132. ttcvmn. v UflUlnni. v toreh iz. limun UZ3. Leto UL lihafa ml dan popoidot, tema*! iiMli ta Irtaeratl t do 9 petit vat i 1 D, od 10—15 petit vest a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — In&eratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. rjptAvnlstvo »Slov. Naroda" in .narodna Uakarna" Saaflova olica tt 5, pritlično. — Telefon šL 304. Urainlttro „siov. Narode" Kaaiiova ulica tt 9, u nadstropje Telaten *tev. 34. sprejema le podpiamna ta zadostno frankovane. - Rokopisov eo no vrata. ~W Posamezna Številke: v Jugoslaviji vse dni po Oin i-— v inozemstvu navadne dni Din 1, nedelje Din 1*25 Poltnina platana v gotovini« .Slovenski Narod« velja: V taucastrt v Ljubljani po po^ti 12 mesecev...... Din 120-— Din 144 — Din 216 — . 60«- . 72-— . 108-- 3 : .... . 30— . 36'— . 54'- ■ 1°*— i »— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno SSSV" po nakaznici Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Ob revoluciji v Bolgariji. Koncem prejšnjega tedna smo z veliko zadovoljnostjo vzeli poročilo zunanjega ministra dr. Ninčijća na znanje, v katerem je očrtal obrise novega razmerja med Jugoslovensko in bolgarsko državo. Večletna pogajanja, nesoglasja, pa tudi iredentistična rovarenja po Makedoniji so se končno zaključila z znanim niškim sporazumom. Vlada Stam-bolijskega se je resno potrudila, da vsestransko zadosti našim upravičenim zahtevam. V tem oziru velja opozoriti na drakonične odredbe, ki jih je ukrenila vlada g. Stambolijskega. proti nezakonitemu delovanju organizacije takozvanih makedonstvujuSčih. Dobra je bila politika zunanjega ministra, da nI poslušala platoničnih Hrad naših, v zunanjih zadevah vsekakor detinsko naivnih »Južnih Slovanov«, ko so od niega zahtevali, naj se odpelie v Sofijo in naj s sugestivno besedo o bratstvu vseh južnih Slovanov kratkomalo predloži načrt konkretne konfederacije med Jugoslavijo m Bolgarsko. Z veliko uvidevnostjo se fe nasproti temu prigovarjanju opiral na izkustva zunanje politike in od bolgarske vlade zahteval konkretne garancije za prijateljske odnošaje z Beogradom. Med Bolgarsko fei Jugoslavijo namreč ne gre samo za likvidacijo vojnega stanja, temveč za velevažno vprašanje Makedonije, kateri se bolgarska javnost in neke organizacije v njej nočejo odreči Z rezko odločnostjo je bflo potrebno pripraviti bolgarske državnike do priznanja, da je Makedonija jugoslovenska pokrajina in da se ji je treba odpovedati z ne-dvounmimi dejanji. Stambolijski je to uvidel ter usmeril obnovitveno delo na Bolgarskem v tako smer, da bi se v notranjosti posvetilo velikim gospodarskim, socijalnim in kulturnim nalogam, da bi pa v zunanjosti gojilo z Jugoslavijo odkritosrčne prijateljske odnošaje. Bolgarija potrebuje notranjega miru in razvoja, ne pa iredentističnega rovarenja in sanjarenja o Makedoniji Dejstvo jugoslovenske državne suverenosti nad makedonskim ozemljem je neizmerno važnejše, kakor vse ostale, celo zelo dvomljive trditve etničnega značafa. V tej odpovedi Stamboliiskega se zrcali njegova zamisel nove Bolgarske, ki bo našla v Jugoslaviji svojo najtesnejšo zaveznico in pomočnico. Slučaj usode je nanese!, da je nas* zunanji minister moral izpregovoriti besede o stari, iredentistični Bolgarski, ki si prilašča Makedonijo, in pa o novi Bolgarski, ki priznava nedotakljivost našega celokupnega državnega teritorija in ki hoče z blagoslovljenim notranjim razvojem obeh držav stvoriti bodeče zavezništvo na slovanskem Balkanu, baš na predvečer nove revolucije v Sofiji. Ta revolucija je namreč, sodeč po prvih znamenjih naperjena proti Stambolijskemu kot nositelju pomirljive in spravne zunanje politike. Šele v drugi vrsti je namejena izpremembi notranjega režima na Bolgarskem. Revolucijo so izvedli rezervni oficirji, v resnici biv-Ši aktivni bolgarski oficirji, katere je an-tanta razorožila, v družbi z organizacijami iredentis ličnih makedonstvujuščih udruženj. Ta meščanski blok, ki je v sami Sofiji v veliki večini, je pobijal dosedanjo politiko Stambolijskega v glavnem zaradi njegovega stališča do Jugoslavije. Jugoslaviji je prilično vse eno, kdo vlada v Bolgarski in kako si Bolgari urejajo svojo državo. Toda na zunanjepolitičnem stališču bolgarske javnosti smo življenjsko interesiram. Makedonija je namreč vsaj začasno, dokler se razmere v tej pokrajini ne asimilirajo in konsoKdirajo, za nas kočljivo vprašanje in imamo v tem oziru dolžnost, da z neumorno ČujeČnostjo pazimo na dejanje in nehanje našega bolgarskega soseda. Bolgarska revolucija še ni zaključena. Stambolijski menda še živi in vsa zemljoradniška bolgarska pokrajina je v njegovem taboru. Ta tabor je bojevit in dobro oborožen Mi izključeno. da>e za- ključi usoda sofijskega revolucionarnega ustanka drugače, kakor se to danes kaže. Toda tudi če do tega zaključka ne pride, ima naša vlada dolžnost, da odredi potrebne varnostne mere napram bolgarski meji, tako da bi bila iznenađenja izključena. Sicer resni vpadi niso mogoči. Toda na mestu je odločna diplomatična intervencija, ki naj razčišči zunanjepolitične cilje revolucijonarne bolgarske vlade. Nova bolgarska vlada se mora podvizati, da nam sporoči, ali misli spošto- vati besedilo v Nišu podpisanih dogovorov in ali želi nadaljevati zunanjopolitič-no smer svojega prednika Stambolijskega. Mi si moramo biti na jasnem glede stare in nove Bolgarske. Napram silam stare Bolgarske je treba postopati neizprosno in neupogljivo, napram ciljem nove Bolgarske pa dobrohotno, prijateljsko, tako da moremo skleniti v bližnji bodočnosti med obema slovanskima državama najtesnejšo mednarodno zvezo. Revolucija v — London, 10. junija. (Reuter.) Iz So* fije poročajo, da je organizacija rezervnih častnikov strmoglavila vlado. Vsi ministri (?) so biti aretirani. Sestavljena je nova vlas da, v kateri so zastopane vse opozicijonalne stranke, IzvzemSi komunistov. V državi vlas da mir. — Bukarešta, 10. junija. (OR.) Poročilo o revoluciji na Bolgarskem so prinesli tu* kajšnji listi v posebnih izdajah. Pišejo, da je bil kabinet Stambolijskega vržen, da sta vojaška liga in opozicijonatni blok stopila na čelo vlade, da je bilo narodno sobranje obkoljeno in vsi navzoči poslanci in ministri ujeti. Ostale ministre so aretireli na stanom van jih. Iz Sofije nt odšel noben vlak. Meja Je povsod zaprta. Krvoprelitja ni bito. Nova vlada bo bržkone sestavljena iz univerzitet« nih profesorjev. Ministrski predsednik bo univerzitetni profesor C a n k o v. Revoluci* jonarni odbor napenja vse sile, da se ohrani v državi mir. Ukrenjeno Je vse potrebno, da se pre* preči eventualno gibanfe zemljoradniške stranke proti novi vladi. Kakor vse kaže, so revohicijonarji gospodarji položaja. Politični procesi proti bivšim ministrom so prekinjeni. Revolucija na Bolgarskem in naša vlada. Naša vlada ne odobrava državnega prevrata na Bolgarskem.— Državni udar oomenja kršenje neniilske mirovne pogodbe« — Varnostne odredbe na naši meji. — Beograd, 11. junija. (Izv.) 2e v soboto zvečer, posebno pa tekom včerajšnjega dneva so bili neprestano me-rodajni faktorji vlade in ostali politični krogi pod nenavadno impresijo, ki je nastala povodom vesti o državnem udaru In revoluciji, ki je bil izvršen v noči od petka na soboto v Sofiji. Brez krvoprelitja, na rafiniran način je bila vržena vlada Stambolijskega in opoziciortalne, v manjšini stoječe stranke so se s pomočjo rezervnih in aktivnih oficirjev ter ma-kedonstvujoščih polastil vlade. Sprememba režima v Sofiji je izzvala v Beogradu neobičajno veliko in napeto zanimanje. Za nadalini razvoj na Bolgarskem se vsa beogradska javnost I nervozno interesira, umevno, ker so na-| ši državni, posebno pa obmejni interesi stavljeni v znatno nevarnost. Prve vesti, dospele v soboto zvečer in od raznih listov afiširane po kavarnah, so izzvale v vsem Beogradu velik in globok, skoraj presenetljiv utis. Ta utis je bil toliko večji, ker je do sobote v Beogradu vladala prijateljska atmosfera do Bolgarske in je še zunanji minister dr. Ninčić v petek v narodni skupščini izjavljal, da Se med nami in Bolgarsko po niškem sporazumu nastopila nova era. Mada zelo pazljivo zasleduje dogodke na Bolgarskem, do včeraj še ni imela detaširanih oficijelnih poročil od našega poslaništva. Na svojih sejah v soboto in včeraj se je ministrski svet iz-ključno bavil o položaju na Bolgarskem ter je pazno in resno razrnotrival vse eventualnosti, ki imajo nastati po tem udaru. Ker v soboto še ni b:!o o revoluciji v Sofui točnih vesti, se ministrski svet ni mogel definitivno odločiti, kakšno stališče naj naša kraljevina zavzame napram novi bolgarski vladi. Na tej seji so se odredile samo gotove varnostne odredbe v s vrh o zavarovanja naše meje napram Bolgarski. Na sobotni seji sta bila navzoča tudi vojni minister general Pešič in pa zastopnik generalnega štaba. Včeraj v nedeljo pa je ministrski svet podrobneje razrnotrival razvoj dogodkov na Bolgarskem. Seja ministrskega sveta ie včeraj trajala od 10. do 12.30. Izključni predmet razpravam je bila Bolgarska. Prečitana so bila najprej vsa poročila, M jfli je prejela vlada. Na seji se je dalje razpravljalo tudi o eventualnosti, kakšno akcijo naj ukrene naša vlada proti Bolgarski. Ker pa Se ni od našega poslaništva bilo nikakih oficijelnih poročil niso bili v tem oziru sprejeti PiKaKi definitivni sklepi. Vlada pa tuđi Zavzete WCfTln»o s*a«5e zaradi te?«, ker pričakuje poročila, kakšne uspehe doseže akcija bivšega ministrskega predsednika Stambolijskega. Po sedanjih poročilih sodeč, je gotovo, da Stam-bolfjsk! ni bil ub!t, niti aretiran in da na deželi izbira ogromne mase organiziranega zemljoradnlškega prebivalstva, s katerimi maspmi namerava udariti na Sofijo. Poročila javljajo, da Stambolijski resno pripravlja odpor proti sofijski revoluciji. Situacija na Bolgarskem nI še popolnoma razbistrena. Z ozirom na te okolnosti vlada pričakuje ugodni moment, da započne z diplomatično akciio. Že sedaj pa .fe ministrski svet prepričanja, da petkov nočn! državni prevrat v Sofiji pornenja eklatantno kršitev neul.