Št 21. V Ljubljani, dnč 8. novembra 1900. Leto XIII. Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Ceni mu je 80 kr. na leto. Inserati te »prejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice št. 2. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. katoliški V kratkem se vršijo nove volitve za državni zbor. Za kaj se gre pri teh volitvah ? dre se pred vsem za to. da mi Slovenci pokažemo celemu svetu, da smo katoliški narod in smo in ostanemo z neomajno zvestobo imIiiiii našemu cesarju! dre se za to, voliti poslance, ki bodejo spolnjevali svoje dolžnosti napram ljudstvu, pred vsem napram kmctskciiiu stanu! Mi Slovenci smo narod kmetov — kmet redi ves slovenski narod, zato pa mora vsak vesten slovenski poslanec delovati v prvi vrsti za blagor kmetskega stanu. Da se to zgodi, odvisno je le od kmeta samega, ki ima odločilno besedo pri izvolitvi ogromne večine slovenskih poslancev. Vstali I torej pred vsem Ti, vrli slov. kinetski stan, in voli može, ki v resnici zaslužijo Tvoje zaupanje! In Ti, slovenski obrtni stan! Marsikdo dal se je zbegati in slepariti pri volitvah po Tvojih in naših sovražnikih! Toda sedaj si jih spoznal, volilne sleparje, ki so Ti pred volitvami obetali vse — P° volitvah Te pa še poznali niso! Ali bodeš Slovenci! zopet sledil tem sleparjem? Ali ne vidiš, kako se drugod, osobito na cesarskem Dunaju, Tvoji stanovski tovariši obračajo od onih sleparjev in sledijo složno svojim pravim prijateljem, krščanskim voditeljem ljudstva! In Ti, pošteno slovensko delavsko ljudstvo! Ti, ki z neumorno marljivostjo, za malo plačo, deluješ v raznih tvornicah, delavnicah in v podzemeljskih rovih! Ti imaš posebno pravico do skrbi poslancev. Ničesar nimaš, nego svoje marljive roke in svoj bister um. Po božjih postavah imaš zahtevati primerno plačo, primeren počitek in spoštovanje svojega bližnjega. Vse to ti gre po nevenljivih zaslugah krščanstva. V krščanstvu je Tvoja moč. Vstani torej delavsko ljudstvo slovensko in voli poslance, ki bodejo v duhu krščanske socijalne preosnove delovali za Tvoje opravičene težnje! Katoliški Slovenci! Dragi prijatelji in čitatelji Domoljuba! Voliti je Vaša pravica. Poslužite se te plemenite pravice, ki Vam edina daje možnost, uplivati na dr- žuvno zakonodajo in upravo. Voliti jc pa dandanes Vaša sveta dolžnost. Ce ste malomarni in izostanetc od volitve — ste potem sokrlvi, da zmagajo nasprotniki! In kdo so ti nasprotniki ? To so liberalci, ljudje, ki skrunijo čast in poštenje slovenskega ljudstva. To so ljudje, ki skrunijo naše cerkve in nečuveno žalijo naše prevzvišene škofe, — da celo svetega Očeta samega! Nič jim ni sveto: V svojih umazanih listih ..Slov. Narod,,, ..Rodoljub". ..Soča" itd. blatijo vse, kar je dobrega in poštenega med nami — nasprotno pa na-pravljajo beznice in hvalijo vse, kar jc pregrešno in sramotno! Niti zvestoba do Avstrije in našega presvetlega cesarja jim nI sveta! To so pokazali pri bakljadi povodom katoliškega shoda v Ljubljani, to so zopet pokazali nedavno, ko je med splošnim odobravanjem eden njihovih vo- , diteljev zaklical: „Proč od Rima!" Kdor pomaga, da taki ljudje dobijo veljavo, ta obtežuje svojo vest, in težko bode dajal odgovor. Tedaj na noge, katoliško slovensko ljudstvo, na noge vsi od prvega do zadnjega! Storite vsi svojo dolžnost, trumoma korakajte na volišča in vsi oddajte glasove za katoliške in slovenske može. Ni pa zadosti da vsak sam spolni svojo dolžnost. Vsak naj se marveč po svojih močeh prizadeva, da tudi svoje sosede, prijatelje, sorodnike in znance spravi na volišče. Nobeden ne sine ostati doma! Gre se za imenitno, gre se za sveto stvar! Katoliško slovensko ljudstvo! Tvoja čast, Tvoje poštenje, Tvoja sreča, Tvoj lil Tvojih potomcev blagor zahteva, da vstaneš kakor en mož in pri volitvah oddaš svojo glasovnico po starem vseslovenskem geslu: * Vse za vero, dom in cesarja! V naslednjem priporočamo svojim somišljenikom vrle katoliško-narodne može, ki zaslužijo naše popolno zaupanje in ki so pripravljeni poslanstvo prevzeti in je vestno izvrševati v blagor ljudstva in države, v duhu naše sv. vere. Na Kranjskem: I. V splošnem volilnem razredu, ki voli 12. grudna 1900. Ker je dosedanji velezaslužni poslanec dr. Ivan Krek /. vso odločnostjo izjavil, da kandidaturo odklanja, ker je po njegovem prepričanju boljše, da ostane doma in se popolnoma posveti znanstvenemu ter organizatoričnemu delu doma. zato je osrednji volivni odbor sklenil da prevzame kandidaturo: Dn. Ivan Šušteršič, odvetnik v Ljubljani. II. V kmetskih občinah, ki volijo dne IS. grudna l(.XX). 1. V sodnih okrajih: Ljubljana. Vrhnika, Litija. Zatičina. Ribnica in Velike Lašče: Ivan Veneajz, odvetnik v Ljubljani. 