in osvetlili tudi vlogo učitelja (kot temeljnega nosilca prenove) pri nadaljnjem razvoju osnovne šole. Jasno je, da so vsa naša prizadevanja za spremembe jalova, če jih odklanjajo in odklonijo učitelji (takšno usodo je doživela že marsikatera »kabinetna reforma«, ki ni upoštevala učitelja). Obveljalo je mneje, da je (kljub mnogim zadržkom) med učiteljstvom še zmeraj veliko optimizma. Po mnenju ravnateljev je večina učiteljev ugodno ocenila prizadevanja pedagoških svetovalcev Zavoda RS za šolstvo, OE Maribor v zadnjih nekaj letih. Zadovoljni so bili predvsem z mnogim pripravljenim gradivom in z aktivnimi tematsko usmerjenimi seminarji, ki so podkrepili prenovitvene težnje slovenske osnovne šole. Zanimiva je tudi misel, ki se razločuje od vzorčnih medijskih zapisov in izjav. Navajam jo v obliki, kot jo je ena od ravnateljic zapisala: »Pri svojem delu v šolah, tudi ob neposrednih kontrolah, učitelji ne občutijo nobene represivnosti Zavoda, nasprotno, ugotavljajo, da je delo, razmišljanje in usmerjanje Zavoda tako, kot si ga želijo.« Če sklenemo: Če upoštevamo sprejemljivost mnogih učiteljev in ravnateljev za zamisli in novosti od zunaj (od razvojne in svetovalne službe Zavoda RS za šolstvo) pa tudi mnoga imanentna inovacijska šolska jedra v osnovnih šolah podravskega območja, lahko s precejšnjo verjetnostjo napovemo, da bodo naši pedagoški delavci izpeljali vse tiste prvine prenove, ki bodo dobro premišljene in preskušene. Že- lijo pa postati sooblikovalci novosti, in ne le poslušni repeti-torji. Opozarjajo pa, da je treba cilje sprememb postavljati glede na stvarne možnosti družbe, in ne več na račun učitelja. Prenovitelji naj tudi slede stari pedagoški modrosti, da se novo ne sme graditi ob popolnem zanikanju vsega starega. Skratka, kulturi dialoga z učitelji je treba dati ustrezno mesto, da bodo prepričanja spreminjali le utemeljeni dokazi, ne pa nasilje. Pozabljene učiteljeve stiske Mnogi dejavniki, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo s šolstvom in njegovo učinkovitostjo, še pogosto obravnavajo učne načrte in jih primerjajo z zmogljivostjo in sprejemljivostjo učencev. Večinoma pa pozabljajo na učitelja in njegove stiske, vzpone in padce. Zato se rebiti tudi v popolnem nasprotju z učiteljevim delom in razmišljanjem). Ob tem pa seveda ne smemo prezreti dejstva, ki je nanj opozoril eden od ravnateljev v svojem zapisu, da je obremenjenost odvisna tudi od same učiteljeve osebnosti, njegove zavzetosti in odgovornosti za delo, • učitelji so navadno prepozno (zadnji!) in premalo določno seznanjeni z novostmi, • nezadovoljnost učiteljev pogosto izvira tudi iz paradoksalne nedoslednosti: na eni strani želijo vse predpisano in določeno od zgoraj, na drugi pa tožijo, da so pri svojem delu premalo strokovno samostojni, • nezadovoljstvo učiteljev, ki opažajo, da so med šolami (med občinami in v isti občini) bistvene razlike za iste elemente učiteljevega dela, ki se kažejo v neupravičenih razlikah v osebnih dohodkih. nam je zdelo pomembno odpreti tudi to temo. Razpravljale! so dokaj složno in predvsem ostro izpostavili in obsodili razlike v učni obveznosti, kot jih je prinesel osnutek kolektivnih pogodb. V šolske zbornice je vnesel velik nemir, ogorčenost in stres ob koncu preteklega šolskega leta. Učitelje pa pri njihovem delu trajno spremlja tudi precejšnja psihična nelagodnost, ki objektivno ali subjektivno temelji na dejstvih, kot na primer: • popolno nepoznavanje (neartikuliranost) strokovnih in družbenih zahtev pedagoškega dela v bližnji in daljni prihodnosti (nekatere zahteve bodo mo- Skratka, strah učiteljev, ali bodo zadostili zahtevam staršev, družbe in vsem tistim, ki jih ocenjujejo in nadzorujejo, je pričujoč toliko bolj, ker uspešnost šole ni odvisna le od njih. »Strah jih je otrokove neuspešnosti v srednji šoli, bojijo se zunanjega preverjanja znanja, čeprav bi na drugi strani želeli svojo potrditev,« je zapisal eden od ravnateljev. Naj končamo: učiteljeva vloga je kaj težka, pedagoški delavci žive in delajo pod nenehnim psihičnim pritiskom, pa naj bo le-ta povzročen objektivno ali subjektivno. ALOJZ ŠIREC Vsem pedagoškim delavcem voščimo vse dobro v novem letu z zeljo, da bi še naprej uspešno sodelovali Modri Janez Otrok in družina DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE odprta šoa Kje vas in nas šola žuli Ureja Tereza Žerdin -----------^-----------------— SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Okus po spoznanju »Otrok obiskuje tretji razred. V šoli je odličen, le pri slovenskem jeziku ima težave. Dela prav čudne napake. Izpušča črke ali pa piše tiste, ki jih sploh ni. Pa tako rad bi dobro bral in pisal.