-ske mirovne pogodbe. Način, kako je bil ta prevrat izveden, sredstva, katerih so se posluževali revohicijonarji, osebe — rezervni in aktivni oficirji. — ki so organizirale prevrat, jasno kažejo, da so bile kršene gotove določbe mirovne pogodbe, v prvi vrsti so revolucijonarji pogazili vojaške klavzule, pogodbe, ker so se revolucijonarji poslužili večjega števila oficirjev, ki ne odgovarja v mirovni pogodbi določenemu. Prve vesti so v naših vladnih krogih vzbudile splešno nezaupanje napram novi vladi v Sofiji, lahko je tudi trditi, da je zavladalo v vodilnih beogradskih krofih nekako neprijateljsko razpoloženje. Naša vlada je imela popolno zaupanje v vlado Stambolijskega. Sedaj pa nastopajo momenti, ko mora biti vlada povsem previdna in oprezna. Po končam seji ministrskega sveta so bili ministri zelo rezervirani. Zunanji minister dr. Ninčić je zastopnikom tiska kratko izjavil, rta bo naša vlada znala in nmela pridobiti sredstva, da varuje n.^se državna interese. SODBA NAŠIH PARLAMENTARNIH KROGOV O BOLGARSKI. — Beograd, 11. junija. (Izv.) Za dogod* Ice na Bolgarskem so zainteresirani vsi par* lamentarni krogi. Današnja »Pravda« poro* ča med drugim, da demokratski klub s skrbjo sledi dogodkom nm Bolgarskem. — Splošno je treba motriti dogodke z vidika: ali zmaga Stambolijski proti Cankovu. ali Cankov proti Stambolijskemu. V prvem shi* caju je položaj kralja Borim v nevarnosti. Demokratski postanci niso zadovoljni s kolebajočim stališčem zunanjega ministra. Tekom današnjega dne bo v narodni skup« scini stavljena interpelacija, da te vlada jasno izrazi o revoluciji ▼ Sofiji Splošno pa v parlamentarnih lerogdi odkrito napove* dujejo. da za slučaj, če se posreči Stambofij* skemu zbrati svoje ozrnmne kmetske mp.se, priđe p« Bolgarskem do mejčamk* vojn* do medsebojnega krvoprelitja. Tedaj bo pa tudi sigurno, da bo Stambolijski imel pre* moč in da bo radikalno očistil nevarne ele* mente. V tem slučaju je tudi možnost, da Stambolijski preglasi Bolgarsko za republi* ko, ali pa uvede diktaturo. Komentarji beogradskega tiska. — Beograd, 11. junija (Izv.) Kakšno razpoloženje v!ada med beogradsko javnostjo napram dogodkom na Bolgarskem, nabolj poiasnuje pisava uglednih beogradskih listov. »Vreme« ie priobčilo uvodnik z naslovom: »Meščanska vojna na Bolgarskem« List kratko konstatira, da dosedanji uspehi opozicijonalnih meščanskih strank v Sofiji značlio novo nevarnost miru na Balkanu. Revolucija je v prvi vrsti naperjena proti našim interesom. Nimamo sicer pravice, aktivno posesati v notranje prilike Bolgarske, imamo pi pravico, da zavarujemo svoje Interese v celem obsegu. Revolucija v Sofiji ponenla v naših očeh povratek Bolgarske k Ferdinandov! politiki in vladnemu režimu. Tega režima nismo nikdar trpel!. Tako ne smemo niti seda? trpeti, da bi se povrnil Ferdinand. Ce se tudi Ferd-nand osebno ne povrne, obstoja pa vendar za nas nevarnost, da bo njegov duh zavladal na Bolgarskem. Dolžnost merodairrih faktorjev je storttf vse, da se prepreči povratek tega režima, da se preprečijo novi spopadi, odstranijo nove nevarnosti in prežene nova eksplozivna atmosfera na Balkanu. List končno konstatira, da akt revolucijonarne vlade pornenja kršene neuillske mirovne pogodbe. Današnja »Pravda« kratko konstatira, da je sofijska revolucija prva priprava za akcijo proti naši državi. Za nas je najvažnejši moment, da ^e revolucija kršila mirovno pogodbo. Revolucije se je udeležilo večje število vojaštva oziroma rezervnih in aktivnih oficirjev, kakor je to v mirovni pogodbi določeno. Nujna je diplomatična rntervcnciia, da si zagarantiramo mir. Sofijske revo!ac"ionarne vlade ne moremo priznali. Kako je bii organiziran prevrat? — Sofija, 9. junija (Izv.) V noč! od petka na darss zjufraj so organiziral: in izvršil: aktivni m rezervni oficirji državni prevrat na korist meščanskih opozicijonalnih sfrsnk, k't se nahaTajo v narodnem sobranju v manjšin?. Oficirjem so pomagali pri prevratu makedonstvujušči in njih glavne kom!tske čete. Glavno komitaško onoro so dobil? revolucionarji iz Južne Bolgarske. Revoluci on°.r:i so zasedli vse brzojavne in poštne urade, vse državne urade, kakor tudi ministrstva in policijo. Takoj danes dopoldne se je sestavila in objavila nova vlada. Kralj Boris ie podpisal ukaz o imenovanju koncentracijske vlade ter obenem ukaz za razpust narodnega sobranja, ki ie bilo takoj zjutraj od revolucijonanev obkoPeno. Aretiranih Je bilo več zemlio-radniških poslancev, kakor tudi nekateri ministri. Revohicijonarji pa niso mogli dobiti v roke ministrskega (predsednika Stambolijskega. ki se je nahaia! tedaj med svojimi som'^iieniki v selu Slavovica. — Sofvfc. 10. junija (BTA) Nj. Vel. kralj Boris je podpisal ukaz o novi vladi. Ker vlada n!ma večine v narodnem sobranju, je podpisan ukaz o njega razpustu. Rok novih vortev še nI določen, — Sofija, 10. junija (Tzv.) Glavni stan revolucionarjev se *e nahajal v hiši generala Lazareva. Rezervni in aktivni oflcrrH so se tam že del? časa shajali na zaupne sestanke ter snovali načrte za prevrat. Glavn? sedež zarotnikov pa je bil prenesen v Plovdiv. Ko so v petek še enkrat premo-trili vse podrobnosti za revolucfjo, so dali znamenje za pohod na Sofijo. Preoblečenf v civilne obleke, so oficiri* In rrjim zvesti vojaki začeli korakati v skupinah 15 do 20 oseb proti Sofiji. Obenem so se Istočasno pojavile na ulica'i enake skupine, vse oborožene z bombami in puškami. Nekateri so imeli celo strojnice. Ko so revolucijonarji zasedli vojašnice, se 'hn je irprl en polk. Nastala je kratka palba i« strojnic Koso revofucijotiarii dobili oiačerrja, so polk razorožili. RevoItiriioTiarji so aretirali nekatere ministre in narodne poslance. Tekom Jutra je bilo v zapore odvedenih okoli KX) uglednih zemljoradničkih fporitftov. Kako skrbno so znali revohicijonarji prikrivati svoje načrte, ie razvidno iz tega, da sofijsko policijsko ravnateljstvo in zemljoradniška vlada nista vedeH o tem prav nJStsar. Se v ranih dopoldanskih urah je Se! policije mimo sedel v sladščičarni ter Pil SVOJO kavo. Nenadoma je stopila v lokal skunin? revoluc*ionaTjev ter m*i javila, da je vlada Stambolijskega vržena in da so vlado (prevzeli revolucijonarji. Pozvah' so ga, da jim izroči poHcilske urade. Šef pob-cije pa je mimo in odločno odgovoril: »Jaz sem zemljoradnik in tak ostanem do smrti!« Po teh besedah ga je vodja — ofictr ustrelil. — Sofija. 10. unija (Izv.) Ob 10. dopoldne je bila po mestu objavljena nova vlada. Vlada je takoj odposlala močne patrulje proti Slavovici. da bi prijele tam bivajočega Stambolijskega. Patrulje so obkolile tamos-njo vilo g. Stamboliiskega. A njega rrt bilo doma. Po poročilih jo Stambolijski izbruh revolucije sprejel popolnoma hladno in mirno ter takoj pričel z organizacijo protlro-volncije. Pričakovati je, da pride do krvave meščanske vojne. — Sofb'a. 10. juniia (Izv.) Ministrski svet nove vlade je odredil vse za aretacijo Stambolijskega. Na meji Je stroga kontrola r Sofiji. Raki6 jc kratko odgovoril, da ta sprememba ne bo napravila ugodnega vtisa na njegovo vlado. Sprememba pomen}* Povratak k prvotni politiki Bolgarske. Dalje je (poslanik omenil, da bo v Beograda vzbudilo posebno nezadovoljstvo dejstvo, da Je vlada takoj pod zastare vpoklicala Mrl letnike. Prevrat In po klicanje vojakov aaač! dejanje nove bolgarske vlade, ki na respektira mirovne neuilhke pogodbe, skle-■Jene mod Bolgarsko In Jugoslavijo. Poziv »ovlh letnikov krši določbe mira. Profiakcija Stambolijskega. Zanimanje za Stambolijskega t Beograda. — Revolucija — poskus vzpostavitve Ferdinandom vega režima« / — Beograd, II. junija. (Izv.) V Vsem Beogradu vlada danes še vedno Veliko in napeto zanimanje, rekli bi ner-voznost, kakšna usoda je doletela Stam-boHfskega. Prvotno so listi javljali, da ao revolucionarji Stambolijskega aretirali, da je ubit itd. Po informacijah Is oficijelnih krogov pa je nedvomno to, da StamboliJsk! po poročnih, ki so dospela do včeraj opoldne, se n! padel v roke revofucijonarjem, da nI bil aretirali« niti obit To okolnost komentirajo poll-H?nl krogi tako, da je to znamenje, da Je Stambofflskl začel zbirati na deželi ▼ semSoradnlškl stranki organizirane mase, s katerimi bo zaee! ofenzivo proti SoCSI, proti revolucionarni vladi hi evenfaelno celo proti krnilo Borisu, ki se Je ndal revolucljonarjem in fe podpisal ukaz o imenovan In nove vlade tu ^dtaz o razpustu narodnega sobranja. Kakšno veliko zanimanje vlada za nadaljni razvoj dogodkov na Bolgar> skem in za Stambolijskega, dokazuje "dejstvo, da so včeraj zastopniki možem«-skih vlad ves dan obiskovali zunanjega ministra dr. NTnčfca in pomočnika Pan-to Oavrilovlća ter se skušali točno informirati o položaju na Bolgarskem. V političnih in parlamentarnih kro-računajo tud! z bkolnostjo. če se Stamboiiiskemo posreči ndusltf revolucijo, da se tedaj bistveno spremeni državna oblika. Od opozicijonalnih strank Tjrganizlrano revolucijo smatra beogradska politična Javnost za orvl poskus restavracije Koburškega Ferdinandovega državnega režima. Zaradi tega tudi ne verujejo lokavim besedam nove vlade, St zafrjirje miroljubnost in spoštovanje fcslrlenjeTiIh mirovnih pogodb fn ostalih ^dogovorov. P*!!tfe vesti Dr. KukovČemu glasilu žHlca ne ili. mira. V sobotni Številki priobčuje zopet notico, ki nosi naslov »Zakaj se hoče »Narodovae skupina združiti z radikalno stranka?