2. V' sodnih okrajih: Postojna. Ilirska Bistrica, Senožeče. Vipava, Logatec, Cirknica. Lož in Idrija: Dr. Ignacij Žitnik. beneticijat v Ljubljani. 3. V sodnih okrajih: Kranj, Skotjaloka. Tržič. Kamnik, Brdo. Radovljica in Kranjska Gora: Josip Pogačnik, posestnik in poštar v Podnartu. 4. V sodnih okrajih: Rudolfovo, Krško, ko-stanjevica, Črnomelj in Metlika: Viljem, Pfeifer, posestnik in deželni poslanec v Krškem. 5. V sodnih okrajih: Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Kadeče in Mokronog; F^ane Povše, deželni odbornik v Ljubljani. III. Za mesta in trge, ki volijo dnč 3. ja-nuvarija 1901, se kandidati šele pozneje razglasijo. Le toliko že sedaj lahko izdamo, da so mnogi uplivni volilci dolenjskih mest izrekli željo, naj bi poslanstvo prevzel ve-lečastiti gospod Dr. Sehastijan Klbort, prošt v Novem mestu. Iz srca bi nas veselilo, ako bi mil. gospod prošt tej prošnji ustregel. Volitve na Štajerskem. 1. V splošnem volilnem razredu na Spodnjem Stajerju je mož našega zaupanja, dosedanji poslanec, gospod Josip Žičkap, dekan na Vidmu. Liberalci proti njemu rujejo in usi-ljujejo liberalca Dragotina Hribarja v Celju. Mi tega gospoda, ki sena Štajerskem dela prav pobožnega, poznamo še iz časa, ko je bival v Ljubljani. Bil je tukaj čisto orodje v rokah „Narodovih" liberalcev najslabše vrste — in ti so ga končno poslali v Celje, da bi tam polagoma in potihem liberalcem pot pripravljal. Zato pa tudi danes njegovo volitev najtopleje priporoča »Slovenski Narod", tisti list, ki v svojih umazanih predalih dan za dnevom grdi našo sv. vero, našo duhovščino, naše škofe in celo svetega očeta samega! Priporočilo takega lista je zadosti jasen dokaz, kakšen mož je Dragotin Hribar. Torej izogibajte se ga, katoliški štajerski Slovenci - in ostanite zvesti dosedajnemu vrlemu poslancu, g. Josipu Žičkarju, možu, ki se je vsigdar odločno in vstrajno pote/al za pravice ljudstva! II. V kmetskih občinah kandidu-jejo štajerski rojaki dosedanja poslanca Hugon-a vit Bepks-a in Franca Robiča, na novo pa namesto odstopivšega gospoda dekana Lavoslava Gregorca dvotmega svetnika JVLiposlaVa Ploja. Tudi te tri gospode z dobro vestjo priporočamo. Opozarjamo pa, da liberalci rujejo osobito proti g. Hugonu vit. Berksu, to pa samo zato, ker jc bil na katoliškem shodu v Ljubljani in se pokazal odločnega pristaša katoliške narodne stranke. Tem odločneje morate torej vi vsi katoliško zavedni možje stopiti v borbo za viteza Berksa. Vsi do zadnjega moža, na delo. da zmaga z veliko,- častno večino! Na Koroškem. Tam Slovenci še niso postavili kandidatov. Že naprej pa lahko rečemo, da priporočamo vsacega, katerega bode nasveto-valo „Katoliško-slovensko in gospodarsko društvo" v Celovcu, Koroški rodoljubi so vsi odločno katoliškega mišljenja, — torej gre vsem popolno zaupanje. Na GorlSkem. Tam vladajo žalostne razmere. Kakor na Kranjskem, tako so tudi na Goriškem zanetili liberalci razpor - in namesto da bi delali za blagor ljudstva, hujskajo zoper najzaslužnejše rodoljube. Uverjeni smo, da bodo zavedni goriški Slovenci liberalcem pri volitvah izkazali svoje popolno nezaupanje - a poverili vse svoje zaupanje katoliškim možem v prvi vrsti voditelju goriških Slovencev, gospodu Di*. Antonu G^ego^čič-ii, profesorju bogoslovja v (lorici. ki je kandidat v splošni skupini. o o o Kako sc bode volilo v posameznih deželah ? Na Kranjskem se bo to pot volilo po novem volilnem redu. Ne bodo se več volili volilni možje, kakor v prejšnjih letih, temuč vsak v olike bode volil naravnost poslanca in z listkom. Volilo se bode v vsaki občini, ki ima več kot 500 prebivalcev, doma. .Manjše občine pa se priklopijo večjim. V drugih deželah — na .Štajerskem. Koroškem, Primorskem itd. — se bode pa letos ravno tako volilo, kakor prejšnja leta. Tam se volilni red ni prav nič izpre-menil. • Toliko v pojasnilo, da ne bode kake zmede! Deset zapovedi volivcem katol,-narodne stranke. I.) Pojdi gotovo volit! — Noben izgovor ne velja. Vsled novega v olivnega reda je neobhodno potrebno, da pride vsak somišljenik na volišče. Preje, po stan m volivnem rodu je bilo to drugače, ko so se volili v peti skupini in v kmetski h občinah samo volivni možje, ki so potem volili šele prslanca. Takrat v tistih občinah, kjer so bili volivci enoglasno za volivne može naše stranke, ni bilo potreba večje udeležbe volivcev, da so le potem volivni možje vsi šli poslanca volit. Podobno je bilo, ako je bila v občini močna nasprotna večina, tako da je bila zmaga naših volivnih mož popolnoma izključena. V tem slučaju so naši volivci z mirno vestjo doma ostali. Sedaj je pa stvar popolnoma drugačna. Vsak