« Tako je potožila mama prijaznega devetletnega fantiča. Fantič obiskuje pouk v neki hribovski šoli, kjer sedijo v isti učilnici učenci dveh razredov hkrati. Kadar starši opisujejo težave svojega šolarja, si v mislih oblikujem neko svojo podobo. Na to podobo najbolj vpliva vtis, ki ga name naredi otrok. Ob Franciju se mi je zazdelo, da težave ne morejo biti ne vem kako hude. Njegov pogled je bil Živ in zvedav in nekako pričakujoč. V njem je bilo upanje, da bodo kmalu vse težave izginile; kot da mu je to nekdo obljubil. Teh obljub pa se malo bojim. Ne počutim se dobro, kadar vem, da so nekemu otroku ali njegovim staršem obljubili, da bo defektolog kar hitro pomagal, potem pa bo vse lepo in prav. Včasih je to način, kako spraviti starše in otroka nekam, kamor ne gredo z veseljem. Naziv defektolog pa sploh zveni zastrašujoče. Bolje jih je poslati k specialnemu pedagogu, čeprav je to isti človek. Bojim se, da so tudi temu fantku obljubili nekaj takega, kajti pokazalo se je, da so tiste »čudne napake« pri Franciju vse prej kot preproste. Če bi bil otrok s takimi težavami v prvem razredu, bi lahko rekla, da njegov razvoj opismenjevanja malo zamuja. Tako pa je že v tretjem razredu in mu še ne uspe, da bi pri besedi 5 štirimi črkami naštel vse glasove v pravem zaporedju. Vtis imam celo, da še ni povsem dojel, da so tisto, kar si v izgovorjeni besedi sledi, glasovi, in da ima vsak glas posebej tudi svoje znamenje, svojo črko. Otroci spoznajo to ponavadi tik pred vstopom v šolo ali pa v prvih mesecih pouka. Jezikovno zavedanje, kot se imenuje to spoznanje, je pogoj za opismenjevanje. Otrok mora vedeti, da je črka znamenje za glas, da je beseda s pomenom, da nekaj predstavlja. Vedeti mora, da je stavek nosilec sporočila. Franci mnogokrat postavi za dva glasova le eno znamenje. Njegovim besedam manjka toliko črk. da jih včasih ni mogoče prepoznati. Franciju manjka še najnujnejše znanje o jeziku. Znanje pridobivamo različno: poslušamo besede drugih, jih prepoznavamo, razumemo, spravimo in uporabimo, ko je to potrebno. Nekatere besede spravimo in nanje pozabimo. Ne najdemo jih, ko bi jih potrebovali. Vemo pa, da smo jih nekam spravili. Včasih nam besede ne pomenijo nič. Z ničimer, kar poznamo, jih ne moremo povezati. Šele ko sami doživimo izkušnjo, nam ustvarijo pomen. Nekaterih stvari se zgolj z besedami ne da naučiti. Abstraktni pojmi se zelo težko opišejo, za definicije pa otroci še niso zreli. Otroka na primer ne moremo naučiti, kaj je to glas ali kaj je število. Lahko mu ustvarjamo le možnosti, v katerih bo glas (ali število) doživljal. Ob ponavljanju takšnih situacij se mu bo nenadoma posvetilo. Prižgala se bo lučka spoznanja. Ponavljanje situacij je pravzaprav. nekakšno urjenje, na katero gledamo v pedagoških krogih včasih kar preveč prezirljivo. Kakšen dril je bil potreben Franciju, da se mu je prižgala lučka spoznanja o glasovih in njihovem zaporedju? .. t n 'v' ■ ■. i ■ ",' ‘ Imenovala sem mu drugega za drugim vse tiste predmete in dele telesa, katerih imena imajo tri in štiri črke. Na začetku je bila miza m,i,a ali m,i,a,z. Po tridesetih različnih besedah težav ni bilo več. To je vaja, ki je otroku nujno potrebna in je ne more nadomestiti nobena razlaga. Za dvozložne in večzložne besede sva vzela za osnovo zlog kot naravni element ritma besede. Zloge sva najprej »odtolkla«. Preprostejši zlog vsebuje toliko črk, kot jih Franci že lahko pove v pravem zaporedju. Vsak zlog je razčlenil posebej in ta glasove nastavil ustrezno število kock. Za prvi zlog je uporabil tdeče kocke, za drugega modre. Ponovno je besedo »odtoikei« ob barvnih skupinah kock in nato dotikajoč se posameznih kock, ponovil vse glasove. Predmeti, ki so bili nosilci pomena teh besed, so bili zmeraj nekje v bližini. Kasneje sva besede še napisala na pripravljene črtice. S to vajo sva se s Francijem vrnila na začetek opismenjevanja. Težave se verjetno ne bodo uredile tako hitro in verjetno tudi ne bodo povsem izginile, pa čeprav je Franci prišel k nam prav i takim upanjem. Spoznal pa je, kaj je to glas in kako si glasovi sledijo. Nujno pa bo moral tudi na pregled vida in sluha. Tiščanje nosu v knjigo in glasovni problemi (čeprav izgovarja črke povsem pravilno) so precej dvomljivi. • Kakšne težave imate na vaši šoli? So starši pripravljeni sodelovati ali pa ne najdejo poti do vas? Opišite nam svoje težave in odgovorili vam bomo strokovnjaki Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, Gotska 18. s nove knjige PRISPEVEK K BEVKOVEMU JUBILEJU France Bevk Janez Dolenc in France Koblar, Založba Partizanska knjiga, Ljubljana 1990 Častitljiva stota obletnica rojstva in hkrati dvajseta obletnica smrti pisatelja Franceta Bevka je bila vsekakor trenutek, ki je ob različnih slovesnostih in jubilejnih ponatisih oziroma novih izborih Bevkovih spisov terjal tudi bolj temeljit prikaz njegove življenjske poti pa tudi bolj poglobljeno analizo izjemno obsežne in raznovrstne literarne zapuščine. Te nikakor ne lahke naloge se je lotil profesor Janez Dolenc, dober poznavalec Bevkovega pisateljskega opusa in tistih predelov Primorske, ki so bili prizorišče večine pisateljevih romanov in povesti. Ob zbiranju, pregledovanju in urejanju dostopnega bio-biblio-grafskega gradiva pa se je kmalu izkazalo, da za celostno preverjanje in ponovno strokovno vrednotenje množice Bevkovih spisov in vsega, kar je o njem zapisano, kratkomalo ni dovolj časa, če naj bi pričujoča knjiga izšla ob letošnjem pisateljevem »okroglem« jubileju. Obenem je Janez Dolenc že od prej dobro pozna! delo, ki ga je na tem področju zlasti v petdesetih in šestdesetih letih opravil France Koblar (1889-1975), ugledni kritik in literarni zgodovinar ter - to je bilo pri vsem skupaj najpomembnejše - urednik Bevkovih Zbranih del in posameznih pomembnejših izdaj pa tudi pisateljev dolgoletni prijatelj in mentor. Zato se je pri oblikovanju pričujoče monogra- fije, še zlasti v njenem osrednjem delu Delo za odrasle, oprl na Koblarjeve ugotovitve in bistveno v njih tudi dobesedno povzel. Sam je napisal začetni del - Življenjska pot - in sklepno poglavje - Delo'za mlade; pri tem se, kot sam poudarja, njegovi in Koblarjevi pogledi na Bevka povečini ujemajo. Ob tem jedru je v monografijo - poleg sklepnih seznamov in pregledov - uvrščen še koristen Pregled