« Da naša javnost spozna; manire in metode dr. Kukovče-ycga. glasila, podajamo to notico v celo K »Tabor« piše: »Predvsem vodi »Naf-rpdovce* pri tem čisto lokalni Ijubljan-iSki patrijotlzem, ne pa kaka idejna aH Idealna stvar. Zrmno je namreč, da so gospodje okrog »Slovenskega Naroda« strastni nasprotniki mariborske oblasti, Jbolj strastni nego klerikalni avlonomisti ^sami Poizkusili so Že vse, da bi dosegli to, da se Slovenija ne razdeli, poslali so boj za to svojo zahtevo vse svoje ^vplivnejše pristaše, da bi si pa še bolj jaasigurali uspeh, so ponudili svoje sile "radikalni stranki, za protiuslugo pa zahtevajo — nedeljivo Slovenijo. Radikali, 3& so seveda tako! pripravljeni na vsako Jjnrrjčijo, samo Če jim lahko prinese kake strankarske koristi, so to ponudbo »Na-■fgđovcev* z veseljem sprejeli. Prvič, ik§$r uvidevaio vedno bolj, da si ne mo~ fAjb dobiti med Slovenci pristašev tako, lljafcor so mislili, drugič pa tudi zaradi !fega. ker s svojim Ustom, z »Jutranjimi ftfovostmi«. ki jih izdaja Jadranska banica in vsleđ tega tudi ona odločuje o njihovem pravcu, nfso dovolj zadovoljni in tse raje polastili »Slovenskega Naro-«. »Jutranje Novosti« bi se stalno tune mogle vzdržati, ker je čisto goto-\vx$, da bi Jadranska banka vedno ne $ŠnlA ogromnega deficita. »Slovenskenra iNarodu« so pa tudi na potu in bi se iih tad iznebil. Dalje »Narodovci« tudi čn> (tijo, da so kot samostojna stranka ne-thogroči, ker se še tisti redkoStcvHni tojihovi pristaši ki so Jim še ostali, v radnjem času deloma selg k radlkalcem, [deloma pa vračajo k demokratom . ■ * Narodovci« bi radi izigrali radikale, Vadikali pa »Narodovce«. Zanimivo Je Stališče, ki ga zavzemajo radikali gle-'de zahteve »Narodovcev« po nedeljivi Sloveniji Ljubljanski radikali so brez nadaljnega za to, da ostane Slovenija 'združena, beogradski pa ne rečejo ne >da«, ne »ne«. »Može da bldne, može da ne bldne.« Nočejo se obvezati, da Slovenije ne razdele, nočejo pa tudi jasno izjaviti, da jo razdele. So pač vedno enaki mešetarji. Vsled tega »Naro- vest o tajni zaroki Boje se namreč tudi .sami, da do poroke sploh ne bi prišlo, ampak da bi ostalo le pri zaroki To bi pa bila za staro devico nova blamaža.« V- Kakor se kale, se Kukovčevi »Taboriti« silno zanimajo za dejanja In neha> nje narodnonapredne stranka Povsod so Ji za petami na vsako njeno kretnjo pazijo kakor svoje dni Skubkro detektivi na one, ki so bili osamljeni arbofil-stva. Gospodje so očrvidno ljubosumni Menili so, da bo narodnonapredna stranka kar lepo zajadrala nazaj v objem mladino v. Pa so se zmotili. Zato sedaj gnev, razočaranje. Ko smo stopili v zvezo z narodnimi socialisti so bul hudi m so grdo zabavljali ko smo jim pa pripomogli do mandata, je bilo pa vse v redu. Sedaj si domišljujejo, da obstoje prijateljski stiki z radikali, pa je zopet ogenj v strehi Razumemo njih razpoloženje, toda kaj moremo ml za to, ako »Taboritov« nihče ne mara, čeprav so se že ponujali na vse strani?! s* RađJćevct rujejo proti kralja m državi Iz Splita poročajo: Po Dalmaciji hodijo Radi će vi agenti ki nabirajo dobrovoljce »za vojsko mirotvorne repu-blikec. ki bo baje stopila v akcijo še to jesen. Vsak, ki se vpiše v to republikansko gardo, dobi na roko 25 dinarjev kot prvo podporo. Med kmeti se razSlr-ja vest, da je Radić strmoglavil kralja, izklical sebe za vladarja in proglasil svojo ženo za — republiko. Sedaj se Radić še pogaja s Pallcem, da bi Srbi prostovoljno umaknili svoje vojaštvo iz »republike«. Ako bi Pašjć na to ne pristal, bo Radič to na Jesen izsilil, Te fantastične vesti izpričujejo, da je Radić krepko na delu, da zastrupi s svojimi bedastimi idejami vse kmetsko ljudstvo. AH bo vlada mirno trpela, da bo Radič polagoma res podminiral vso državo? Boj državnih nameščenem za obstanek. Protestni shod državnih nameščencev m železničarjev v Ljtsb-iani. — Oburmi klic: Dajte nam kruha! — Odločen ton resolucije vladi. Na Ircu pred Mestnim domom je bil včeraj, v nedeljo 10. trn. ob 10. dopoldne javen protestni shod državnih nameščencev in železničarjev, ki ra je bfl sklical akcijski odbor. Ves prostor pred domom je ba popolnoma okupiran. Shoda se je udeležilo n*d 4000 državnih nameščencev vseh strok In kategorij, od visokega uradnika do najnižjega uslužbenca, mnogoštevilno so bili zastopani železničarji in poštari!, ki še s pritajenim potnpljenjem vzdržujejo javni promet na železnici in na po- Blaž Korošec (ZJ2) je v snenu akcijskega odbora kot predsednik protestni shod, k! je bil zelo kratek, a se je vršil popolnoma mirno, dostojno ta brez vsakega Incidenta. V kratkih črtah je (predsednik navede! naloge akcijskega odbora In ugotovil, da je vlada briskirala deputacijo centralnega akcijskega odbora, kar je med navzočimi vzbudilo splošno ogorčenje In nevoljo. V torek dne 12. tm. se sestane na posvetovanje centralni akcijski odbor, kise ga udeleže tudi de le garje vseh pokrajinskih akcijskih odborov. Na tem sestanku se določHo definitivna navodila, kako imalo državni nameščene? fa železničar?! nadalje postopati, če bo vlada ostala paalrna napram, vsema gibanja. J. Makuc je kot zastopnik Železničarjev v akcijskem odboru očrtal splošni položaj železničarjev m drž. nameščencev. Železničarji so izstradani fn ne morejo več vztrajno vršiti svoje službe. Splošno odobravanje je vzbuđila njegova Izjava: V Rusiji strada 30 mihjouov, naj se še to konstatira, da v Jugoslaviji umira glavna podpora države In vlade, javni nameščenci in železničar?*. Pozval j« navzoče, da so v nadaljni borbi popolnoma solidarni, ker v' solidarnosti je končna zmaga. Tretji rovoma: M u š i č kot zastopnik jrrvnih nameščencev je imel zelo temperamenten govor. Kratko je dejal: »Naš boj je bot za kruh! (Tako je I Bravo!) Naša beda je dosegla vrhunec 1 Konec Je našemu potrpljenju! Zahtevamo sauno kruna, kruha, kruha! Zahtevamo »prnaom* m na kot rimski plenejec* Pa nem et circensesl Ctrcenses (Igre) prepuščamo spekulantom! Samo kraha! Samo kraha! Samo kraha! Bodimo solidarni! Vsj za enega eden sa vse! (Tako je prav!) Zastopnik upokojencev M a r n sa !e pridružil akciji akttvnih javnih nameščencev in železničarjev ter je med drugim omenjal drastične slučaje, da dobivajo upokojenci po 9 ali 100 dinarjev aa mesec. Predsednik shoda Blaž Korošec je nato prečita! zelo kratko, karakteristično luci jo: »Državni nameščenci apokofenci zbrani dne 10. Jonije protestnem shoda v LjaMlaaL da vlada njihovim zahtevam takof sicer odklanjale odgovornost k] bodo neizogibne. Resolucija je bila sprejeta s velikim odobravanjem, nakar js bil shod ob 10.45 zaključen. Po shoda sa le formirala Impozantna povorka državnih aameščsncev ta železničarjev, kf is tiho fa nfrao odkorakala (po ulicah pred pokrajlasko upravo, kler Is deputacija velikemu sapami shodu sprejeto resolucfjo. Telefonska In brzojavna poročila mu Spominjajte se dovci« niso docela zadovoljni z doseda- ----- n*m °boiestr^^ MOŽNOST KONCENTRACIJSKE VLADE-l. r- Beograd, n. junija, (IzvJ Po končani včerajšnji seji ministrskega sveta je dosnal vas dopisnik; da je ministrski predsednik g. palic na seji izjavil da za5— pogajanja s Ml vseh parla-mentarnsk skupin sa asalSTO končentra-cUskega aH pa vsa! fcoaBcSskeca kabinete, če bo to zahteval nadallni razvoj dogodkov na Đobrarskes. DIPLOMATICNA AKCIJA ZUNANJEGA MINISTRA. — Beograd. 11. junija. (Izv.) Ministrski svet je včeraj pooblastil zunanjega ministra, da službeno opozori vse vlade male antante na nevarnost, ki preti zaradi dogodkov v Sofiji balkanskim drŽavam, Zunanji minister Ima dalje opozoriti malo antanto na okolnost, da Je nova vlada v Sofiji pozvala pod orožje nove rekrare in pa rezerviste. Število presega v mirovni pogodbi določeni vojaški kontingent. ZAVAROVANJE NAŠE MEJIL — Pfrot, 11. junija. (Isv.) Močni vojaSki oddelki so odkorakali v ojačenje naših obmejnih straž, da se tako popolnoma zavarujejo naše meje. — Beograd, 11. junija. (Izv.) Minister vojne in mornarice je prejel obvestilo, da so vse obmejne straže napram Bolgarski znatno ojačene. RADIĆ NE REAGIRA NA PASICEV POLITIČNI GOVOR, —. Zasreb, 11. junija. (Izv.) Radi-ćeva stranka je priredila v selu Jamnici veliko narodno skupščino* na kateri bi imel govoriti tudi dr. Spaho, a je bil odsoten. Shoda se je udeležilo okoli 5000 Radićevcev. Poleg Radfca so govorili še nekateri drugi Radfcevi poslanci. Najbolj značilno je dejstva, da vsi govorniki nikjer v svojih govorih niso omenjali znanega Pašlčevega govora v narodni skupščin!. Na izvajanja g, Pašiča sploh niso rearjralf. Madžarska kritika Ninčićevega ekspozeja. ~ Budimpešta. 10. funfja. (Izv.)" MftaV tfntki predsednik grof Bethlen je danes reagiral na sestanku zastopnikov tiska na ekspoze zunanjega ministra dr. Ninčiča. v kolikor zadeva Madžarska Grof Bethlen le splošno izjavil, "da le Madžarska vedno in bo podpirala stvar miru in ne misli nikdar na vojno. Tudi danes tako misli. — Praga, 10. junija, (IzvJ Izjava grofa Bethlena je istočasno dospela v Prago kot ekspoze zunanjega ministra dr. Ninčiča. Pripominjajo splošna aa grof Bethlen m stvsr-ao in z argumenti ovrgel navedb iueoslo-venslcega zunanjega ministra dr. Ninčiča. Bethlenovs Izjava vsebnje le sploRne fraze. Orel BetnJen ni ovrgel defstva o taboriščih1, kjer so zaprti Ingoslovenski podanflri. Ravno ta fakt je v praških krogih vzbudil splošno ogorčenje. — Budimpešta, 10. Junija. (Izv.f Madžarski tisk obširno kritizira ekspoze ministra m*. Ninčiča. V tisku Je opažati znatno ner-voznost. Nervozni so pa tudi politični krogi. »Magvar Orszag« veli. da je dr. NinČičeV govor slab znak za konferenco male antante v Bukarešti. Nlnčicev govor spada ravno v on! čas, ko Je Madžarska storila vse, da Evropo prepriča opravem svojem razo!oženj o. Govor Ima svrho preprečiti dlje madžarske vlade. »UJsžag« podčrtava ostri značaj Nlnčicevega govora napram Madžarski. Šovinistični »Szozsai* komentira govor tako, da Je to znak sa bodočo novo kampanjo proti Madžarski, inspirirano iz Prase. Kot argument sa ta svoj pasus navaja list okolnost da je praški Češkoslovaški tiskovni urad pol ure pozneje, ko Je minister v narodni ikirpscmi govoril. Že objavil vsebino eks-poseja ter ga razširil v svet. Zelo ostro nastopa prott dr. Ninčiču »Pester Llovd« tef mu očita, da je govoril neresnico. »Journal« pa pripominja, 'da ostri veter proti Madžarski ne piha Iz Beograda, nego iz Pariza, radi tega se mora madžarska vlada potruditi, da London in Rim parira** neprijatellsko izjavo iz Beograda. ITALIJANSKI SENAT. MDSSOLINIJEV GOVOR O ITALIJANSKI x\OTRANJl IN ZUNANJI POLITIKI. — Rim, 10. junfja (Tz-'.) Mussolim je imel v senatu končno s tako pomembnostjo napovedani govor, Id pa n! povedal »pravzaprav nič novega ta posebno važnega, marveč je shtlfl le v obrambo m utrditev fašizma ter njegove osebne pozicile. Najprvo je govoril e zamaaf politiki. Hočo vzpostaviti dipiomatično in politično veljavo Italija v Evropi fn v vsem svetu. Iz svetovne vojne je dobna Italija samo teritorijalne mele do Brauneria ih Snežnik, po versaillskl pogodbi pa |e bila izključena od dobrin gospodarskega in kolonijalnoga značaja* Pozicija podrejenosti, navržena Italiji, obtaenjt stalno italijanski narod. Treba se potrudit!