posamezen glas ima svojo veliko vrednost in važnost in čim več je volivcev naše stranke v posameznih občinah, tem bolj je potreba, da vsak brez izjeme odda s voj o glasovnico na volišču, kajti s velikim itevilom glasov iz ene občine pobijemo nasprotne večine v celi vrsti drugih občin Kavno tako se uvidi iz t'g.i, kako važno je, da gredo naši somišljeniki vsi do zadnjega moža volit tudi v tistih občinah, kjer so v manjšini in naj hi bode v kaki občini tudi en sam volivec naše stranke, drugi pa vsi nasprotni, jeven dar njegova dolžnost, da svoj glas odda, ker pri končnem skupnem štetju v glavnem volivnem kraju ravno en glas lahko odločuje za eno ali drugo stran — Ker bo vo litev v d mači (bdmi ali vsaj bhzo, pač ne bo za nikogar težavno priti na volišče. Zato možje n.t«. prepričanja, Muite svo| ponos v to. da bodo \ašc občine oddale kir s: da veliko število gla- \ zi naše kandidate. II.) Skrbi za to. da pridejo volit tudi tvoji sosedje in znanci! III.) Pazi na volivni imenik, da si got v v njem pravilno u p i s a n ti in tvoji somišljeniki. Preglej g a k a k o r h i t r o j c razpoložen! Ako ni vse v redu, p r 11 o l i se ust meno ali pismeno pri županu! Pazi na to zlasti tam, kjer je občina v liberalnih rokah! IV.) Skrbi za to. da gotovo dobii o pravem času v roke legitimacijski list in glasovnico - oboje dopošlje okrajno g'avarstvo vsem tistim, ki so bili vpisani v volivuki imenik. Leg iti ma ija je ona listina, s katero se volivec na volišču i/.kaže da je res upravičen voliti. Na njej je zapisano ime in bivališče volivca, številka dotičnega vohvskče. Za to je potreboval denarju, pa ga je tudi dobil: Vlaelo je ogoljufal za 2<»0.000 dolarjev, elolga je napravil elo 300.000 dol., menice, Ui jih je podpisal, znašajo 28.000 dol., dalje je porabil sam skoro jseh 300.000 dol., ki jih je nakazala e" Iska vlada Spai cem za odškodnino ob revoluciji I. 1891 Sedaj, ko se ni elalo nikjer ve č dobiti, jo je mo popihal; eloslej ga še tiso zasledili. Zlata zrna iz Slomškovih spisov. „Pravica inora biti, da božji namestniki vernikom božje besede o/, lanujejo, knstijani pa nauke besede božje lepo ohranijo. Zdaj so pa začeli posvetneži brez vere in Hoga bogjhoječe mašnike čriiti. jih preganjati, jim celo prepeivedovati pridige in naeikc, ki jim po volji niso. Ali ne spoznate, da nam za svete vero gre: Kjer se pa tare sv vera in prava krščanska ljubezen, tam tudi pravice m. Oh, molite in prosite, pre-niile moje duše, <(u nam ne ugasne katoliške vere leiČ!"' (Past. I. 208.) * * * „Ako med take slabovcrne kristijane kak krivi prerok prileze, krivih natikov zatrosi in čez našo sveto vero zabavlja, hitro so taki slabo poučeni nevedneži pripravljeni, nejeverske in krivoverske zmote potrditi in pravo vero zaničevati." (Past 1. 82 1 k * # „Se hočeš imenitnega dela dobro lotiti, moraš umetnika pazno gledati in zapaženo skrbno posnemati. Hočeš vrl govornik biti. Čitaj, posnemaj druge govornike, kar je prav. Daj se podučiti, pa tudi posvariti. Najbolje se naučimo, kadar se posvarimo, ako smo grešili. Kre post se v slabosti dovršuje." (Zbrani spisi VI. 5.) * * # Ni vse zlato, kar se sveti, ne vse dobro, kar se hvali; slabe bukve in pa strupene gobe, še tako mično pisane, so nevarne. Srce ti ostrupijo; in Če ga ne umorijo, pa naredijo mlačno za Boga. (Past. I. 94.) Zadnji dno vi Brgarjevega vranca. Grlica i/, živalskega življenja. (Zapisal l.ovro.) (Konec) V hlev Hlepi lilapčič, ki jo oskrboval tužnega vranca. »No mrlia stara, ali se se ne bos iztegnil? Zreti tako nočeš. Pnjva no malo ven. morebiti se boš kaj pase).« Odveže re\čka in ga tira skozi vrata. Precej težko je ftlo, ker je bil konjiček že ves trd radi niršavosti in laki te. Ko vendar prideta na presto, ga lilapčič izjiusti. Da bi ušel, tega se mu tega ni bilo bati. Samemu sebi prepuščen se vranec žalosten o/ira okrog sebe. Vidi, da se svet suče in vrti dalje, da brez njega lahko opravijo, in tedaj ga prime ho večja otožnost. Okrog ogla pri skednju se privleče domači maček. Klicali so ga za MiSkeljna. Bil je len. grozno len, menda se je jireteklo noč predolgo potepal. Za-zdeha se mu, da pokaže obe vrsti ostrih zob ; stopijo mu naprej, da jih je groza videti. Nato se potegne naprej, potem na/.«i, da mu kar kosti pokajo. Se po steni pri podu s- vzpne, potegne trikrat s kremjilji gor in dol in še enkrat zazdeha. Ko to srečno dovrši, se ojunači in poživi toliko, da vidi kaj se godi ( krog njega. Opazi vranca, ki počasi krevsa na pašnik za hlevom. »O servus, starina, kam pa jo mahaš? Počakaj no, greva skupaj. Samo ti si strašno isker videti, ne vem, če bi te jaz dohajal.