dogodkov, v katerem so na eni strani nanizani pomembni trenutki iz Bevkovega življenja, na drugi pa jih spremlja sočasno navajanje dogodkov v širšem kulturnem in političnem dogajanju, iz katerega je pisatelj pogosto zajemal snov za svoje spise. Ilustrativni dodatek so tudi izbrane dokumentarne fotografije ter faksimile nekaterih značilnih oprem in ilustracij iz Bevkovih knjig. Delo je dobrodošlo ne le zaradi svoje informativnosti, obogatilo je popularno zbirko monografij Znameniti Slovenci, poleg tega pa kot prvo vpeljuje tudi njen spremenjeni videz: dolgoletno opremo 5 simboličnim Robbovim vodnjakom je zamenjala strožja, a tudi bolj konkretna podoba s portretom osebe, o kateri govori knjiga. Tako spremenjene platnice so delo Janeza Suhadolca. IZTOK ILICH NOVI PARTLJIČEVI KNJIGI PRI MK Prelesti prelesti in Slišal sem, kako trava rase Tone Partljič je že več let eden najvidnejših književnikov, če ne Že kar prvi med tistimi našimi sodobniki, ki imajo za svoj zaščitni znak satiro in humor. Širša javnost najbolje pozna njegove komedije, neredki poznavalci pa nič manj ne cenijo njegove - ne zgolj humorne - proze in se radi zabavajo ob mnogih posrečenih časnikarskih utrinkih, s katerimi se sproti odziva na naše vsakdanje kulturniške in politične zgode in nezgode. A čeprav se Partljičeve zgodbe večinoma dogajajo tukaj in zdaj, praviloma niso le trenutno aktualni ironično zabav-Ijivi ali posmehljivi komentarji, temveč presegajo te okvire in so satirično priostreni ali humorno ukrivljeni prikazi splošnoveljav-nih medčloveških razmerij, povrhu vsega pogosto začinjeni z zabavnimi »cvetkami« iz naše marsikje še zmeraj žive socrealistične prakse. Za prizorišče dogajanj v knjigi Prelesti prelesti si je Partljič, kot Že tolikokrat prej, izbral sloven-skogoriško zaledje Maribora. V tiste, i' vseh pogledih zaostale kraje je poslal študenta, absolventa obramboslovja Fonzija Su-hiča, z nalogo, da razišče, kakšno je stanje tako imenovane reproduktivne kinematografije na podeželju. Kmalu pa se izkaže, da je nedolžno in na videz preprosto zbiranje podatkov o tem, kdaj so v tej ali oni vasi v zadružnem domu predvajali zadnji film, kakšni so bili ti filmi in zakaj so jih nehali vrteti, ne le vznemirljivo, temveč celo nevarno početje. Na neizkušenega fanta prežijo številne pasti, od pretirano vnetih civilnozaščitni-kov do lokalnih veljakov in osamljenih žensk. Naposled se vendarle izmota iz vseh kočljivih položajev, bogatejši za spoznanje: »Šaj ne bi vedel, kako pre- lestna je moja dežela, če ne bi bil prevzel te ankete.« Knjigo je opremil Julijan Miklavčič, kratko spremno besedo na ščitnem ovitku pa je prispeval Vasja Predan. Partljič pa je »še bolj Partljič« v svojih izrazito avtobiografskih spisih, takšna je bila na primer že zbirka črtic Hotel sem prijeti sonce in takšna je, kot njena dopolnitev in nadaljevanje, tudi knjiga Slišal sem, kako trava raste. V njej opisuje vedre, a tudi bridke spomine na svoje otroštvo in fantovska leta. Pri tem seveda ne more iz svoje kože: je igriv in šegav, ljubeč, a tudi zajedljiv in kritičen. Ne more si tudi kaj, da se ne bi. seveda v nekoliko drugačni zvezi, vrnil tudi k nekaterim motivom in epizodam, znanim predvsem iz igre Moj ata, socialistični kulak, ki je spravljala v smeh tako gledališko kot filmsko občinstvo. Vendar pri tem ne gre zgolj za ponavljanje in premlevanje že povedanega, temveč za dva povsem različna prijema. Če je bila namreč na odru marsikatera resna človeška dilema podrejena trenutnim komičnim učinkom, je avtor v tukajšnje Zgodbe vložil veliko več čustev; njegovi spomini na rojstno Pesnico - »kjer so še zmeraj njegovi ljudje, h katerim se je in se še vrača« - in še posebno na oba starša, so globoko občutene, intimne izpovedi, nastale v tihotnih trenutkih samote v praznem stanovanju ali brezosebni hotelski sobi, kjer je postal stik z nekdanjo domačijo in svojci nenadoma spet bolj živ in pristen. Z zanimivimi dokumentarnimi fotografijami Pesnice in njenih prebivalcev včeraj in danes popestreni knjigi je pospremil Z besedo Tone Pavček, oblikoval pa jo je Pavle Učakar. IZTOK ILICH Otrokom - za takšen in dmgačen začetek LEPOSLOVNA KNJIGA KOT UČBENIK Srednja leta Novosti iz otroškega programa Mladinske knjige - zbirke Čebelica, Velika slikanica, Pedenjpedov vrtiljak, Deteljica, Cicibanov vrtiljak, Sončnica, Zlata ptica, Mladi oder Josef Haslinger, Mohorjeva družba, Celovec 1990 V tem predprazničnem času, ko marsikdaj v zadregi obtičimo pred še kar raznoliko izbiro knjig, ki jih knjigarnarji ponujajo našim najmlajšim za prvo črkovanje in uživanje ob slikah v njih, ko si skušamo predstavljati, ali bo katera od slikanic, ki smo jo izbrali, otroka pritegnila prav tako, kot je pritegnila nas, da smo med vsemi ponujenimi izbrali prav tisto, in nobene druge. Resda je otroški okus težko predvidljiv, saj ne zna razmejevati med »dobrim« in kičem in si išče v svojem razvoju povsem svoje poti. Pa vendar je treba priznati, da imamo v slovenskem prostoru že kar lepo število knjig, ki jim ni mogoče oporekati niti kakovosti niti neprivlačnosti. Na področju leposlovne ustvarjalnosti za otroke ima založba Mladinska knjiga prav gotovo posebno mesto, saj dosega prav posebno kakovostno raven tovrstnih slikanic in ta del svoje knjigotržne dejavnosti nepretrgoma razvija in ohranja. Letos so natisnili v založbi v tem delu programa za najmlajše, ki ga ureja Niko Grafenauer, skupaj s ponatisi in novostmi kar 32 del; od teh je izšlo v zbirki Čebelica 