« da se pridobi nazal teren la Izgubljeni čas. V politiki napram aa-sledstvenim državam so posebne važnosti odnosa* med IlaUo m Jugoslavijo. Z aplikacijo rapallsko pogodbe si Je vlada postavna temelj sa nadalnjt razvoj svoje po» Btike. Izvršitev santamargherltskfli konvencij gre svojo pot aa zadovoljiv način. NsMnalta je aredNev reškega vprašanja. Te predstavila največje težkoče, ker prihajajo pogost orna problemi gospodarskega značaja v navskrižja s problemi političnega značaja. Jugoslovanska vlada je naznanila svoje namere za rešitev tega vprašanja zadovoljivo za čutstva ta Interese Italije Gospodarstvo. niči težave, ki jej stopajo na pot, da bi vs~ prejelo interesirano prebivalstvo rešitev, soglasno z italijanskim stališčem. Seda: se vrše preliminarni pogovori za postavitev temelja službenim pogajanjem, k* bi se za* zaključila kar najhitrejše mogoče. Zelo je bil dolg govor o notranji politiki. Mussoli-ni trdi, da hoče vzpostaviti državno avtoriteto. Problemi javnega reda so problemi državne avtoritete. Udušitl hoče vso nelegalnost. Narodna milica je nastala v svrho, da brata' fašistovsko resolucijo v notranjo. stS pa tudi v inozemstvo, kjer je za Italijanski fašizem težek ambijent V obrambo domovine in one posebne oblike političnega regimenta, ki se imenuje fašizem, obstoji silna armada dobrovoljcev, da se tako ohrani za vojsko njen posel. Vojska je tu za vojno ne pa za politiko. Fašizem noče razbiti statuta in parlamenta, zaro pa se ostro obrača proti vsem onim, ker zlorab-bijo obzirnost iašistovskega vodstva in so mu na potu pri njegovem delu. Ako je bil fašizem doslej obziren, se lahko zgodi, da postane v bodoče, po potrebi, brezobziren. Mussolhii ima samo eno ambicijo: da napravi italijanski narod močan, velik, svoboden, prospevajoč. (Ploskanje in čestitanje.) ITALIJANSKE ODREDBE PROTI DRAGINJI — Rim, 10. junija. (Izv.) Ministrski svet je včeraj sklenil, da se odpravijo ali znižajo davSčine pri raznih produlcih. ki se I uvažajo. Odpravijo se carine na nastopne j produkte: na zmrznjeno meso (doslej 64 lir s pri kvlntalu). na gnjati in preparirano meso j (doslej 200 lir pri kvintalu), na mast in sla- j nino (doslej 100, oziroma 20 lir), na razne \ ribe (polenovka slanike itd.). Znižajo se carine na žive vole od 320 do 120 lir, na ribo Um od 210 na 80, oziroma 60 lir. Vlada proučava še nadainje ukrepirve proti draginji. ITALIJANSKI PARLAMENT. NACRT ZA VOLILNO REFORMO PREDLOŽEN. — Rim, 10. junija. (Izv.T Predsednik Mussolini je predložil v/eraj načrt Za volilno relormo in za pripustitev nekaterih kategorij žensk k administrativnim volitvam. Z j načrtom se bo pečala posebna komisija 18 članov. Zbornica se radi tega odgodi do 3. julija. ZA ANEKSIJO REKE. ^- Rim, 10. jun. (Izv.) Včeraj je govoril v senatu reški senator Grossich takole: Reka je izrekla svojo besedo: aneksija. Reka, močna v svoji pravici je afirmirala to svojo voljo 30. oktobra 1918. in takrat je šlo 5 mladeničev preko Jadrana pred noge admirala Taona di Revel prosit pomoči. Dne 4. novembra je priplula admiralna ladja »Fmantlele Filiberto« s sveto zastavo Italije, Ko se je nsidrala, smo mislili, da je s tem Reka xa vedno združena z Italijo. Ali čete se niso izkrcale. 17. novembra so prišli granatirii, ki so pa tudi morali oditi. Šele Gabriele d* Annnnzio le umeril i v pravo smer duha nove Italije. Italija j ne bo Imela na Jadrana nikdar miru j brez Reke, ki ne more biti nikdar neod- i vfsna država, marveč mora pripadati aH Italiji ali pa naroda, ki jej stoli sa hrbtom. Samo, ako se združi t Italijo, bo mir gotov In prospe vanje zaslffurano. In samo v tem slučaju bo mogoče dati Jugoslaviji mnoge olajšave, kakršnih bi svobodna država ne mogla nikdar datL Obrača se zato na ItalLio in Mussolinija, da bi se popravile zmoto prejšnjih vlad. Reka polaga vse svoje upanje, svojo vero in Življenje v roke narodno vlade, kt vodi Italijo dO veličine starega imperi-jamega Rima. (Ploskanje.) Nova orijentacija f^lijs? — Berlin, 11. junija. (Izv.) WoUov urad reproducira v glavnih črtah članek Ion d on* slcega »Observerja« o novi orijentaciji An* gUje ▼ reparacij skem vprašanju. List ome* nja, da je mrva kabinetna seja danes, ▼ ponedeljek, ki bo podrobno proučila nem* iko sporrvenico. Minister Baldwin je izjavil, da je pri trenutnem položaju soorazum ne« mogoč in da je ureditev evropskega vpraia* nja važnejša, kakor pa francosko*angteško prijateljstvo. Anglija dalje uznava, da se ia garancijskih zneskov lahko sklepa na indi* rektno plačilno zmožnost Nemčije v seda* njem trenutku, nikakor pa ne pozneje. Bri* tanska vlada ne more sprejeti francoskega stališča, tako je mogoče, da pride do popol* nega preloma med Fiancijo in Anglijo. To nI izključeno, če bo Poincare vztrajal, da se mu ukloni 12 milijonski narod v Po* ruhrju. Anglija atoji pred novo orijentacijo ▼ ruhrskem in reparacij skem vprašanju. Jugoslovija zmagala nad Romunsko z 2 : i. — Bukarešta, 10. junija. Nogometna tekma za zlati kraljevi pokal med reprezen* tanco Jugoslavije in Romunske je vzbudila v Bukarešti veliko zanimanje. Tekmi je pri* sos*vovalo 15.000 o«eb. Razvoju tekme eta sledila tudi romunski kralj Ferdinand in na! kralj Aleksander z vso suito. — Rezultat tekme je bil Jugoslavija : Romunska 2 : 1. Zmagovalec je bila Jugoslavija. Zlati pokal je prelel letos ▼ naBe roke. Nj. Vel. kralj Aleksander je osebno čestital vsakemu igralcu posebej. Oba goala je zabfl Vinek (Haak Zagreb). Danes se vrši nogometna tekma med reprezentancama mest Zagreb in Bukarešta. S tem je rehabilitiran lanski poraz* » ga je doživela nase reprezentanca od Romunske v istem razmerju 2:1. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Praga, 10. junija. Prvenstvena tekme med Sparto In Slavijo, ki le navalie del je privabila na Letno 18.000 gledalcev, je končala z zmago Sparte s 6 : 4 (3 : 3). Slavij a je nastopila z eno rezervo in je imela poleg * tega smolo, da je bil njen vratar takoj ▼ ] početku igre blesiran. Goale so zabili sa : Sparto Sedlaček 2. Dvoraček 2, Hajny 1 in , 1 lasten gosi; za Slavijo Stepi 2, Vaaik in j - —g Svinjski semen] v Mariboru. Na svinjski semenj dno 8. juniji se Je prignala 315 svinj. Cene v kronski veljavt: Mbdi pra~ Šičl 5 do 6 tednov stari 800 do 1100 K. 7 ao 9 tednov 1200 do 1600 K. 2 do 4 mesece 2500 do 2800 K, 5 do 7 mesecev 3500 do 4800 kron, 8 do 10 mesecev 5000 do 5500 K, 1 leto 6000 do 8000 K. 1 kg žive teic 95 do 103 K, l kg mrtve 115 do 120 K, koze komad 100Q do 1400 K. —S Tedenski pregled znsrebsVj'::* žltre-Sa trsa. Zaereb, O. junija. Rad! skakanja valute je prišlo na žitnem trsu do raakcije. Nagli skok dinarja je dezornemira! cospo-darske krož>'c in splošno upanje, da pride do redukcije cen, jc umirilo ves promet. Ko je nastopil preokret. Je to silno vpHvalo na tr-ŽiSče. Glavni sedanji pridelek: koruza, ki bila tekom začetka tedna malo iskana, ie sedaj poskočila v ceni in se mnoso kupuje, navzlic temu. da radi padlega dežja letina v Vojvodini in Sremu uirodno kaže. Nazadovanje dinarja jc obudilo tudi interes naših eks-porterjev za tuja tržiSča in se kupčije z inrv-zemstvom, ki so početkom tedna nehale, zopet sklepajo. V glavnem prihaja v poštev za eksport koruza in sicer za Italijo. — Pšenica je hrez znatnega povpraševanja. Cene se gibljejo za vojvodinsko blago, težko 76/77 kg. med 405—430 Din, ab natovorna postala. Zaključki za novo žetev se v malem sklepajo in sicer za Julij po 350 Din, postavno postaja. Rž le brez prometa* basko blago 71/7 k smotira 350 do 3(»0 Din. Oves ima z ozirom na slabe izglede žetve stabilna eeno. Koruza se je početkom tedna nudila po 250 do 260 Din 2—3%, sedal se zahteva 260 do 265 Din ab natovorna postaja. Promet je srednji. Ker Je dinar zopet padel so zopet večji jzpledi za eksport i. s. za Italijo. Bela koruza notira 270 do 2S0 Din, Zaloge m^e niso velike, roba na dostavo sa trjruje 250 do 270 na bazi »0« proti kvaliteti. Interes za otrobe je popustil, ker )e dovoli sve?e hrane. Z vrečami vred se nudijo drobn! po 145 do 155. postavno natovorna postaja; debeli nourajo tudi preko 200 Dirt Fižol §e vedno visoko notira in se zahteva za beli fižol 550 Din in več, za pisani 600 dinarjev. Zaloce so omejene. —Z Cene za štajersko živino. Štajerski Živinorejci so v zadnjem času tako pretlra-cene živini, da so se vsi večji zunanil ekspediterji odvrnili od Maribora oziroma sploh Stajarske in potujejo raje v Rormmi-nfjo in M.