« Tako je besedičil Miškolj vrancu. Ta žalostno pokima z glavo ter sk^mizne z ušesi, kakor bi se hotel otresti porogljivih b.sed, ki mu jih je zaklical prekanjeni Miškelj. »Škoda - govori Miškelj dalje - škoda, da .d bilo zadnjič vranca na vrtu, ko je solnce mrknilo. Jaz bi bil rad videl, kako se godi ta stvar, pa m. mi ni bilo moč gledati v svetlo solnčno oblo. Ge bi bil pa dobil vranca, bi se bil kar zanj vstopi in gledal skozi njegov trebuh kakor nekateri skoz. barvano ali motno steklo. Toliko se že v,d. skoz našega vranca, da bi bil lahko natančno opazoval solčni mrk ; toliko medel in pretrgan je že.« Pa pustimo mačka in njegove modre misli. Zleknil se je pred podom in pomolil vse štiri proti toplemu solneu. Poglejmo za našim vrancem. Ravnokar je opazil, kako bujno je že pognala trava; zdi se mu, da mora biti prav okusna, saj je tako zelena. Že za oči je zelo vabljiva, saj pravijo, da je dobro za oči zeleno grl« dati, torej tudi dobro gledati zeleno travo. Še bolj vabljiva iti mikavna je pa za zobe in želodec. Prav zljubi se mu je. Nategne vrat in seže po prvem šopu. Jezik iztegne naprej, oklene lepo ž njim travnate bilke in jih hoče odtrgati. Toda ne gre in ne gre. Seveda če bi imel dobre zobe, bi šlo pač hitro, tako jo pa že drugače. Vleče, nateguje, zadnje noge postavi široko, da bi dobii več opore, s prednjima pa se trudi, peha in upira, da mu kar sapo jemlje. Pa glej nesreče! Trava se nepričakovano cdtrgaj vranec ni bil pripravljen na to in znak pade revež, kakor je dolg in širok. Bolesten vzklik se mu izvije iz koščenih prsi, potem obleži skoro nezavesten. Žalosten prizor! Pa kdor bi ga bil videl, bi se bil vendarle smejal. Je že tako. Dostikrat vidimo, da kdo pade in se precej udari. Moral bi se nam smiliti. Pa pade tako nerodno in našemu ukusu tako prijetno, da se mu moramo smejati. Še samega nazadnje posili smeh, dasi se jako težko smeja, ker jo navadno že toliko izkupi, da mu je jok bližje kot smeh. Ko se ubogi vranec nekoliko prebrihta, dvigne trudno glavo in gleda s svojim zdravim očesom okoli, če ga ni kdo videl. Ni ga bilo ravno rado sram, vendar ne bi bil rad imel, če bi ga bil kdo opazoval v tako žalostnem položaju. »Zdajle naj bi me prašal kdo, če rajši poginem ali rajši konec vzamem, pa bi bil takoj pripravljen za prvo, ne bi hotel samo pobirati koncev. Vendar tu pod milim nebom poginjati je le žalostno. Zato bom vstal in šel domov.« Toda sklep storiti je lehko, izvršiti ga je že težje; zato je toliko dobrih sklepov, pa tako malo dobrih dejanj Kdo mi pomaga na noge? Za sveto voljo, ali sem res tako za nič. Zdaj pa že vem, da sem samo za konjed,-rca še dober. Zato le pridi, grenka smrt reši me zemskih nadlog, kar nič se te ne bom bal, željno te pričakujem.« Izkuša spraviti noge pod se, da bi zlezel kvišku. Dvakrat se sklone na prednje noge, pa vseiej pade nazaj. Končno se mu vendar posreči. Nevol,en s. ogleda nesrečno mesto in zapeljivo travo; nato krev- Ijajoč zapusti osodepolni kraj. še parkrat se ozre okoli sebe. Gleda cvetočo naravo gleda cvetke, ki so ravnokar priklile iz zemlje Pa kaj to zanj? Njegovo oko ugaša, srce mu je ob pogledu razcvitajoče narave pusto in prazno. Več ni zmožen, da bi so divil mehkemu zelenju, nastavljal glavo božajočemu vetrcu; odmrl je svetu, odmrl zlasti ta nesrečni trenotek, ko je tako nesrečno, tako brezmejno nesrečno padel, želeč se nasititi z zeleno travco, hrepeneč še enkrat napolniti žolodie s soČnato hrano. To ga je predvsem potrlo, mu vzelo zadnji pogum in mu skalilo in uničilo veselje, ki ga je imel do življenja. »Prijazna smrt, predolgo se ne mudi!« je tragično klical s pesnikom, šepajoč v svoj hlev. Z zadnjim koncem ni mogel dosti odnesti, trenil je nemilo ob podboje pri vratih, da so mu rebra zapokala. Malo je manjkalo, da niso zdrsnila nanj vrata, ki so komaj Š9 visela na enem tečaju. »Š-j to? Pač res, kadar pride ena nesreča, se hitro pridruži še druga; vse se spravi nad ubog<>ga reveža . . .« Pristopica k jaslim. Ne čaka, da bi ga kdo prišel pri vezat. L že na tla s trdnim sklepam in tožno zavestjo, da več ne vstane. Hlapec mu pride krme pokladat. Ne meni se ravno dosti za vranca, toliko pa le vidi, da nekam čudno leži, da ne moli čisto pravilno nog od sebe- Gre in pove gospodarju. Prgar piido in si ga ogleda. Vranec mirno in vdano prenaša njegove pre iskovalne poglede. »Saj sem dejal, da je ven ž njim. Nocoj naj še preltži, jutri naj ga vzame konjederec.