9 knjižic s pravljicami ,n sodobnimi ugankami. Z bogato slikovno opremo so te knjižice sicer neznatne velikosti, pa vendar pomembne na začetni stopnji otrokovega razvoja. Letos je zbirka bogatejša še za nekaj pravljic, kakršna je na primer slovenska ljudska z ilustracijami Ančke Gošnik Godec Pšenica - najlepši cvet, afriška ljudska pravljica Kaj je najboljše in indijska ljudska Drozg in lisica. Iz zbirke Velika slikanica naj omenimo zlasti slikanico Velike misli malega muca, sto izrekov Z vseh vetrov; ki je pravzaprav nekakšno avtorsko delo Marjana Mančka, saj je ta izreke izbral in jih ilustriral. V povsem novi ilustrativni preobleki iz duhovitih ilustracij Dušana Petričiča se znova predstavlja Grimmova pravljica Krojaček Maček, verzi Otona Župančiča in Nika Grafenauerja pa vodijo skozi knjižico Abeceda na polju in v gozdu; s svojimi značilnimi ilustracijami jih je pospremila Jelka Reichman. V založbi so precejšen del 5vo-jih knjižnih izdaj za najmlajše zložili v komplet. Knjižica je tako pospremljena s kaseto ali pa je mogoče kupiti po šest kaset skupaj v plastificirani »knjigi«. Te, zdaj s kasetami opremljene knjižice so imele v preteklosti velik odmev: bile so najboljše, po- sebna odlika kaset pa je, da sodelujejo pri njihovem nastavku uveljavljeni sodobni glasbeniki. Tako dopolnjene so na primer knjižice v zbirki Cicibanov vrtiljak - Vžigalnik Hansa Christiana Andersena z ilustracijami Kostje Gatnika, Zrcalce Grigorja Viteza z ilustracijami Marjana Mančka, Rdeča kapica bratov Grimm itn., in v zbirki Pedenjpedov vrtiljak - Pravljice po telefonu Giannija Rodarija, ruska pravljica Ivanček bedaček, ki jo je glasbeno opremil Ivo Meša, slovenska ljudska pesem Pleši pleši črni kos z glasbeno opremo Mihe Dovžana, glasba pa je delo Boruta Lesjaka v kaseti ob knjižici Helene Bechlerowe O žabicah v rdečih hlačkah. V zbirki Deteljica sta izšli letos le dve knjižici, ena od obeh so kratke fantastične pravljice Polonce Kovač Kaj se komu sanja, Z ilustracijami Milana Eriča, druga pa je Potovanje račke Dine, besedilo avtorja Sama Kuščerja; nastajalo je med njegovim popotovanjem v pismih, ki jih je v obliki zgodbe v nadaljevanjih pisal svojemu sedemletnemu sinu. Zbirka Sončnica , prinaša predvsem knjigo Čarovnica in mavrična mačka, to so zbrane sodobne angleške pripovedi za mladino. Ifigenija Zagoričnik in Veseljko Simonovič sta vanjo zbrala dvajset sodobnih angleških avtorjev, ki so objavljali od začetka 20. stoletja do danes. V tej zbirki objavlja svoje pravljice iz zadnjih desetih let ustvarjanja tudi Ela Peroci. S knjigo Prisedite k moji mizici pisateljica tako sklepa svoj pravljični opus od svoje prve knjige za Lahko noč. Pred nedavnim je Mohorjeva družba iz Celovca predstavila v Ljubljani svojo knjižno posebnost: v zbirki AUSTRIACA je izšla knjiga Josef a Haslinger ja Srednja leta. Bralce preseneča s svojo nenavadnostjo, hkrati sta v knjigi skupaj natisnjena izvirno besedilo v nemščini (Die mittleren Jahre) na levi strani in slovenski prevod (Srednja leta) na desni. Prevajalec France Verbinc, je svoje delo opravil brezhibno, na predstavitvi pa je zaupal občinstvu, da se ni zavedal, v kakšen preskus se spušča, ko je prevzel prevajanje knjige. Šele kasneje je zvedel, da bodo izvirno besedilo in prevod združili v eno knjigo. Gotovo je prevodu namenil še dodatno pozornost, ko je zvedel, da bodo bralci lahko neposredno primerjali odstavke in stavke, ki so v knjigi eden zraven drugega, od strani do strani. Pred tako preskušnjo se prevajalci znajdejo le redkokdaj, zlasti če pomislimo, da bodo knjigo jemali v roke ljudje, ki so bolj ali manj »dvojezični«, bodisi v Celovcu ali v Ljubljani. Zato zasluži prevajalec še posebno priznanje. Nehote je postal učitelj vsem, ki bodo poskušali svoje znanje jezika (slovenščine ali nemščine) tudi s pomočjo branja te knjige nekoliko izboljšati. sta si miselnost avstrijske in slo venske vasi. Nekaj, kar nas kul turno zbližuje. Že na začetku sem poudarilo velik izobraževalni pomen te knjige. Na predstavitvi so zastopniki založbe in tudi prevajalec poudarjali zlasti pomen dvojezičnega besedila za koroške Slovence, ki bi lahko z njeno pomočjo obnovili svoje znanje slovenščine. Ko bodo brali povesi v slovenskem prevodu, in če ni bodo razumeli pomena kake be- / sede, bodo lahko pogledali nC t levo stran knjige v nemški stavek, l in tam našli ustrezen nemški / izraz. ' Bralci se bodo najbrž razdelil na nekaj skupin. Manj ambici ozni bodo hiteli z branjem na tisi strani in v tistem jeziku, ki ga bol obvladajo. Morda bo marsikatet koroški Slovenec raje povest hi tro prebral v nemščini, drugi Slo venci, v Ljubljani in drugje, ki sl jim nemščina še zatika, pa bodi ■ uživali preprosto samo v sloveti skem besedilu. Kdo je pisec knjige? Josef Haslinger se je rodil v Zwettlu na Spodnjem Štajerskem leta 1955. Študiral je filozofijo, germanistiko in gledališko umetnost. Promoviral je za doktorja filozofije. Kot soizdajatelj revije VE-SPENNEST in kot generalni tajnik graške avtorske zveze je imel priložnost spoznavati literaturo z raznih strani in je doslej objavil Že šest knjig. Živi in deluje na Dunaju. Ne smemo pozabiti, da so lju r dje iz dneva v dan za svoje izo c braževanje pripravljeni storiti če K dalje več. V zadnjem časi * izredno hitro narašča povpraše 4 vanje po učenju nemščine po vse r> Sloveniji. Učiteljev nemščine je i| zdavnaj zmanjkalo, pomagaj! študentje. Marsikomu se izredni ' mudi do znanja nemščine, p' l tudi odrasli