^Rarsko kupovat večje množine Živine. S tem so prišli Štajerski živinorejci v položaj, da bodo morali cene reducirati. Za to vse z napetostjo pričakuje prihodnjega sejma v Mariboru. .r- k ITT. Ljubljanski vzorčni velese-jem od 1. do 10. septembra 1923. S hitrimi koraki se bliža čas ITT. Ljubljanskega vzorčnega veleseima. Število prijav vsak dan raste in je lo Še malo razstavnega prostora v paviljonih na razpolago. Zato vabimo vse one, ki nameravajo razstaviti pa se šc niso prijavili, naj to čim prej store, ker se prijavni rok koncem tega meseca brezpogojno taključi in se bo razstavni prostor, kar bi ga še preostalo, dal na razpolago inozemski industriji, ki se je letos prijavila v še večjem številu kot lani. Po soglasni sodbi domačih in tujih posetnikov je lanska velesejmska prireditev v vsakem pogledu dobro izpadla. Zato vlada za letošnji jesenski velesejem še večje zanimanje. Obisk bo še močnejši nego lani, posebno iz južnih krajev naše države, od kjer se pripravljajo že posebni vlaki obiskovalcev. Tudi iz inozemstva sta napovedana dva posebna vlaka. Skrbeti moramo za to, da pokažemo svetu, na kako visoki stopnji že stoji jugoslovenska industrija, obrt in trgovina. Ponovno vabimo vse pridobitne kroge, da nas v tem stremljenju v njih lastno korist podpro ter se pravočasno prijavijo kot razstavljalci. Vse informacije dajo dragevol.ie brezplačno pismeno in ustmeno Urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska, cesta, telefon int. 140. —Z Dobava loja. Pri ravnateljstvu državni železnic v Subotici se bo vršila dne 23. junija ti. oiertalna licitacija glede dobave 1000 ks: loja. Predmetni oglas je v pk sarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Julijska krajina. — Slovenske šole pod tržaškim oskrbništvom. Italijanski minister Gen-tile je bil odredil, da pripadejo šole furlanske province pod Šolsko oskrbništvo v Benetkah. Takoj so se začeli temu upirati tržaški Šolniki in prlitiki, ki so končno dosegli, da se pridele Šole vi-demske in goriške pokrajine šolskemu ©skrbništvu v Trstu. Z veseljem beležijo ta svoj uspeh in pravijo, da edino tako je mogoča ravnovesna razdelitev Šolskega organizma v Trstu in njegovem zaledju in edino tako bo mogoče voditi slovenske ljudske šole v duhu naravno narodne funkcije. —. Samomor slovenskega vojaka. Vojak Fran Trpin, 21 let star, službujoč v Tolminu, je stal na straži pri nekem skladišču streliva v bližini Tolmina in si je tam iz puške pognal kroglo skozi usta, — ItalHanska skrb za slovenski učiteljski naraščaj. V Tolminu so se vršili izpiti za učiteljsko vzposobljenost. Bilo je 28 slovenskih kandidatov oziroma kandidatinj. Dva sta odstopila, ostalo jih Je torej 26. Od teh jih je napravilo izpit samo polovica, druga polovica je padla. Torei 50?S. Tako se ubiia slo--^aska liu4*ka šola v It&lijL , -< > • / Stev. 133T »SLaVENSTO N £ OP« Ane iz. jnnrja isct. stran. S. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 11. jU#a /923. n& Na pragu kritičnih dnL Opeto- , potezno zasnovanega, vano smo že dokazovali, da pomenja brezglava politika, ki jo vodijo Radi-Čevci in njihovi najnovejši zavezniki slovenski klerikalci, pravo nesrečo ne samo za državo, marveč tudi za hrvatsko in slovensko ljudstvo. Opetovano smo rudi opozarjali na to, da sili taktika Ra-dič-Koroščevega bloka vlado na to, da poseže, ako se izkažejo druga sredstva za neučinkovita, po orožju državne samoobrambe, to je po sili. Da ta naša domnevanja niso bila brez podlage, dokazuje zadnji govor ministrskega predsednika Pašfća. Zanimivo je, kako komentira ta Pašičev govor beogradsko * Vreme c, ki je v notorično tesnih stikih z ministrom zunanjih del dr. Ninčičem: »Vreme« izvaja: »Gospodom, ki zro kakor alžirski Arabci v prvih dneh francoske okupacije v Človekoljubnem postopanju Francozov napram njim, samo državno slabost, je Pašfc odločno povedal, da lahko po teh pripovedkah, prepričevanjih in izmišljevanjih novih državnih oblik, nastopi tudi nekaj drugega, česar on neČe, ali kar bodo Slovenci in Hrvati Izzvali, da nastopi. Gospod Pašić je v kratkih besedah očrtal sliko — diktature. Diktatura ni nemogoča, marveč *e celo lasno ocrtava na obzorju v veliki daljavi. Naj Hrvati in Slovenci ne varajo sami sebe s prepričanjem, da narodi ne morejo propasti. Diktatura, ako nastopi, ne bo sicer izbrisala sledov hrvatstva in slovenstva, vendar pa je nesporno, da bo znatno razredčila tudi njihove vrste in jih končno vrgla, morda iztisnjene kot citrona, v naročje drugemu robstvu. Hrvati in Slovenci morajo vedeti da drže Srbi konec in osnove te države v svojih rokah in da je od njihove volje odvisno, na kakšen način se naj rešijo še nerešena vprašanja. Ako g. Pašf£, ki je zelo nenaklonjen besedni-škemu izmotavanju, govori o možnosti diktature, lahko Radić in Korošec razumeta, da smo došli do ivice, odkoder dalje nastopa mrak in neizvestnost, toda ne za nas nego za nje.« — Ta značilni komentar beogradskega vplivnega lista smo smatrali za potrebno, da ga priobčimo v orientacijo naši javnosti, ki se Še vedno v zadostni meri ne zaveda, kako se igrajo gotovi politični krogi pri nas z — ognjem. — Na naslov okrajnega glavarstva v Kamniku. V nedeljo 3. t. m. je bila na novo markirana pot Iz Stahovice na Veliko planino. Še isti ali dragi dan pa so dosedaj Še neznani lopovi uničili to z velikim trudom in z občutnimi stroški izvršeno markacijo na ta način, da so vse markacije na drevesih od Praprotnega do Velike planine Izsekalt Kakor vse kaže, so to vandalstvo izvršili drvarji, ki sekajo les onkraj Velike planine in se vračajo iz doline po tej poti na delo. Opozarjamo na ta čin okrajno glavarstvo v Kamniku in je pozivamo, naj da potom orožništva izslediti zločince, katere na! potem eksemkplarično kaznuje. Slov. plan. društvo naj nato skrbi za to, da bo kazen razglašena po vseh listih. Takih in enakih vandalstev mora biti enkrat konec. — Odlikovanje soborcev pok. kralja Petra, Kralj Aleksander je odlikoval s srebrnim vojaškim redom K a r a g j o r-gjeve zvezdez meči vse one. ki so se v letih 1875. in 1876. udeležili ob strani blagopokojnega Kralja Petra I. Osvoboditelja vstaje v bosanski krajini. Med odlikovanci se nahaja tudi g. Viktor M e r 1 a k iz Ljubljane. — Iz vojaške službe. Za podpolkovnika pri pehoti sta imenovana majorja Karel R o b 1 e k In Pavel P a j k. za orozniskega podpolkovnika je imenovan major Henrik Sabothv, za korvetnega kapetana je imenovan poročnik Vladimir P f e I f e r, za Poročnika boineea broda II. razreda pa fregata! poročnik Vladimir Kostanjevec. — Iz carinske službe. Za carinika H. razreda v Ljubljani je imenovan Srečko L u š t r e k. za carinika III. razreda v Mariboru je imenovan Miloš R a j č e v 1 c, za carinika IV. razreda pa Mati;a K u k m a n in Mirko Kislih. — Direktor Čekovnega orada. ^Službene Novine« z dne 8. junija objavljajo kraljev ukaz z dne 19. maja, s katerim je bil imenovan za direktorja poštnočekovnega zavoda v Ljubljani Vladni svetnik dr. Ignacij Rut ar. — Iz BOcllalnopoUtične službe. Za računskega revidenta pri oddelku za socijalno politiko v LJubljani je imenovan Krešimir Koro? a k v Novem Sadu, računski revl-aent VIII. razreda Franjo H erg jo stalno spokojen. — Redek jubilej. Dne 13. junija praznuje starosta slovenskih kovinarskih veleindustrijalceV Avgust žab-kar petinpetdesetlernico, odkar se je kot štirinajstleten deček posvetil ključavničarskemu obrtu. Današnji jubilar spada med tiste redke može, ki jim je delo največja zabava, med tiste svoje vrstnike, ki so že v zgodnji mladosti Iz-previdell, da brez učenja nI napredka. S svojim temeljitim strokovnim znanjem in s svojim koncilijantnim nastopom al je kmalu pridobil splošen ugled. Obče čislan in spoštovan deluje danes kot predsednik delniške družbe »Strojne tr> podjetfa, ki pod njegovim vodstvom Širi sloves naše domače železarske industrije daleč po slovanskem jugu. Na duhu in telesu Čvrstemu jubilarju želimo še veliko srečnih let, ki jih brezdvomno posveti napredku domače obrtnosti. — Smrtna kosa. Včeraj je umrla po dolgi mučni bolezni gospa Marija Sajovic, rojena Mat Jan- Pogreb bo v torek 12. t m. ob 16. s Starega trga 14 na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin; — Širokoustnost sedanjih občinskih mogotcev. Pišejo nam: V prvi obč. seji je stavil nekdo izmed klerikalcev predlog, da se pogodba med mestno občino in družbo cestne železnice tako] natanko revidira in zahteva od vodstva železnice, da se določbam pokori. Vsa ta fanfar ona da je pa naenkrat utihnila m železnica niti ob največjem navalu občinstva ne respektira določbe o priklopnih vozovih. — Književna tombola Jacoslovesske Matice, šesta do osma številka književne tombole ]e 50, 76 In 54. Dotični., ki so šele na te številke zadeti temo, naj nam kart ne pošiljajo, ker so vse terne s prvimi štirimi številkami popolnoma izčrpane. Te nove številke pridejo v poštev pri kvaterni. Da le dobitkov mani kot refiektantov, je popolnoma jasno in naj občinstvo lojalno prizna, da nudi književna tombola več kot druge prireditve. Takoj, ko pridejo vse prijave rudi z dežele, na katere se čaka 7 dni, se Izvrši žrebanje med nosilci poslanih kart Kdor pri tem ponovnem žrebanju izpade. Ima pravico do nadaljne Igre. Vodi pa evidenco nad kartami ali pisarna Jugoslovenske Matice ali pa, če se mu karta vrne, reflektant sam. Ne vrne pa se nobena karta brez izredne zahteve. Kdor sedem dni po prijavi dobitka tega ne sprejme, naj smatra svoj o karto kot izpadlo, vendar v tem smislu, da igra naprej. Pri prihodnjih dobitkih' Imajo te karte prednost — Novi nacrti za stavbo OfrroŽnega urada za zavarovanje delavcev. Kakor izvemo, se načrti za zgoraj omenjeno zgradbo prenarejajo, vender bo poslopje še vsevedno obsežno. Ostalo polovico stavbenega zemljišča pa namerava zazidati neka tukajšnja tvrdka, tako da bo ta kompleks ob Miklošičevi cesti v celoti zazidan. Poslopja »Okrožnega urada« bodo do novega leta pod streho. — Poglobitev glavne Ljublfanlčne struge. V zla vnem kanalu so pričeli pri na-brežnih zidovih z nekaterimi del!. Bistveno delo se pa prične, ko bo vlada nakazala prvi državni prispevek. —• Mariborske vesti. Uradno odobrenje zadruge »M o j m i r«. Po zadružnem zakona predpisana registracija Kreditne in stavbne