« Vraicu jo nekaj zatrepetalo v dnu srca pri teh besedah Sklenil pa je takoj, da hoče biti pripravljen na vse, naj pride, kar hoče. Drugi dan je prišel konjeder c, naložil vranca na voz, kajti vstati ali hoditi ni mogel več. S I je ž njim, in oi takrat nismo več slišali o njem Kaj se je zgodilo ž njim, pa tuko vsak ve. Ob mrtvaškem odru t bogoslovca Voljča. (Lovro.) „Pravični, akoravno prezgodaj umrje, bo vendar v olilajenju." (Modr. 4, 7.) Ozka soba, steue pregrnjene s črnomodrimi, srebrnoobrobljenimi preprogami, edino okno zastrto b podobo nebeškega angela. Sobo skrivnostao razsvetljuje rdečkasti soj šestih debelih sveč ter tajnostno poigrava na voščenobledem obličju prerano umrlega mladeniča, ki sredi na mrtvaškem odru spi smrtno spanje. Smrtna tiftina polni sobo in prodira v srca prihajajočih in odhajojočih obiskovalcev. Nekaj nezapopadljivega, tesnobnega se oklene, prešine vsakega, ko stopi v mrtvaško sobo in upre pogled na vela lica v najlepših letih premi-nohga bogoslo\ca. In tisto nezapopadljivo, tesnobno seže v dno src.i, pretrese najbolj skrite kotičke naše duše. Pridiga, živa pridiga. . . Človeško življenje je blesteča rosna kapljica na šibki vejici, ki pred toplimi solnčnimi žarki odpade in se izgubi v travi; je zelen listič, poln življenja, katerega popari s!ana in odtrga hladni jesenski v< trit*■ je mehka pena, ki so razbije in razpoči na trdem obrežju. »Kaj je življenje naše V Hlap je, ki se malo časa kaže« (Jak 4, 14 ). .. In sreča našega življenja? Kak r sanje, kadar se kdo vzbudi- (Pa. 72, 20.). .. Stal sem ob odiu svojega tovariša. Bogoslovec Jakob Voljč je po desetmesečni boltzni v »I/onimi« zatisnil oči in se preselil v boljše življenje. Videl S' m njegove v smrtnem snu zaprte oči, njegovo vsled dolgotrajne boltzni shujšano čelo, vpadla lica, posinele ustnico, videl njegove koščene, sv. razpelo oklepajoče prste, a skoro nisem mogel verjeti, da bi to bil oni odlečni mladenič, dobri pisatelj. nadarjeni pesnik, vestni bogoslovec, katerega sem poznal že toliko let, poznal tako dobro. . , In vendar je bilo tako. Umreti je moral tako mlad, komaj dvaindvajset let star. s toliko nadami v duši. b tolikimi p sniškimi osnutki v mladeničih prsih. Pač ni mislil, da ae bodo nanj t.iko kmalu lahko obračale b sede: »Pusti mož me trdosrčni : mlad sem, lepi dnevi se mi še Brneli Polpodrtega poglej soseda, deblo, veje že miru žele. . .« (Nj gova pesem „Bor" v „Dum in Svetu'.; Rojen 24. aprila 1H78. na Vrhniki, je prišel mlad v srednje šole v L;ubljano, bil šest let tfo;encc »Alojzijevišča« ter potem vstopil v bogoslovje, llil je vedno priden, res n in izredno delaven, / na gimnaziji je kazal prav posel) ,e pisateljske /Težnosti, Zato ga je vabil in mikal svet kot marsikoga, ki ne more dosti izbirati, kani bi Be obrnil. Voljč se vendar ni pomišljal, stopil je v bogoslovje ter se s tako vnemo lotil bogoslovnih ved, da se mu je videlo, da stvar jemlje za resno. Pri tem pa ni zanemarjal drugih zmožnosti; učil in izpopolnjeval se je v vsakem oziru, kolikor mu je bilo z najvežjo pridnostjo mogoče. Mogoče, če bi bil bolj lenaril in složno živel da mu še ne bi bilo treba umreti. Pridno je pr šiljal svoje pesmice in razne pripovedne sestavke v »Vrtec, »Angeljčka«, »Zoro«, nazadnje še tudi v »Dom in Svet«. Posebno skrb si jejprizadel — kar bo cenjene bravee zanimalo — za naš list. »Djmoljub« )e smatral kot svoje »cajtenge«. Zanj ji napisal dokaj šaljivega, pa tudi vsnodbudnetra, začel je tudi pri«" Predsedstvo II. slotf. katoliškega shoda. ^1 71- a Ji Dr. Jos. Tumpacli vseučil. P''0/- Hugo vit. Berks graščak. Ivan P- Ven cnj z odvetnik. Franc Povše defclni odbornik i. t. J. Dr. Ivan Šusteršič odvetnik. J. d. D. FJis srcu. vikar. Dr. Ante Baaer vseučil. profesor. Dr. M. Laginja odvetnik. Mat. Oršič kanonik. jati letošnjo večjo povest »Venec in krona«. Zadnje vrstice v njem je posvetil svoji materi. Vem, da se še spominjate, kako jo Rado Košar — tako se je rad podpisoval ranjki Voljč — hitel k smrtni postelji svoje matere, hitel brez prestanka, upajoč, da jo morda vendarle še dobi iivo. Toda zastonj. »Njegova sreča, najdražje, najslajše, najljubše, kar je imel v svojem življenju', njegova mati je ležala na — mrtvaškem odru. In potem je sam ležal bolan na isti postelji, kjer je prej ležala mati. Zunaj je cvetelo in klilo pomladno življenje, a njemu se je zdelo, da bleda smrt že pogleduje včasih skozi okno na njegovo posteljo, zdelo, da ga kliče, vabi mati.... Jelite, tega se spominjate? To vas pretresa in vas mora še bolj pretresli, če pomislite, da se je pravtako zgodilo, da blagega mladeniča res ni več med živimi. V drugo bogoslovsko leto je še vstopil, pa že skraja se ni kaj dobro počutil. Po B žiču je moral zapustiti bišo in zunaj iskati zdravja. Bolehal je na pljučih, udirala se mu je kri. Sel je v Kamnik, šel domov na Vrhniko, nikjer zaželjenega zdravja; prišel je umret v »Leoninum« v Ljubljani. Občudovanja je vredno, kako je bil potrpežljiv in vdan med boleznijo. Vedel je, da bode moral umreti, bil je prepričan o tem — saj dosti jasno govore to njegove zadnja pesmi — a vendar ni nikdar tožil. Ko smo ga obiskovali, mu je včasih za trenutek zatrepetalo oko, neka pridušena bolest mu je šinila po obrazu, toda takoj je mirno govoril dalje, oko je vdano zrlo kot poprej. Želel je le, da bi se enkrat obrnilo tako ali tako; zato je poslal, kakor pravi v svoji pesmi »Vran«, oglednika, goloba in vrana, pozvedovat, česa naj pričakuje. Toda slutil je, da pride vran sam nazaj, in mu zapoje smrtno pesem: •Ah, vem, pač vrne se — brez cveta — In le, da spoje smrt mi — vran.