utirajo razna osebni ,s pota pri svojem učenju, ker n f morejo vsi na tečaj. Prav za tl 1 izobraževalno ambiciozne, ki 5( 's samostojno uče tujega jezika, ji V zbirki Zlata ptica smo letos dobili pravljice etiopskih ljudstev Sol in zemlja, ki jih je izbrala in prevedla Silvestra Rogelj-Petrič. Zbirka Mladi oder je pridobila novo knjigo, tokrat so to slovenske ljudske naštevanke, odšte-vanke, igre in poigranke, naga-jivke in posmehulje Ura je ena, medved še spi. ki jih je izbrala, uredila in poslikala Marija Vogelnik. Sama zgodba je zasnovana preprosto, fabulativno. Pripoveduje o Gruberju, trdnem kmečkem gospodarju in njegovi družini - ženi in šestih otrbcih. Čas dogajanja je pomaknjen v sedemdeseta leta, ko se začne Gruber, dejaven, nadarjen in napreden kmet in poveljnik vaških gasilcev bojevati s smrtonosno boleznijo. knjiga dragocen pripomoček ^ Brez uporabe slovarja in nepo, trebne izgube časa omogoča, d\ bralec povest razume in ji do pa l tankosti sledi. Dela sam - pč 1 merjalno med levo (nemško) i 1 desno (slovensko) stranjo knjigi Knjiga omogoča samostojno i ustvarjalno učenje. Mohorjeva družba v Celovcu i zasluži posebno priznanje za to, / Izšel je tudi prvi ponatis del Walta Disneya Zgodbe za vsak dan v letu, zunaj zbirk pa so izšle tudi Biblijske zgodbe, najznamenitejše pripovedi za otroke in mladino, ki jih je po Stari in Novi zavezi priredila Pat Ale.xander, ilustriral Lyndon Evans, prevedel pa Uroš Kalčič. VLASTA KUNEJ Bolezen sprejme takšno, kakršna je, se ji pogumno upira in se skuša čim dlje oklepati življenja. Pri tem veliko misli na svoje bližnje; skrbi ga, kako jim bo brez njega. Ob koncu, ko ga bolezen premaga, se poslovi od ljudi in Življenja, zmirjen s svetom in s seboj. da je izdala besedilo na tako izviren način, ki omogoča večstran sko uporabo. Pričakujemo, dl bodo prvi taki dvojezični izdaj sledile še druge nove, po kateril bodo segali bralci. Menim, da b jo morale redno uporabljati šol pri pouku nemščine in ustanov za izobraževanje odraslih pri na daljevalnih tečajih nemščine Marsikdo bo kar sam segel pl knjigi in si tako obudil znanji nemščine, čeprav ne bo šel ni tečaj. Povest bi lahko nastala tudi kjerkoli v kaki od slovenskih vasi. Bralec zasluti, kako blizu Knjiga bo kmalu naproda v vseh knjigarnah. ANA KRAJNC Izbrana poezija in tista za primerjavo »Knjiga« Stephana Mallarmeja in Antologija ruske poezije 20. stoletja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1990 V zbirki Cankarjeve založbe Bela krizantema je izšla izbrana prevodna poezija Stephana Mallarmeja. Marko Crnkovič, ki je to poezijo izbral, uredil, pripravil opombe in napisal spremno besedo, jo je naslovil Knjiga - po Mallarmejev! zamisli, ki se je porodila kot ena skrajnih idej njegove simbolistične poetike: »Knjiga« je pesnikova nikoli uresničena ideja o totalni umetnini, ki bi bila edina in ena sama, in v kateri bi bilo vse. kar je. razumljivejše. »Knjiga«, kakor jo je iz izbrane Mallarmejeve poezije oblikoval Crnkovič, obsega skoraj vse bistveno, izbrano iz tistega, kar je ustvaril ta simbolistični pesnik devetnajstega stoletja: to so njegove zgodnje pesmi, mladostne pesmi v prozi, Heoridada, Favnovo popoldne, Met kock, objavljeni pa so tudi skoraj vsi soneti, pisma (o pesništvu in eksistencialističnih izkušnjah) in eseji, ki so skorajda bolj podobni člankom, ter Odgovori na anketna vprašanja. Crnkovičeva spremna študija k poeziji je zasnovana kronološko in dovolj poljudno. Mallarmejevo sugestivno in artistično poezijo, ki je močno zaprta zaradi nenavadnih konstrukcij, novih besed in besednih zvez in stavkov, posebne metaforike in postaja sčasoma vse abstraktnejša, osvetljuje z različnih strani in si prizadeva, da bi, bila njegova interpretacija zaradi izmuzljivosti in večpomenskosti Mallarmejeve poezije kar najbolj nenasilna. Prevedena poezija, ki je pred nami, ponuja torej ne le užitek ob branju te hermetične poezije za sladokusce, ki je. je v naši prevodni književnosti tako zelo primanjkovalo, ampak je bralcu na voljo tudi za primerjavo. Letos, pred nekaj meseci, je izšla r zbirki Lirika založbe Mladinska knjiga poezija istega pesnika, le da jo je prevedel Boris A. No- vak; zanimivo je primerjati uspesnjevalni in subjektivni avtorski način obravnave, saj sta prevajalca vsak po svoje pripomogla k poslovenjanju Mallarmejeve poezije, obenem pa lahko bralec, ki ne zna francosko, dojame polnost in iregularnost misli. Oboje namreč poleg drugega pomembno oznamuje poezijo, objavljeno v knjigi. Antologija ruske proze 20. stoletja je pravzaprav le nadaljevanje antološke tradicije, ki jo goji omenjena založba. Doslej so izšle za jugoslovansko antologijo še ameriška, španska in zdaj ruska. v pripravi pa je sodobna nemška poezija 20. stoletja, ki bo segala od Rilkeja do sodobnikov našega časa. Ruska antologija je pravzaprav prva antologija te vrste pri nas. Pripravil jo je Tone Pavček, svoj izbor pa je začrtal od Solovjova - ta je postal s svojo mistično, simbolno zaznamt \ vano poezijo nosilec in znanilk . novega - prek starejše ruske sin balistične generacije, kamo uvrščamo V. J. Brjusova. do Bv j nina, Vološina, Bloka kot vodi r nega predstavnika ruskega sirt p bolizma in srebrnega obdobj p v ruski poeziji, prek Hlebnikovl c utemeljitelja ruskega avantgfl k dizma, Mandelštama, Severji nina, Majakovskega, Paste' naka, Jesenina, Bagrickega, ^ 1 vse do novejših pesnikov, k' kršni so Gabrovski, Voznesei ski, Jevtušenko do zadnjega m belovega nagrajenca Brodskeg