zadruge »Mojmir« je izvršena. Okrožno sodišče je zadružna pravila že odobrilo. Zadruga sme sedaj torej oficijelno pričeti s svojim poslovanjem. — Gradbeno gibanje. Z nekako zavistjo smo Čitali zadnje poročilo v »Slov. Narodu« o gradbenem gibanju v Ljubljani, ki sicer ni tako razveseljivo, kakor je bilo lani. V Mariboru je v tem oziru doslej vsaj toliko led prebit, da ljudje začno misliti in se zanimati za zgradbo malih stanovanj. K temu je največ pripomogel vpliv nove zadruge »MoJmir*. V Krčevini se Je te dni pričelo z zgradbo vile g. Auscha: vila bo preurejena Iz sedanje viničarije barona Twiklna. Oradbo Je prevzelo ljubljansko stavbno podjetje ing. dr. Kasal. V Stritarjevi ulici gradi član načelstva zadruge »Mojmir« g. Vrabl lastno hišo in sicer po sistemu razpredeljenih sten. Izdelovalec orgelj v Strossmajerjevi ulici Brandl je začel z zidavo hiše enega nadstropja. Zadruga »Mojmir« je sklenila v zadnji seji nakupiti za svoje člane stavbišče v Smetanovi ulici in stabišča pri vojni realki. Zgradba Zadružne gospodarske banke in Prve Hrvatske Štedionice se bliža koncu. Palača Zadružne banke bo 15. septembra dovršena že za vporabo. Pripravlja se velika zgradba tovarne sukna na Melju In stanovanjske hiše za delavce. Nekaj hišnih posestnikov se i« po 30 letih vendar odločilo za pobeljen je hiš. Tako se vidijo Še bolj kot prej strastni kontrasti. V eni ulici stoji ena pobeljena hiša, vse druge okoli pa v stari umazani obleki. Tukaj bi morala mestna občina pač energično vplivati vsaj na najbližnje sosede takih prenovljenih hiš. Morala bi pa naj-preje z lastnim vzgledom naprej, ker tudi mestni magistrat je silno potreben, da se reprezentira v spodobnejš! obliki. — Draga stanovanja. Dosedaj smo se čudili dragim stanovanjem v novih hišah v LJubljani in Zagrebu. Sedaj pa se morajo tudi Mariborčani sprijazniti s podraženjem, ki bo še toliko občutne j še, ker se veliko manj zida kakor v Ljubljani in Zagrebu. 2e sedaj zahtevajo v novih stanovanjih s trenti sobami 6000 kron — mesečne najemnine, v stanovanjih nove Zadružne palače pa bodo cene narastle tudi na 12.000 in morda še več. — Vlomi in tatvine. Kakor vse kaže, predrzne vlomilske In tatinske tolpe še sedaj niso prejeli. Vlomi se po presledku enega do dveh dneh Izvršujejo dalje. Med to tolpo se nahajalo tudi elementi, ki se zanimajo tudi za specijalne znanstvene knjige. Tako je nekemu pod KalvarJjo sta-nujočemu novinarju zmanjkalo več knjig iz geologije, astronomije, zgodovine In religije. Dotični specijalist mora biti dobro znan v hiši. — Novo ljubljansko podjetje v Maribora Ljubljanska pivovarna Union namerava v Mariboru nakupiti restavracijo »Kolo« na Koroški cesti v zve-zl z novo adaptiranimi prostori ob Splavar-ski uliei. Sedanji lastnik g. Glušić le celo poslopje šele pred kratkim popolnoma prenovil. — Uvedba selske dostave v S vrisku m Vmomem. Minuli mesec Je začel dostavljati selski Iistonoša pri pošti Metliki poštne pošiljke tudi v Svršak (občina Božjako- Drašiči). Dostavljal bo vsak ponedeljek, sredo fn petek. _ Nova avtomobilska poštna proga Iz Karlovca aa Plitvička jezera. Zveza za tujski promet v Sloveniji nam poroča: Poštna direkcija v Zagrebu je osnovala osebno avtomebilno pošto do Plitvičkih jezer in sicer iz Karo lovca, Senja in Jezeran. Naše občinstvo utegne zanimati 1.) proga Kar-Iovac-Plirviška jezera: Odhod vsak dan iz Karlovca ob o. prihod na Plitvička jezera ob 15.27. Povratek iz Plitvičkih jezer ob 8.57 prihod v Karlovac ob 14.54. Proga te dolga 99 km. Vozna cena je za vsak km Din. 1.50, torej iz Karolovca do Plitvičkih jezer Din 148.50 2.) Plitvička jezera-Seni: vsak ponedeljek, sredo in soboto odhod ob 4. uri prihod v Senj ob 9.46 Proga je dolga 82 km. Vozna cena znaša Din. 123. Povratek iz Senja vsak ponedeljek, sredo jn soboto ob 13.45 prihod na Plitvička jezera ob 18. 39. — V Rajbenburgu Je danes zjutraj trčil tovorni vl?»k, prihajajoč z Zidin*ga mesta, v osebni vlak. ki odhaja Iz Vidma redno ob 24^ danes pa je odšel cd tamkaj z enourno zamudo. Lokomotivi obeh vlakov sta bili poškodovani, en vagon je skočil iz tira. druge večje nesreče pa ni bilo. Razen malih kon-tuzij se potnikom ni ničesar zgodilo, dasi je ob karambolu zavladala velika panika. Potniki so čakali v Pajhenburgu pet ur, predno so se izpraznili tiri in predno je prišla nova lokomotiva, ki Jih je nato prepeljala na Zidani most — Neresnične veatf. Po Ljubljani so se pretekli teden širile tendenciozne vesti o kazenski obravnavi proti neki tukajšnji go-stilničarki. Id so vzbujale splošno senzacijo. Informirali smo se o stvari in izvedeli, da so dotične vesti cd kraja do konca izmišljene. Res je, da se Je nedavno tega vršila proti dotičnici obravnava pred okrajnim sodiščem, toda obtoženka le bila pri obravnavi oproščena vsake krivde in kazni. — Težka nesreča. Antonija 2 i gon, 10* letna hči železniškega čuvaja, je v soboto popoldne skidala prekoračiti pri čuvajnici štev. 695 pri Logatcu železniški tir. Umak* nivši se prihajajočemu tovornemu vlaku, pa te zašla pod pri drveči tržaški brrovlak. ki jo je podrl na tla in jo vlekel nekaj metrov za seboj. Dekletce je dobilo precej težke poškodbe po glavi in hrbtu in so pa prepe* Ijali v ljubljansko bolnico. Njeno stanje je precej opasno. — Roparji v vrhniški okolici. Z Vrhnike nam pornčajo: V zadnjem času se pojavljalo na Vrhniki in nie okolici neznani nevarni vlomilci, ki ogrožajo varnost imetja m življenja prebivalcev. Tako n. pr. so U neznani lopovi vlomili 1. trn. v železniško skladišče na postaji Vrhniki, kjer so vse zaboje razbil? ter odnesli en zaboj voska v teži 47 kg. Dne 4. tm. so se pojavili v Drenovem griču okoli polnoči pri posestniku in gostilničarju Merlini-ju. in so mu ukradli Din 100. Se tfsto noč so udrii v stanovanje Oroszi-ta in ker niso mogli drugega dobiti, so mu odnesli puško karabi-narko. vredno Din 2000. Potem so tia Vrhniki vlomili pri trgovcu Rutner-ju, na poštni urad na Vrhniki in še pri nekaterih drugih posestnikih. Plena seveda niso imeli, ker so bili povsod prepodenL V noči od 8. na 9. trn. (pa so se ti nevarni zlikovci lotili tovornega vlaka na postali Brezovici. Posrečilo se jim je odpreti nekatere vozove, a so bili pri tem delu zasačen! od železniških uslužbencev. Službujoči uradnik na Brezovici je pustil takoj klicati orožnike, ki so tudi takoj prišli. Vnel se je med lopovi in orožniki boj. Pokale so tudi puške. Kakor se domneva, je bil eden od teh roparjev zadet, a vendar je ušel z drugimi v smeri proti Borovnici. Na Vrhniki se širijo govorice, da se nekateri vojaško-obveznl fanti Izogibajo vojaške dolžnosti na ta način, da se skrivajo v gozdovih okoli Vrhnike in da so napadalci identični z njimi. — Koncert se vrši danes ob 8. zvečer v restavraciji Emona. Vstop prost. — Kino Tivoli. Pozor! Lya Mara v svojem najlepšem filmu »Predpust«. Film, prepleten s komičnimi intermezzi, je eden najrazkošnejših in pestrili Lya Mara filmov, kar smo jih dosedaj videli v Ljubljani. Krasne toalete, kolosalna oprema in originalni posnetki iz Čarobne Niče, ki slovi po svojih karnevalskih nočeh kot najlepše in najinteresantnej-5e letovišče na francoski rivijeri. Lya Mara je v tem filmu na višku svoje umetnosti, in ne bo nikomur žal, da si ga ogleda. Predvaja se od danes do vštevšt sredo 13. t. m. Bnisfvens vesti. — OBLASTNI ODBOR OR. JU. NA V LJUBLJANI priredi đenes ob pol 20. v areni Narodnega doma pr e* davanje o Jugoslovenskem nacijonatizmu. Predava g. doktor Mirko Korolija, predsednik Cen* tralnega odbora Or. Ju, Na. v Splitu* Vabljeni vsi člani in prijatelji nacijo* nalističnega pokreta. Vstopnina prosta. — Klub J. rt. a, iz Italije ima v torek dne 12. t m. ob 20. II. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Društvo »Vrtnarska Šola« je na predlog ter s podporo okrajnega glavarstva v Črnomlju in županstev tega okraja priredilo predavanja o vrtnarstvu in o pomenu razvoja te stroke za Belo-krajno. Udeležba na teh predavanjih nam kolikor toliko dale vpogled, kako da obstoji podlaga za nase bodoče delo. Med udeleženci so bili na'bolj zastopani starejši možje, kar je najboljše zagotovilo, da ni prazna radovednost temveč resno zanimanje. Ako se nam posreči v okvirju našega podjetja pokazati primerne stvarne gospodarsko-trgovske uspehe, si prav gotovo pridobimo po« jrjftnjnj gannjanje^ jq tato U UlO hhKO doseči vse, kar želimo. Lastno društveno vzorno vrtnarstvo — kot naša podružnica za ta okraj — bi omogočilo, da pri stvarnem delu pokažemo vrednost našega podjetja. Kultura. REPERTOAR NARODSEGA GLEDALI* SČA V UUBUASL DRAMA. Ponedeljek, 11. junija: Hamlet. Red E Torek, 12. junija: Zaprto. Sreda, 13. junija: 2X2=5. Satirična igra Spisal Gustav Wied. Premiera. Red A OPERA. Ponedeljek, 11. hinila: Zaprto. Torek, 12. junija; Luiza. Začetek ob H 8. zvečer. Red C Sreda, 13. junija: Zrinjski. Začetek ob ,'j8. zvečer. Red B — »Jugoslavenska Njiva c prinaša v junijski številki tole vsebino: Nikola Ra-dojčić: Ulazak Srbije u moravsko-vardar-sku dolinu. — Vladimir Nazor: Pro domo. — Radenko Stankovič: U znaku nelzves-nosti. — Branko MašiČ: Sobarica Nina. — Vlad. DvomikoviČ: Shakespeareov Hamlet 1 Hamletizam u Kranjčevića. — Josip Ka-lundžić: O umetnosti. — Glasbeni vestnik. — Nove muzikalije. V založbi Glasbene Matice so ravnokar izšli »Trije moški zbori« prirubljenega našeza skladatelja Josipa Pavčiča, ki jo prav nujno priporočam vsem pevskim zborom. Prinesli bodo v enoličnost naših moških programov novo, svežo barvo. Prvi zbor »Pesem« je komponiran na O. Župančičevo skoro narodno besedilo o Ljubljanici, dolgi vasi. PavčiČ je srečno pograbil to misel ter dal skladbi z motivom narodne pesmi »Stoji, stoji LJublJanca« uprav ljtibeznjiv naroden značaj. Sicer skladba ni harmonično presenetljiva, a je ritmično zelo zavita, zlasti v drugem in zadn;em svojem delu. Ta, kakor posebno še tretji zbor, zahteva prožnih, izvežbanih glasov in pred vsem, temperamentnega tpevovodja. Druga skladba, katere besedilo sem si svoj čas sestavil za mal solospevček »Nocoj je pa lep večer«, je Pavčič razdelil med tri fante: otožnega, veselega m zaljubljenega, kar se mu Je udalo kar nabolje. Sanjava, otožna v svojem prvem delu, VTiska razposajeno ob koncu v svetlo noč. Pesem ni težit a, a zelo efektna. Ritmično na;kompliciranejša je »Maiolčica«. zlasti v */„ skfh odstavkih, kjer se je v predzadnf? vrsti pri tenorjih še stavec zmotil. Skladba je zelo živahna, polna humorja in objestnosti. Zbirka se, upam, ne bo zaprašila na poHcah založnika Glasbene Matice. K. A. Borzna poročila. — Zagreb, 11. junija. (Izv.) Zaključek Devize. Curih 16.3, 16.47. Pariz 5.825, 5.875, London 42.