« Ginljivo je, da je zadnjo Bvojo pesem odmenil in posvetil materi. »Da ne bodo rekli, Nate nisem mislil, vrste te posvečam tebi, morda so poslednje te. . .« (, Materi" v „Dom in Svetu" 1900 St 18.) Rekel si pred več časa, da še do novembra. In res zdaj si pretrpel. Naredil si vrzel med delavci za vinograd Gospodov; prazno je mesto enega izmed sinov slovenskega naroda, ki bi bil lehko še marsikaj koristil domovini. Pa mora že tudi tako biti prav, sicer bi bil Vsemogočni odredil drugače. »Pravični, akoravno prezgodaj umrje, bo vtndar v ohla jenju. Zakaj starosti ne dela častitljivo in ne dolgo življenje, ne veliko število let, ampak umnost Človekova velja za sive lase in življenje brez madeža je velika starost « Imaš že — vsaj tako trdno upamo — kar mi še iščemo, veseliš se tistega, po čemer mi hrepenimo, za kar se. še mi borimo, imaš večno, imaš boljšo življenje. In tiito ni kaplja na veji, ki odpade, ni trepetajoč list, ki ga odtrga josenski veter, ni hlap in dim, ki se razpršita, še predno se dobro pokaže ta. Tri knjig* si s posebnim veseljem prebiral v življenju: knjigo prirode, sv. pismo in sveti križ. Kdor zna te tri prebirati, je srečen. Ti si jih znal in tudi z veseljem bral. Prvo si listal v zorni mladosti ; prirodna lepota te je navdušila za prve pesmice. Stvarjene reči, v katerih se zrcali božja ustvarjena lepota, so te bodrile za vse dobro in lepo. Drugi vir ti je bilo sv. pismo, knjiga polna naj-globjih resnic, knjiga, ki ima za vsacega kaj, ki išče v njej z dobro voljo in ponižnim srcem. Zato si znal narediti p sem, ki ne ve, kaj hoče, ampak jasne, zdrave misli podajal v lepi pesniški obliki. In zdaj držiš v rokah tretjo knjigo, sveti križ. Ta ti je navdihnil nebeških slavospevov, ki jih »uho ni slišalo« na zemlji, katere slišijo le izvoljeni v nebesih. V tej knjigi si pil ljubezen, ki te je potegnila k sebi. Kolikrat si mi ljubeznjivo klical, ko sva prišla skupaj v svoji sobici ali zunaj: »Lovro, jaz te pozdravljam '« Glej, danes pa morava jemati slovo, danes kličeš zadnji pozdrav. Pa kako zadnji pozdrav V Saj se zoptt vidimo »nad zvezdami, kjer blaga tvoja duša biva.« Saj smo prepričani, da so se nad teboj vri sničile besedo: »Blagor jim, kteri v Gospodu zaspe, v slavi nebeški se tam prehude.« Slovenski novifar. Kranjsko Naše slike. V zadnjih dveh številkah »Domo-ljubovih« podali smo bravcem slike onih štirih škofuv, ki so s svojo navzočnostjo tako silno povzdignili sijaj II. slov. kat. shoda. Danes prinašamo sliko predsedstva II. slov. katoliškega shoda in sicer: predsednika dr. Ivana Šusteršiča (sedaj kandidat 5. skupine za državni zbor.) štirih častnih predsednikov: Franceta P o v š 6 t a (kandidata v do lenjskih kmetskih občinah), dr. Josipa T u m p a c h a iz Prage, dr. Antona Bauerja iz Zagreba, Matija O r š i č a s Krka, treh podpredsednikov: dr. M Laginje iz Istre (kandidata 5. skupine za Istro), Ilugona viteza Berksa (kandidata za kmetske ob- čine na Štajerskem), Ivana P. Ven za j za (kandidata za sodne okraje: Ljublj okolica, Vrhnika Ribnica itd. in p r e d s e d n i k a p r i p r a v 1 j a 1 n e m u odboru: Janeza I ' 1 i s a, generalnega vikarja v Ljubljani. Prirejajte domače volivne shode! Da ljudstvo tem bolj spozna vainost sedanjih volitev, je jako koristno, da se po občinah ali župnijah prirejajo majhni volivni shodi. Takih volivni h shodov ni treba nič oblasti naznanjati, torej ni no benih posebnih težav in sitnosti. Na teh shodih naj se zlasti somišljeniki opozarjajo na novi volivni red, na način, kako se bode letos volilo, kako važen je torej vsak posamezen glas. Reklamujte volivno pravico. Po vsi deželi se sedaj razpolagajo volivski imeriki. Od raznih strani nam prihajajo poročila o pomanjkljivosti volivskih imenikov. Zoper to ne pomaga nič druz(ga, kot da sc pritožite. Preglejte natančno volivske imenike — posebno še tam, koder je župan ali občinski tajnik nasproten! Nikomur zaupati, nego svojim lastnim očem. Torej sam pregledati in v slučaju nepravilnosti se pritožiti (reklamirati.) Razpoloženi pa so v vsaki občini dvojni, v nekaterih šc celo t r o j n i volivski imeniki: 1. Volivski imenik za splošno skupino. 