ki pomeni vrnitev k moderni kh siki; z njim se antološki pregh tudi končuje. Izbrano poezi\ spremlja informativna kronah ška študija, ki na kratko prei s v I f č l l stavi vsakegci od ustvarjalce' t pripravi! pa jo je Aleksandt p Skaza. I VLASTA KUNEJ boriš lipužič Vtisi s poti v Srednjo Ameriko Evropa v Karibih »Johann Sebastian Bach«, letalo DC 10 nizozemske KLM, se je natančno po voznem redu dvignilo z amsterdamskega Ship-hola. Začela se je več kot deveturna voinja čez severni Atlantik v Srednjo Ameriko. Cilj prvega dela poti je bil otok Curagao v nizozemski posesti Malih Antilov. Ta smer je za potnike iz Srednje >■ Evrope v daljno medmorsko Ameriko pravzaprav najbližja in ll ttajhitrejša. Zemljevid na koncu Prostrane potniške kabine je imel t označeno pot poleta, ki je v ra-c, hlem loku najprej potekala bolj proti zahodu, nato pa se je kakš-uih 600 km od Azorskih otokov d ttsmeril proti jugozahodu, tako .j da je diagonalno prečkal ocean, odtlej, ko smo se poslovili od Irske obale, je bila, kamor je seglo oko, eno samo neizmerno vodno prostranstvo. Z nekaj do-rnišljije sem slutil na svoji desnici Precej oddaljen zlovešči Bermud-ski trikotnik. Ozračje na višin ! lO.OOOm nad zemljo je bilo tistega avgustovskega dne popol-uonia mirno. Večina poti vse do it rakovega povratnika je bila brez 0 oblakov. Ob pogledu skozi okno ;č ni bilo mogoče zaznati nikakrš-5ij nega znamenja življenja. Kot da it bi lebdeli nekje med oceanom in M riebom. 1 tj Brnenje letalskih motorjev je ni bilo tako enakomerno, da se je p, Potem, ko se je uho privadilo, ni skoraj povsem izgubilo v tišini rti navideznega mirovanja. Po šestih te urah je bilo sonce še zmeraj visi, soko na obzorju, saj smo se od j Greenwicha že za tretjino premoti knili na zahodno poloblo, to, JI Nazadnje je tišino pretrgal ka-•a pitonov glas. Povedal je, da se r: bližamo Portoriku v Velikih An-ii blih. To pa je bilo tudi znamenje, 7(1 da se končuje dolga pot čez Atil lantski ocean. Potnike je prevzela običajna vznemirjenost, saj so se rnnogi bližali svojemu domu 'l Uekje v prostranih Karibih, drugi °: Pa pričakovali prvi stik z nezna-n' nim tropskim otokom, n " Potem ko je ostal za nami Por-V tonko, je bilo Karibsko morje l' večinoma prekrito z oblačno odejo, na obzorju pa so se risale 'l nenavadne gmote kumulov in nimbov, značilne za tropsko podnebje. Ozračje ni bilo več tako rnirno kot prej. Naša zračna ladja seje začela polagoma spuščati, in ,0 je povsem pregnalo občutek negibnosti v ozračju. Med potniki je bilo sorazmerno malo Evropejcev. Rasna roznolikost karibskih domačinov Z raznoterimi barvnimi odtenki Polti in mali jezikovni babilon so Prava paša za geografa ali antropologa pa tudi za primerjalnega jezikoslovca. V vsej tej prepletenosti ras in narodov so najštevilnejši mulati (mešanci med črnci in belci), ter zambi (mešanci med Indijanci in črnci). Domačini Curagaa in sosednjih otokov govorijo med seboj papiamento -svojevrsten jezik, ki je nastal ob mešanju španščine in portugalščine z jezikom doseljenih afriških črncev, ima pa tudi sestavine nizozemskega, francoskega in angleškega jezika. Poznavalci pravijo, da je slovnica papiamenta zelo preprosta. Povsod govorijo tudi nizozemščino. Čeprav ima Curacao samo nekaj več kot 170.000 prebivalcev (od tega 5.000 Evropejcev), se uče vsaj še enega od svetovnih jezikov - angleščino in španščino. Te nadrobnosti so mogoče za primerjavo z razmerami pri nas v Evropi zanimive, ker prav znanje več jezikov majhnim narodom utrjuje svetovljansko zavest, premošča osamljenost zaradi ge- > ografske oddaljenosti ter preprečuje manjvrednostni občutek zaradi ozemeljske in številčne majhnosti. Šestdeset kilometrov dolgi in 5 do 15 kilometrov široki Cura-gao, na pragu Južne Amerike, le 70 kilometrov od venezuelske obale, ima ugodno prometno lego. Je čezoceanska letalska postaja, zlasti za letalsko družbo KLM pa tranzitna točka med Evropo, Južno in Srednjo Ameriko. Velike razdalje med posameznimi prostranimi predeli an-tilskega otočja ip gosta naseljenost so pospešili razvoj letalskega prometa. Tako je na letališču v Curagau živahno ves dan, na njem pristajajo in vzletajo letala vseh velikosti. Čeprav ima otok veliko morsko pristanišče, je tudi letalski tovorni promet zelo razvit. Dobre zveze i svetom so povsem zabrisale občutek, da so ti otoki oddaljeni od razvitih dežel, saj so na vsakem koraku dosegljiva sodobna tehnična sredstva današnje elektronske civilizacije. Zato ni bilo težko dobiti zvezo Z Ljubljano iz letališke telefonske govorilnice za tri antilske guldne ali 24 din. Pri nas bi bilo žal to brezupno početje. Ob odhodu sem na brniškem letališču potreboval več časa, da mi je uspelo telefonirati v Ljubljano, kot pa dan kasneje iz 6 tisoč kilometrov oddaljenega Curagaa. Zdi se, da je ta otok bolj povezan z evropsko civilizacijo kot Jugoslavija, in je geografsko del Evrope in bi se rada tudi gospodarsko in politično včlanila v nastajajočo novo evropsko skupnost. Že pred petnajstimi leti mi je strokovnjak za informatiko na področju izobraževanja v Washingtonu v ERIC-u (Education Research Information Center) dejal: »Uporaba računalnikov v informatiki se začne in konča i telefonijo...« Zgled rasne in verske strpnosti Curagao je zanimiv in za razmere v Jugoslaviji poučen tudi ; Suha knjiga H jii Tretješolci so napolnili šolsko ji knjižnico in iščejo knjige za do-niače branje in bralno značko. • ^ed njimi je tudi Teja z Zgodbami iz mesta Rič-rač pod paz-w duho. Mislim, da pri naslednji a~ knjigi potrebuje mojo pomoč. j el »S čim ti lahko pomagam?