^. 425.—. Berlin 0.1075, 0.1125, Dunaj 0.1275, 0.1285, Praga 4.23, 4.25, New-york 90.—, 92.—, Budimpešta 115, 1.50. Valute: dolar 88.—. 89.—. — Curieh, 11. junija. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 625, Berlin 0.00625. Amsterdam 217.75, Ncwyork 5,75, London 25.66, Pariz 55.65, Milan 25.85, Praga 16.58, Varšava 1.0095, Dunaj 0.0078*/», Sofija 6.25. SENZACUONALNE ARETACIJE V MARIBORU. Glavni vlomilci prijeti. — 15 kg zlata za Avstrijo. V Mariboru 10. junijt Policijski Šef je vprege! ves dosedaj premalo aktivno delujoči detektivski aparat v pernamentno službo. Ali ravno g. šef sam nadsvetnik Kerševan, je Imel prvi dobro srečo. Na svojem sprehodu po Aleksandrovi ulicf v soboto popoldne je pred zaprto trgovino Hobacberjevo zapazil človeka, ki je skušal s silo odpreti vrata. Na vprašanje, kaj hoče, je neznanec odgovoril, da je hotel v trgovini nekaj kupiti. Ker se je Kerševanu mož zdel sumljiv, ga je na licu mesta proglasil za aretiranega. ArerJnec je skušal pobegniti, toda debil je respekt pred službujočim revolverjem. Kmalu se je izkazalo, da je policijski šef vlovil pravega lica v osebi radi tatvine in vlomov že opetovano kaznovanega Ivana Keršiča iz Loke. Keršlč je oni drzni vlomilec, ki je lani v Ljubljani pri belem dnevu vlomil v Tičarjevo prodajalno na Sv. Petra cesti, katerega pa je ljubljansko sodišče premilo kaznovala Pri nadaljnjih poizvedbah se je ugotovilo, da je bil Kersič v zvezi z več drugimi tovariši in dvema ženskama, katerih ena — natakarica v Strmi ulici — je lopovom dajala zavetišče. Pri enem so našli že ko je bil pripravljen, da se odpelje z vlakom, konjsko opremo, ukradeno Veri Durjavi. Sled vodi tudi v Slovensko Bistrico. Tudi za državo in našo valuto le važnejši je uspeh, kateri se je tudi slučajno na Aleksandrovi ulici pozno v noči v soboto posrečil pazljivosti dveh detektivov. Opazila sta dva moška, katerih eden je nosil težak nahrbtnik. Ko so ju prijeli, se je izkazalo, da je bil nahrbtnik poln — zlatnine v teži 15 kg. Previdnost nam za danes še narekuje da smatramo ta slučaj kot enega tistih, za katere je bolje, da se jih ne omenja podrobno predno ni glavna preiskava dovršena. Toliko pa te danes lahko povemo, da sta aretirana možakarja dva avstrijska citata, ki sta iz Hrvatske m Slavonije kar na debelo iztihotapljala naše zlato v Avstrijo. Med najdenimi predmeti se nahajajo ure, zapestnice, prstani, redovi, uhani itd. Nekaj predmetov izhaja tudi Iz vlomov v Mariboru. Glavni delež pa Ima na brže Zagreb. Policijska leča se le v soboto zvečer napolnila z blizo 20 takimi ptiči. Prebivalstvo se je pri teh vesteh oddahnilo. Izkazalo se Je pa tudi. da gre vse, samo če Je resna volja in radikalno delo. In radikalno delo bi bflo: NAJNOVEJŠA POROČILA. ZUNANJI MINISTER DR- NINČIĆ O DOGODKIH NA BOLGARSKEM. Beograd, 11. junija. (Izv. Sprejo tf> ob 11.45.) Na Številna vprašanja po« slancev jc danes dopoldne zunanji minister dr. Ninčič dal v narodni skupščini kratko pojasnilo o dogodkih na Bolgarskem. Dr. Ninčič je izjavil: Gospoda! Poslanci raznih skupin so izrazili željo, da da vlada pojasnila o zadnjih dogodkih na Bolgarskem. Gospoda! Morem takoj tu izjaviti, da mi Se nimamo v tem trenotku podrobnih poročil, ki bi lahko ustvarila pravo sliko o tem, kaj se je do-govorilo poslednja dva, tri dni na Bolgarskem. Znano je le toliko, da Je liga rezervnih oficirjev s pomočjo vojske in re-volucijonarnih makedonskih organizacij Izvršila prevrat in vrgla dosedanjo vlado Stambolljskega. Sestavljena Je nova vlada Catnkov. To ie točno. Kaj je * Starabclijskim, trenotno še ni znano. Naša javnost z nestrpnostjo spremlja vse, kar se dogaja na Bolgarskem. Zunanji minister je pozval, da ohranimo mirno in hladno kri ter freznn motrimo razvoj dogodkov v Sofiji. Našem poslaniku v Sofiji je novi predsednik vlade izjavil: 1.) Bolgarska želi ostati v dobrih odnošajlfa z vsemi sosedami. 2.) Bolgarska zeli Izpolniti vse mednarodne obveznosti* Končno je zunanji minister poudari jal: Gospoda! Mi želimo dobrih odnoša-jev z Bolgarsko, za kar smo dali že dokaza, želimo, da stori nova bolgarska1 vlada isto. Kar se pa tiče mednarodnih obvez* nos« Bolgarske, Čast ml Je \tjaviti, da naša država ne bo mogla ostati ravnodušna, če bi se z bolgarske strani poskušale kršiti določbe mirovne pogodbe. V tem oziru ni nlkakega dvoma, da bomo našli podporo pri svojih prijateljih »n zaveznikih. BORBE MED BOLGARSKIM? SELJAKI IN REVOLUCIJO-NARJI SO SE PRIČELE, — Beograd, 11. junija, (Izv. Sprejeto ob 11.45). Današnji opoldanski listi javljajo in priobčujejo poročila, da se je vnela na Bolgarskem meščanska vojna. »Poli tika c in »Vreme« javljata, da so se pričeli boji med sefjaki m re-volucijonartio volsko. Prvi m tfutl spopadi se vrše pri Plevnt Okoli 10.000 oboroženih kmetov je tu napadlo vojsko. Vlada je poslala na bojišče ojačev nja. Doslej so kmetje gospodarji situacije. Boji so se vneli tudi na ostalih jih severne in južne Bolgarska Sokolstvo. \ ~~ Sokolsko društvo v Streliščy nrf Kranju, ki 5e bilo ustanovljeno lansko leto. si le začelo takoj ob ustanovitvi gradit! svol Sokolski dom. ki bo kmalu dograjen. Stav- ba stoji sredi vasi StražiŠče in je prav rična. Vsebuje lepo in prostorno telovadnico, gledališki oder In več stranskih prostorov. Slavnostna otvoritev bo 5. avgusta 1.1. in b« obenem s to slavnostlo združen naračajsld dan cele goreniske sokolske Župe, nakar že danes opozarjamo. — Sokol I. v Uubfctai prične tzdaiarf svoj glasnik »Na§ sokolski dom«, da pospeši delo v odsekih in obvešča redne brate fn sestre ter SirŠi krog svojih društvenih prijateljev o svojem delu in načrtih, česar vsega ne more objaviti v sicer na/^v-njenem dnevnem časopisju. Vse priiatelje, ki zele, da se jim pošilja vestnik. prosim«, da Javilo to odboru na Trg Tabor. Odbor Sokola T. Turistjka in sport. — Grazer Amateur Sportklub * S. 10 FTiinorje igrata jutri v torek 12. Jumia toč' no ob po! 7. zvečer enkratno mednarodne* j tekmo na igrišču Dunajska cesta. Primorje« bo nastopilo z tiajmočnejso postavo m postavilo Inozemskemu gosta iakega naspr<>t-nfka. V jrraSkern moStvu Igralo znani re-jprezentativnr igralci, med družim! tudi naj-' boljšf grašk; bakk Siukovlč ter odlični vratar Gregorčič. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, 5elenbur£ova ulica. Za nastop Primorja vlada v spor eni javnosti fveKk interes. Glavni vrsdaUt: RASTO PUSTOSLEMSEK M Odtororni urednik? VALENTIN KOPITAR. mmmmmmmmmsm Pozor! * - i g Zaščitnik« hi častilce bel ne, iz mk Kovalnice odpuSčcne. rbol ji«ne (?) m 9»' lom rine Marije Bole opozarjam na fci* •lovko: j »Povej ml« * kom eb€ujc5% — in povem ti, kdo da sit* J. Bole. gostilničar. ;x Op. Takoj oddam gectflntte obit s vsem inventarjem in pravicami. 607» Darujte za .RDEČI KRIŽ"! > .u -li .slovenski PTJKrxxJTJ~ one rz. junija f32Z. Stev. 132. RSON g h maste pete in gumasti podplati so se pocenili! Družabnih s ca Din 250*000*— se sprejme v dobičkanosno in brezkonkurenčno tovarno z ali brez sodelovanja. Ponudbe na upravo lista pod Brez konkurence 5047. Kompleten KINO inventar s kompl. Gaumond aparatom, 4 PHS bencinagregatom z dinamom brez magneta in vergazerja, planino, 2 elekt peči, nad 200 bukovih zaklopnih stolov etc. etc se proda na javni dražbi dne 12. junija ob 10. dopoldne v skladišču Javnega skladišča in prevozne dražbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje (carinama). 6009 ^ Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovaren Bdsendorfer, Czapka, Ehrbar, HOlzI, Schwelghofery Original SUngl Itd. Tudi na obroke. Tudi na obroke Jerica Hobad. m. Butat, LioMjana, Hilšarjeva ulica številka 5. špecerijske in kolonijalne stroke, vajen sestavljanja in zavijanja komisij ter ekspedicije, ki je že serviral v trgovinah na veliko, se sprejme takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in zahtevo plače na Breuep, dioničarsko društvo, Bjelovar. 5953 Delavce (40-50) za pleskanje železnih mostov sprejme JOSIP JUG, Ljubljana, Rimska c. 16. Sprejemanje v četrtek 14. t m. od • do 12 dopoldne. onrTmrinnnnnrTnnni »nimuiimiiiiiiiiiuii M se 1 j v večjem mestu Slovenije. Trgovina je obkoljena od tovarniških delavcev stanovanjskih hiš, petih tovarn. Zaslužek ogromen. Cena hiši z lokalom (šest stanovanj), gospodarskim poslopjem, ki se da preurediti v velika skladišča znaša Din 450.000*—. Ponudbe na upravo SI. Naroda pod WUGODNOST-6038" Angleški B. S. A- Motocikli in bicikli Svetovno znani precizijski izdelki prve vrste dospeli. Zastopstvo: JUGO-AUTO d. z o.z. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. Mlad soliden šofer, I Par lovskih psov Konjskega hlapca, prost vojaščine, 2ELI SLUZ* BE. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5908 Meblovana soba v oodstreSju SE TAKOJ ODDA. — Istotam SE PRODA* STE DVE SVILENI OBLEKI ZA NARODNO NOŠO. — Celovška cesta 24, Šiška. 6046 . Mehlovano sobo ZA TAKOJ, na j ra i še v bližini Miria. IŠČE BANČNA URAD* NIČA. — Ponudbe pod »Mir. je/5957« na upravo »Sloven« skega Naroda«. Službo vratarja ali SLUGE v privatnih šolah, oarir. kakršnokoli službo I5ČE Franc Kragelj. stanujoč na Resljevi cesti it. 27. Qe orožnik v pokoju). 