2. Volivski imenik za kmetsko ali — v meBtih in trgih — za mestno skupino. 3. V tist.h mestih in trgih pa, kjer občina poleg mesta in trga obsega tudi še vasi, ki volijo v kmetski skupini.ee razp< ložita poleg imenika za splošno skupino (ki obsega vso občino) še imenika mestnih volivcev (ki volijo v kmetski skupini.) V takih občinah treba torej pregledati tri imenike. Tako je n. pr. zlasti na Vrhniki, v Ribnici, Postojini, Kamniku itd Pazite natanko, da nobenega imenika ne zamudite. Opazujte neprenehoma razglase na občinski tabli. Zahtevajte, da se vam pokažfjo v s i imeniki ! Družba sv. Mohorja razpošilja letošnje družbine knjige. Letos bode romalo vsega skupaj 471 57G Mohorjevih knj g med slovenko ljudstvo. Za prihodnje leto pripravlja odbor zopet prelep dar svojim udom. Slovenci, takoj na delo, da se prihodnje leto število Mohorjevih članov zopet pomnoži! Letos je družba napredovala za 403 članov in šteje sedaj 78.596 udov. Ljudska posojilnica v LJubljani. Ta naj imet nejša izmed v seh si o v e n s k i h po s o j 11 n i c napreduje tudi letos z vel kanskimi koraki. Hranilnih ulog imela je do 30. septembra t. 1. že blizo G milijonov kron (5 853.620 K 97 h). Prometa pa letos do istega dne b 1 i z o 18 milijonov kron (17,740.643 K 16 h). -- Obresti plačuje • Ljudska posojilnice« po 4'/,#, brez vsacega odbitka, - tako da vlagatelj od vsac.k 100 ti. sprejme čistih 4 II. 50 kr. na leto. Vloge se sprejemajo vsak delavnik od 8 ure zjutraj pa do 1 popoldan. Nastanjena je »Ljudska posojilnica" v Zvezdi (»Kot grešni trg) h. št. 2, t. j. v hiši poleg ka-zinskega vrta, kjer je tudi k n j i g a r n a K1 ei n-m a v r & B a m b e r g. — Naravnost nespametno je, da se še vedno najdejo naši ljudje, ki svoj denar nosijo v liberalne zavode, kjer še večinoma dobivajo manjše obresti — ko imamo vendar tako imeniten in pomanljiv domač zavod, kakor je »Ljudska posojilnica«. Ne tlačanimo sovražniku, ki z našim denarjem dela kupčije in nas potem — zaničuje. Svoji k svojim! Bohinjska železnica. Tunel pri Podbrdu bode dolg 6GOO m. Sklepa se, da bode trajalo delo najmanj 5 let. Na onem delu tunela, ki sega v Pri-morje, se bode delalo s krampi, na kranjskem delu pa z vrtalnimi stroji. Na kranjski strani dela že na stotine delavcev, kakor smo poročali, pa se je delo tudi na goriški progi že pričelo. Strašna eksplozija. V Budanjah v vipavski dolini je neki kmet izvršil nenavadno neprevidnost. Vlil je v sod liter špirita, tekočino zažgal in zabil veho. Plioi so raznesli sod s tako grozno močjo, da je vrglo kmeta več metrov daleč. Razmesarilo ga je strašno. Razneslo mu je jedno roko in mu hudo poškodovalo rebra. Težko ranjenega so prepeljali v (lorico v bolnišnico. Duhovniške zadeve. Župnija Ig je podeljena č. g. Petru Bohinjcu, župniku v Horjulu; župnija B1 a g o v i c a č. g. Antonu M a 1 i j u župniku v Javoru pod Ljubljano. Nameščen je kot kapelan na Trati č. g. dr. Matija P r e 1 e s n i k. Blagoslovljenje gluhonemnice. V nedeljo dne 28. oktobra se je po presvetlem knezošktfu dr. Jegliču ob navzočnosti mnogih duhovnih in svetilih dostojanstvenikov blagoslovila nova gluhonemnica, ki je sezidana nasproti deželne bolnišnice v Vodmatu. Deželni zbor kranjski se snide jednako ostalim dež. zborom zidnje dni dec. h kratkemu zasedanju. Dovoliti bo moral proračunski provizorij in pa odobriti vladno predlogo o dež. nakladi na davek cd žgan,a. Osebne vesti. Upokojen je deželni šolski nadzornik za Kranjsko Josip. Šu m a n. Cesar mu je t m povodom podelil naslov dvornega svetnika — Njegovim namestnikom je imenovan ravnatelj celjske višje gimnazije fic-lski svetnik Peter Končnik. Odlikovanje. Prcsvitli knezoškof je g. Karola Heidricha, misionarja svetega Vincencija P. in kurata v deželni bolnici v Ljubljani povodom njegove sedemdesetletnice imenoval kn. šk. konziston-jalnim svetnikom. Velezaslužnemu duhovniku iskreno čestitamo! Oba sina je izgubil posestnik Franc Lampič iz Zaloga pri Šmarju na jeden dan. Ji d« n je bil star 19 let ter v vsakem oziru vzgleden mladenič, drugi je pa ravnokar prišel od vojakov. Zbolela sta na tifusu ter v jednem dnevu umrla in na vseh svetnikov dan bila pokopana. Bog potolaži žalostnega očeta! Ne pustite se slepiti! V sedanjem volilnem boju hodijo tudi sccijalni demokrati po deželi in agitirajo za nekrga Kopača, katerega naj bi kmetje vi lili v peti skupini. Ta Kopač je od židovski ga vodstva socijalne demokracije plačan agitor ter je na shodu v kazini