« se p i* ponudim »kaj bi rada?« '' ‘ ZA DOM IN DRUŽINO i; (človek, družina, družba) J 27. INTELIGENČNI KVOCIENT 50,00 din ,0 28. ROJSTVO BREZ NASILJA 50,00 din J 29. ŠOLA, UČITELJ, MATI, OTROK 50,00 din ' 30. OČETJE KJE STE 50,00 din ' 31. DROGA V SVETU IN PRI NAS 50,00 din v 32. ŽENSKA, CERKEV, DRUŽINA 50,00 din 33. NEGA IN VZGOJA OTROKA 250,00 din 34. DRUŽINA, SORODSTVO, SPOLNOST 40,00 din 35. BONTON 99,00 din DRUŽBOSLOVJE 36. UVOD V PRAVO OKOLJA 40,00 din 37. SOCIALNI DELAVEC IN ALKOHOLIZEM 40,00 din 38. EKOLOGIJE, ENERGIJA, VARČEVANJE 40,00 din , 39. ZNANOST V DRUŽ. VREDNOTNEM SVETU 40,00 din 40. PO KOROŠKIH KOLOVOZIH 37,00 din 41. SAMOUPRAVNA ORG. DELA 40,00 din P 42 SKUPNI SLOV. KULTURNI PROSTOR 40,00 din V 43. KAJ VEM O ALKOHOLIZMU 40,00 din U 44. SODOBNA VARNOST 30,00 din ,ei 45. ZGODOVINA ŠOLSTVA 3 knjige, 300,00 din „ 46. MLADINA IN IDEOLOGIJA 20,00 din i 47. SEDMA SILA 20,00 din ‘j 48. MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE 20,00 din POLJUDNO ZNANSTVENA LITERATURA 49. ZBOGOM LIBERTV BELL 30,00 din J 50. RAČUNALNIŠKI IZZIV 30,00 din ,( 51. BUKOVI GOZDOVI NA SLOVENSKEM 100,00 din 52. LJUBLJANSKI ORIGINALI 20,00 din 53. NADSTROPJA AMERIKE 40,00 din 54. MED NEBOM IN PEKLOM 20,00 din 55. RULETA NA ATLANTIKU 28,00 din | 56. LEVITAN 56,00 din 57. TRUBARJEVO BERILO 28,00 din « 58. MARKETING V NABAVI 60,00 din n 59. MARKETING V TURIZMU 60,00 din l PRIROČNIKI 4 60. ALERGIJA NA HRANO 72,00 din i 61. KUHAJMO ZA ZDRAVEGA OTROKA 72,00 din 62. ARTRITIS 72,00 din j 63. JOGGING 35,00 din 64. SLASTI SLOV. KUHINJ 105,00 din 65. ZMAGA V ŽELODCU 105,00 din 0 66. ZDRAVJE PRIHAJA IZ KUHINJE 72,00 din , 67. PRVA POMOČ 60,00 din 68. PRAVO ORODJE 36,00 din 3! 69. IGRAJMO BRIDGE 112,00 din ’! POEZIJA ,, 70. LIPUŠ 2 knjigi 20,00 din ' 71. KOPRIVE 20,00 din ' PESMARICA 72. PEVEC IZPOD OBIRJA 90,00 din Naročilnico pošljite na naslov ČGP DELO - Prodaja, Titova 35, 61000 Ljubljana. Vse informacije dobite po tel. (061) 315-■j 366 in 26-96 ali 28-22. Poštnino plača kupec. i i i ’ ------------------------------------------->š NAROČILNICA Pri ČGP DELO - Prodaja nepreklicno naročam naslednje knjige (navedite št. izvodov in zaporedne številke): Knjige pošljite na naslov: Naročene knjige bom plačal po povzetju! Datum..................................... Čitljiv podpis ..i........................ (za pravne osebe žig) ) Slovenski koledar Slovenska izseljenska matica 1991 Slovenska izseljenska matica je založba, ki izdaja strokovne in druge knjige za slovenske izseljence in tako vsaj deloma pripomore ohranjanju stikov s Slovenci po svetu. V ta namen je izšel letos - že 38. po vrsti - Slovenski koledar, ki objavlja publicistično, leposlovno in znanstveno gradivo o slovenskem izseljenstvu in diaspori. Koledar obsega raziskave slovenskega izseljenstva, kot so se klasificirale v zadnjem času - sociološke, etnološke in zgodovinske, letos pa ugotavljajo, da bo treba več pozornosti nameniti raziskovanju spornih zadev, zlasti tistih, ki so se pojavile v obdobju povojnega izseljevanja (na primer povojnemu izseljevanju, navideznemu začasnemu delu idr.). Koledar je vsebinsko razdeljen takole: v uvodnem delu je obravnavana problematika v matični domovini. Najprej je opisano delovanje Slovenske izseljenske matice, ki praznuje letos 40-letnico svojega delovanja, del prispevkov govori o delovanju slovenskih duhovnikov po svetu in zamejskih Čedermacih, duhovnikih ob meji. Tak je prispevek zgodovinarke Dorice Makuc, Tomaža Bukovec pa z etnološkega stališča obravnava slovenske velikonočne običaje ipd. Naslednji prispevek uvodnega domovinskega dela je Jurčičev; v njem obravnava avtor heraldiko na Slovenskem. Poleg vsega drugega objavljenega pa je v tem delu posebno pomembno, da je z besedilom Vladimirja Klemenčiča Družbenogospodarska preobrazba na Slovenskem prvikrat nadrobneje predstavljen novi center za slovenski jezik kot tuji jezik na Filozofski fakulteti, na ustanovi, ki organizira tudi poletno šolo slovenskega jezika za zamejce. Osrednji del, literarni almanah, prinaša izbor mlade proze, ki se je pojavila v slovenski revi-alistiki lea 1983, kasneje pa tudi v knjižnih izdajah; sledi ji vrsta avtorjev iz t.i. diaspore s proznimi besedili in poezijo, ki odsevajo človekovo stisko, ker je morda razseljen za vedno in je mogoče za zmeraj izgubil svojo domovino. Takšni so: zapis Teda Kramolca, pisatelja, pesnika in likovnega umetnika - proza Vlak Zaupni telefon Poznate telefonsko številko (061) 323-353? To je telefon ZATE (ZAupni TElefon), ki že od letošnjega marca deluje pri Asociaciji žensk - neformalni, samostojni in neinstitucionalni skupini ljudi. Zaupni telefon je namenjen vsem. ki so v stiski in ne najdejo sami odgovorov na najrazličnejša vprašanja. Številčnico lahko zavrtite tudi vi, kadarkoli med 16. in 21. uro. z vami pa se bodo pogovorili prijazni ljudje, polni dobre volje in nasvetov. Nanje se obračajo mladi, otroci, ženske, starši: iščejo uteho, ker so bili trpinčeni; potrebujejo pomoč. ker bi radi iz zasvojenosti; sami ne najdejo poti iz ljubezenskih težav; zanima jih marsikaj v zvezi s spolnostjo, pa se nimajo s kom pogovoriti. Nekateri kličejo zaradi osamljenosti, ne vedo. kam v prostem času... Pri acosiaciji žensk (sedež imajo na Zvezi prijateljev mladine. Miklošičeva 16 v Ljubljani) so se odločili še za en korak: izdali bodo brošuro Kam? Kdo? Kdaj? - mali vodnik in priročnik za mlade in