5997 Lepa vila „Lipa", dvonadstropna, v ŽeleČah SI na Bledu, deloma opremljena, i velikim sadnim vrtom in par* kom, SE UGODNO PRODA. — VpraSati pri druStvn hišnih posestnikov v Ljubljani. Du* najska cesta 17/1. (od 4.-6. ali pismeno). 6019 Knjigovodja, prvovrstna moč. doVJer bi* lančnik, SE SPREJME s 1. julijem. — Ponudbe z do* kazi usposobljenosti pod »A. A. B./5999« na opravo »Slovenskega Naroda«. Različna ročna dela. kakor tudi PRT in POKRIVALA ZA POSTECJO (ve. zano) SE PRODA. — Ođe* da se lahko vsak dan od 2. do 3. ure. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 5972 Vratarja (prvega) POTREBUJE TAKOJ HOTEL »CENTRAL« V SARAJEVU. Pogoji: bfti mora strokovnjak, vešč več svetovnih jezikov, biti finega zadržanja; dalje primer* na garderoba m jamSčina. — Ponudbe s spričevali in sliko na upravo »SI. Naroda«. 6071 Stanovanje novi hiši (3 ali 4 sobe) IŠČE MIRNA STRANKA. Plača do osem tisoč kron mesečno. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Stanovanje/5971«. Sprejme se K0NT0RISTKA. Pogoj: znanje stenografi je, slovenske, srbo*hrvatske in nemške korespondence, ciri* lice ter strojepisja. — Po* nudbe z dokazi usposobi je* nosti na upravo lista pod: A. A. B./500&v. Kodtorista (-ico) s popolnim znanjem sloven« skega, italijanskega in nemške« ga jezika, z večletno pisarniško izkušnjo, ter veščega slovenske hi nemške stenografije I5ČE ZA ČIMPREJŠNJI NASTOP VELIKA IZVOZNA TVRD* KA NA DEŽELI. — Prosilci naj natančne ponudbe z opi* som življenja in zahtevo plače naslove na upravo »Slov. Na* roda« pod »Bodočnost/5962«. SE PO NIZKI CENI PRO* DA. — Poljanska cesta 55. 6064 Tri zidarje-akordante TAKOJ SPREJMEM. — Poizve se: iVodmatski trg štev. 7. 6063 Železni rezervoar, oglat sli pa okrogel, za 2 do 3 m3 vode, SE KUPI. — Po* nudbc p<;d »Rezervoar/6061 i upravo »Slov. Naroda«. Vajenec ZA ZLATARSKO OBRT SE TAKOJ SPREJME. — Veber & Modic, Velika čolnarska uli* ca št. 8. 6075 Preklic. Preklicem vsa razžaljen j a uasti proti g. Jos. Ursiču iz č?a« teza pri Brežicah. M. luite, Ljubljana. 6068 Urarski pomočnik, star 30 let, IŠČE MESTA V SLOVENIJI. — Ponud be na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Urar/6062«. Stanovanje obstoječe h? dveh ali treh sob in kuhinje v mestu ali na pe* riferiji mesta I5CE MIRNA STRANKA BREZ OTROK Ponudbe pod »Nagrada 15.000 kron/5943« na upravo lista. NOVOST! NOVOST! Opatografske strojeve za AUTOMATSKO maza* nje, tiskanje i sušenje st? saka. nudi tvrdha P. Bog* danov S Co., Sisak. 6072 Kuharica SE TAKOJ SPREJME. Pogoji starost od 28 do 35 let. da zna dobro kuhati, je poštena, snažna in točna. Prednost imajo štajerke. Plača po dogo* voru. — Josip Peteline, Ljub tjana, Sv. Petra nasip 7. 6076 Prodaše vila s petimi sobami in pritiklinami, v najlepšem kraju pod Tivoli* jem, katera bo v najkrajšem času izgotovljena, in si jo ku« pec lahko še po svoje uredi. — Ponudbe pod »Zmerna cena 6060« na upravo »Slovenskega Naroda«. Knjižarskog pomoćnika upućenog u njemačkoj i stra* noj književnosti, vješta nje* mačkom, slovenačkom ili hr* vatskom jeziku, TRAŽI KNJI* ŽARA U ZAGREBU. — Po* nude s prepisom svjedodžbi ša* Iju se upravi lista pod »Kn j i* žara/6066«. t . Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nad vse ljubljena mati, gospa Manja nj. lljan v nedeljo, 10. junija 11. ob pol 11. zvečer po dolgi, mučni bolezni« previđena s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb pokojne bo v torek, 12. junija t. 1. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Stari trg 11, na pokopališče k Sv. Križu, Bodi ji zemljica lahka! Ljubljana, 11. junija 1923. Žalujoči sinovi: Ivan, Franc in Igmid]. ta! Ml Sadi premredihre trgovine se razprodalo vsi modfstov-■M predmeti kot s slamniki Tajrsl od »0—110 Mo, klo-hućevJnaati klobuk 1 od 75 do 130 Dio, vslonrjl do 250 Slo, ogrodfOf ovofleo ta oprava poltf omare, bi lxo, atoli, dalo in druge malenkosti pri Iva Šilor, Kongresni trg 6, od 10. t. m. do 20. t. m. PRODAM 1000 m' suhih hrastovih hlodov debelih od 30 cm naprej, dolgost 3 m in več. — Po* tem tesan les debel od 8 cm naprej ter dolg 4 m in več. — Metrska drva v vsaki množini. — Pismene ponud* be in cena na upr. »Sloven* skega Naroda« pod »Zaslu* žek/6069«. ■ S Pri sini. naravni i g s sladkorjem vkuhan g j po 21 dinarjev za 1 kg | ■ nudi lekarna g i Ur. t Piccoli • Lianam i ! Dunajska cesta £ m m oriioisiiub Slamnike vseh vrst po znatno znižanih cenah priporoča modni salon Z. Borjanc 8 CoM Ljubljano, Moste! trg št 3. 30 Vo popusta I 30% popusta 1 Suhe gobe lipovo cvetje in vse drage gozdne in poljske pridelke kupnje po najboljših cenah »FRDCTUr d.Z0.z. - IMfflU Trm ***** *t- *- 5928 TolofoB it. 555. pridnega, poštenega in tre z= nega SPREJME veletrgovina z vinom FRANC CUCEK, Ptuj. 6010 Kupim mlin na vodi v dobrem stanju, s hišo in posestvom. — Ponudbe na: Anton Šporar, Zagreb, Via? ška ulica 59. 6057 Jrstteza strope izdeluje in prodajo na debelo in drobno po najnižjih cenah. Pri večjih množinaJi znaten popust. ANTON STElffEft. Ljubljana, Jeranova rlica 13, Trnovo. H Uojsa HilSerfeva ulica 5. Popravljam In uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno. POZOR 1 5307 OršPdlfla Pomeša dsoaslesa z dobro pnevmatiko po Din 1900. Več najnovejših motorjev, novih in rabljenih in različnih otroških vozičkov po ceni na prodaj. ,TR1BUNTA- F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. mfflffine mehanična delavnica (ponravljalnica) t. EAEAGA, Ljubljana, Selenbnrgova ulic?. 6-L Meblovana sobo s posebnim vhodom IŠČE MIREN ZAKONSKI PAR s 1. julijem — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >.Mirno/5968;£iajuii} kateri bi razpolagal od 100.000 dinarjev naprej, v svrfto pove: čanja zelo dobro vpeljane trgo* vine na zelo prometnem kraju Dolenjske. Osebno sodelovanje se ne zahteva. — Ponudbe pod Sigurnost/6051 na upravo lista. Klavirje in PIANINE KUPUJEM. — Ponudbe z označbo marke, ce* ne. dolgosti in notranje kon* strukcije klavirja, t. j. dali ima klavir znotraj okoli železno ali leseno ramo. treba poslati na: S. F. Čop, Zagreb, Mrazoviče* va ulica št. 12, III. nadstr. 5780 Pravo UPTAUEESEO0 trrt-'sta 1 del k^ferTiG«j SIRA 1 SAJTA sveieg £»jnog MASLA samo na veliko šali fabrika sira Nada« centrala 5UBOTICA. - Tel. 650. U vlastitoj kuci. 5196 H opofte lumine prodajamo po znatno znižanih cenah vse vrste pohištvo. Trgovina s pohištvom ln faaetafSka delavnica Brata Sever LJUBLJANA, Gosposvetska c 13 5706 (Kolizej) Večja žaga s polnojarmenikom na Gorenjskem SPREJME obratovodje, popolnoma samostojnega, ve* sčega tudi vseh popravil, dalje ŠTIRI ŽAGARJE za samice. Reflektira se le na popolnoma samostojne, dobro izvežbane moči, vešče vseh popravil. — Ponudbe pod »Žaga'5911« na upravo »Slov. Naroda«. \¥m gostilno v najem z mesecem septembrom v Ljubljani ali okolici z nekaj vrta aH drugim zemljiščem. — Ponudbe pod »Gostilna« na Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 5991 Poznani Marsnerfevi (Brause) Hmonadnl praiki kakor tudi vse vrste bonbonov, keksov, čokolade, vafelnov za sladoled itd. se dobi vedno v veliki izbiri pri tvrdki Josip Vitek Ljubljana, Krekov te-g 8. (zraven Mestnega doma.) Zahtevajte ceniki Ha debelo 56001 I N T E I S S O rr.-^/.-r-? > Privatna agentura SREČKO BROZOViO V Zagrebu, Samostanska ulica 9. Prodaja sledeče nepremičnine i ENONADSTROPNO HIŠO t Zagrebu na Pešce niči z lokali, pripravnimi za gostil: no in trgovino ter z dvema stanovanjema: vse razpoložljivo (p. K 883). Preko 1000 sežnjev zemljišča v Vrabcu pri Zagrebu, in to poleg vinograda in drugih travnikov, na občinskem potu. (P. b. £74.) HIŠO v Peščenici v Zagrebu i štirimi stanovanji, s tremi so* bami in vsemi pritiklinami, fc* ko j razpoložljiva za kupca, (nova zgradba; doslej se neodda= ni) (posl. br. 860). PRITLIČNO HIŠO v Virovitici z vrtom ter razpoložljivim sta* nov.injem in lokalom z vrtom (posl. br. S43). MESARSKO OBRT S HIŠO na Hrvatskem (na deželi) v prometnem kraju zdravilišča v Slavoniji, s popol* no opravo, razpoložljivim sta* novsnjem in lokalom, zaradi nrevzotja drugega posla. Cena 375.006 dinarjev (posl. b. S36.). TRGOVSKO HIŠO z razpoložljivim lokalom in vsemi čtanovaniskimi pro» stori V PROVINCt gospodarskim poslopjem in vrtom (pol orala), kakor tvdi 5 in pol orala njiv (poleg ceste). Trgovina špecerije, manufakture in že* leznine daje 300 tisoč dinarjev prometa mesečno. — Kupnina ni potrebna vsa (posl. b. 832). ENONADSTROPNO VILO v Zagreba v bližini tramvajske postaje, z dvema stanovanjema po štiri sobe z vsemi pritiklinami; eno je razpoložljivo za kupca, ter vrtom (posl. br. 826). VILA v mestnem vrtu ▼ Osijeku z dvema j u troma in 1256 se5* DJev njiv, šestimi sobami, ko* palnico, kabinetom, zaprto ve* rando, kuhinjo, jedilno sobo, kletjo, krasna zemlja, dve ko* lamice, ena čumnata za konj* ske opreme, dva dvorišča, dva vodnjaka, velik hlev, 200 sadnih dreves, eno jutro vrta (posl. br. 822). VISOKCFRITLIČNO KIŠO v Zagrebu pri Somborskem kolodvoru b dvema sobama, kuhinjo, izbo, stnmSUSaai in betonirano klet* jo; vse masivno zgrajeno, z lepim vrtom v izmeri 103 se ž* n j e v Cposl. br. g I HIŠO V ZAGREBU, oddaljeno 10 minut od drjnn'» nega kolodvora s 4 stanovanji in 170 sežnji zemljišča, z lepim vrtom; hiša je pripravna £j. nazidavo, s pravicami vgradnje ulične zgradbe, pripravna za trgovino ali gostilno (posL br. 804), HIŠO V ZAGREBU 5 TRGOVLVO IM BIFEJEM, s stanovanjem, obstoječim h dveh sob, otTO&fl lOtoi kopah nice in vseh pririklin, z lokali {tri sobe) na ulico razpolozl j i* vim. Poleni teda stanovanja s .sobo, kuhinjo in tremi kletmL Vsa hiša je lahko v teku enerja meseca na razpolago, (p. b. S j) VELIKO POSESTVO v Zagrebu 7. 0 orali zemlje, stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, rv« daleč o