njihove najbližje, ko bodo potrebovali pomoč in nasvete. Veseli bodo vaši predlogov o tem. kakšna naj bi bila brošura in kaj vse naj bi vsebovala. Prav tako pa bi radi sprejeli medse nove sodelavce, prostovoljke in prostovoljce, ki so pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Pričakujejo vas pri telefonu v popoldanskih urah. lahko pa jim tudi pišete. v Paternion, poezija Milene Merlak in proza argentinskega pisatelja Pabla Štuklja - Neznana roka, ter novela Kača, ki jo je napisal Lev Detela (ki živi na Dunaju), nagrajena pa je bila na natečaju Mladike. Tem besedilom pa sledijo objave naših piscev, ki delujejo v Sloveniji in katerih besedila se tematsko navezujejo na izseljenstvo; med njimi so kratka besedila Marjete Novak, Marjana Tomšiča in Ivana Cimermana. V letošnjem koledarju je zgodovinska tematika urejena v zadnjem delu celotne publikacije, začenjajo pa ga publicistični zapisi Leva Detele o značilnostih slovenske zdomske proze v povojnem obdobju. Posebne vrednosti je prispevek Franceta Papeža, enega najvidnejših zdomcev v diaspori - piše o treh Slovenijah - matični, zamejski in zdomski - pa prispevek Marjana Peršiča, slovenskega zdomskega publicista, ki razmišlja o desetletjih svojega bivanja v tujini, itn. V tem delu je tudi več prispevkov, ki obravnavajo izseljenstvo iz Zgodovinskega zornega kota; takšni so prispevki Andreja Vovka, dr. Petra Klinarja,' dr. Jerneja Petriča in še nekateri drugi. Kakorkoli: že ob bežnem prebiranju prispevkov v koledarju in listanju po njem danes morda bolj kot v kateremkoli času občutimo vso pretresljivost in zapletenost zdomskega življenja, ki ima morda premalo prostora v naši zavesti, saj se morda ne zavedamo dovolj, da je ta zgodovina v tem času še posebno naša. Živo namreč prizadeva kar tretjino Slovencev, ki so se v preteklem času izselili iz svoje matične dežele. V. K. 1 fTi SMUČANJE S SAPOM Turistična agencija SAP Ljubljana ponuja enodnevne smučarske pakete za skupine (mladine in odraslih) po izredno ugodnih cenah. Prevoz je mogoč na vsa naša smučišča. Celodnevna smuka na Krvavcu samo 200 din (prevoz in smučarska karta). Enaki popusti veljajo tudi za druga smučišča. Izrabite ugodnosti smučanja v skupinah. Pokličite nas takoj. Potujte z nami! Informacije: Turistična agencija SAP, Titova 38, Ljubljana, tel. (061) 317931, 310868. vmmm s mm TURISTIČNA AGENCIJA SAP, LJUBLJANA, TITOVA 38, TEL: 061/317931, 310868, 310954, TELEFAX: 315389, TELEX: 31 221 Z BIRO STIK d.o.o. 'prodaja računalniške opreme in pisarniške mehanizacije 63000 CELJE, PARTIZANSKA 35, TELEFON: 063/21-614, FAK: 26-039. ŽIRO RAČUN: SDK CELJE 50700-601-13859 POTREBUJETE KAKRŠEN KOLI PODATEK TAKOJ?__________ Kupitesi RAČUNALNIK? POTREBUJETE FOTOKOPIJO^ Rešitev je FOTOKOPIRNI STROJ! VAM JE ZMANJKALO PAPIRJA, OBRAZCEJC . ■?_______________ Pri nas dobite VSE! KONKURENČNE CENE IN POOBLAŠČENI SER VIS ZAGOTAVLJA MF^jb/roseric/Si Min \LUGAk 63000 Cel/e. Partizanska c. 35, Tel.: 063/21-614, Fax: 26-089 POKLIČITE NAS! TEL.: (063) 21-614 FAK: (063) 26-089 Vesele praznike, srečno in uspešno novo leto 1991 zeli vsem učencem, učiteljem, vzgojiteljem in staršem Založniški center Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Sl ()VHNSK’Ak=?il/SFI JFNSKA MATICA l CANKARJEVA l/II 61001 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA « 061/210732 *' +3* 61 210732 K p. p. 169 FAX 061/210732 VEZI MED SLOVENCI NA TUJEM IN SLOVENCI DOMA SLOVENIJA je četrtletna barvna serija v angleščini. Namenjena je: - učiteljem angleščine kot učni pripomoček - vsem tujcem, ki imajo kakršenkoli stik z našo deželo - potomcem Slovencev v tujini, ki ne znajo več slovensko RODNA GRUDA je mesečna revija za Slovence na tujem, v slovenščini s prilogo in. španščini. Je: - informativna - poučna - bogato ilustrirana Celoletna naročnina za vsako revijo je 250,00 din, posebej zaračunamo poštnino, kamor revijo pošiljamo! Naročila pošljite na naslov: SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA, Cankarjeva 1, 61000 LJUBLJANA ali po tel. 061/210 757. Revijo Slovenija □ Rodna gruda □ pošljite na naslov Položnico za plačilo darila pošljite na naslov. Poljudnoznanstvena revija za vse generacije Svet ni črno-bel. Zato je GEA odslej vsa v barvah. Številka revije stane 50 dinarjev. Naročniki imajo 10% popusta. NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO GEA - PD Ime in priimek: Naslov: Poštna številka, kraj: Podpis: Naročilnico izrežite in jo v ovojnici ali nalepljeno na dopisnici pošljite na naslov: MK - ZALOŽBA, SOK, Šmartinska 152, 61000 Ljubljana. Za vsestranske smučarje, z zahtevo po udobju SMUČARSKI ČEVLJI R 90C ST Diagonalni trak High Moduius natančnost m vodl/ivost. Medial Insert stabilno nastavl/anje robnikov Notran/i čevelj AFC udobnost m natančnost POSSIGUOl SMUČ! 7G KEVLAR Kratka krivina praktičnost 'Ozek prol'l živahnost Porazdelitev posebne ■ožnostr vodljivost v dolgih ovinkih prožnosti: vodljivost v aoigm ov Kontrola tresljajev udobnost m stabilnost. Drsna ploskev R 9100 izredna drsnost S Smučarsko zvezo Slovenije in Slovenijašportom smučajmo ceneje prodaja: Slovcnijiisivoit muli imcimknm Smučarske kartice . ()'"< jiofuist pri nakumi naslednje športne opreme: Slovenijašport 7 Rossiijiiol n arske palii c Rossipiml smučarski čevlji Rossii>nol. Alpina smučarske rokavice Rossnjiiol *. smučarske varnostne vezi Ivrolia športna očahi Ce - Re lermo oblačila Toper. L niverzale. Elkroj zimske jakne AJiJas l reki m; obutev Adidas loveine trenirke Adidas