povedal, kako nalogo so mu dali njego\i židovski voditelji, ako bi bili ljudje tako ntumni da bi ga volili, Dejal je. da bode delal za šolo brez vere. Krščanski očetje, taka šola je v Italiji zredila anarhiste! človek ki hoče šolo brez vere, nima mesta med Slovenci! Iz Št. Janža na Dolenjskem. Najprvo omenjam, da imamo letos srednjo letino, vendar je v hribih precej boljši kakor v dolini. Sadja je bilo let< s pa prav obilo, toliko sadnega mošta nismo že dolgo napravili kakor letos. Tudi vina je splošno več nego lani. a je veliko boljše kakor prejšnja leta. Ker kmetje potrebujejo denarja, pridite kupci v naše kra|e ! Ne bo vam žal, če kupite nekaj letošnje res dobre kapljice! Kakor drugodi po Slovenskem, smo se tudi pri nas začeli nekaj gibati: spi mladi smo ustanovili hranilnico in posojilnico, ki za naše revne razmere prav dobro deluje, meseca maja smo izročili mladeniče in dekleta Marijinemu varstvu, in mesca avgusta smo se duhovno prenovili o priliki sv. misijona. Da marsikatera teh r<či ni povšeč našim liberalcem, je samo ob sebi umevno. Svojo pravo barvo kažejo zlasti sedaj pred volitvami, ko nekati ri kar besne na dobre reči in duhovnike. Nekateri kar vsiljujejo kmetom nepoznanega kandidata Zupančiča iz Rakovnika mesto Povšeta. In kako neumno agitujejo zanj. »On je kmet, zato bo tudi kmetom pomagal«. Ali PovSe morda ni kmet še večji in. boljši nego kandidat iz Št. Ruprta V Ali ne deluje Povše povsodi za naše kmečke potr< be ? Boljše kakor doma ga poznajo celo na Dunaju v ministerstv u kot izurjenega kmetovalca. Ali ni Zupančič liberalec? Kedaj pa je liberalec komu drugemu pomagal kakor sam sebi? V »Narodu« so pisali, da so se ludi naši kmetje kar naenkrat vsi zavzeli za Zupančiča. Povpraševali smo tega in onega, pa je rekel, da ga prav nič ne pozna. Potem pa pravijo, kmetje agitu jejo zan) ! V«ste, kdo dela to? Njegovi sorodniki, nekaj krčmarjev in trgovcev in njihovi dolžniki, pa liberalni učitelji! To so tisti »Kmitje.", ki so malo prevzetni postali, zato ker jim revnejši kmetje vse skupaj znesejo in za nizko ceno pr< dajo. Seveda oni so lahko za takega poslanca, o katerem ved6, da ne bo prav rič dobrega storil za krnita, zato ker se jim že sedaj d j volj dobro godi na račun dri gib. Le pc-mislite, kako ti ljudje za kmet* delajo! Zakaj pa je toliko posestnikov pri nas na boben prišlo in jih bo še? Kam je izginilo njihovo premoženje? Vsi veste dobro kam. Kdo teh ljudi si prizadeva, da bi imeli Vi v hlevu lastno živino? Upati je bilo, da bodo naredili vsaj drevesnico 'in trtnico, plačali ste 8 kron udnine, blizo eno leto čakate že, trtnice še vendar ni. Za tako reč je treba truda in stroškov, a ravno teh reči ne ljubi noben liberal c. In kako kratka je liberalna pamet! Na zadnjem občnem zboru kmetijske družbe v Ljubljani so tudi naš: liberalci volili za odbornika Povšeta, sedaj so pa proti njemu! Kdo jih razume ? — Zupančiča pa ne bomo volili za poslanca tudi radi tega. ker ni zmožen za to. Res lahko kmet kmeta zastopa, ali mora biti vendar malo b ilj izurjen nego je Zupančič. Saj pravijo, da ni znal niti pošnje la gasilno društvo v nemškem jeziku sestaviti ! Premalo je pokazal še doslej, da ima »res g< rko srce za ljudstvo« Ali ga je morda s t m poka/al, da pijačo toči za di nar, ceste dela za denar, in s konji kupčuje za svoj dobiček? Zupančič bi ne bil na Dunaju za druzega, kakor da hi pal co in dežnik nosil dr. Tavčarju in baronu Žveglu, pa namesto da bi mu ta dva povrnila trud. morali bi Vi kmetje za to uslugo plačati mu vsak dan 20 kron. Zupančič je kandidat nemškutarjev, saj ga je grof Barbo naprej potisnil, za takega po slanca p šten slovenski dol« n|ski kmet ne mara S tem kandidatom so liberalci to dosegli, da bo marsikdo, ki je zadnjič žnjimi potegnil, sedaj volil Povšeta. Z Bogom vsi zavedni in pošteni kmetje! Križ (Sestavit Fr. V) sc glasnik ptiC mesto na Nižjcavstrijsk. domaČa žival mesce pokrivalo zdrava pijača žensko ime .samoglasnik •soglasni k hrib na Kranjskem vas na Dolenjskem /nak plemstva samoglasnik moško ime domača žival D mesto na Bavarskem plazivce. Srednje črke prav pogojenih besed, brane od zgoraj navzdol, dado ti dobro znan slovcnsk pregovor. Besedna uganka- Siromak ima me vedno, Bogatin pa nikedar, Tudi v cerkev pridem sledno, Kmetskc hiše ni mi mar. Sem na morju, v pristanišču, Sem le v trgih ne v vaseh, Sum pogosto na dvorišču, A nikdar me ni v smeteh, Kdo sem ? Rešitev ugank v zadnji števi Besedna uganka. I k i i-1 ° I 1 a S<>d __ITI. i * v U v c L. a n j | a h v e k — a Slovenci, na noge, volitve so tu! l-JLl II N i e — čin 'duh — hud), li i- b u s : Predice predejo predivo. 1' r a v so jih uganili: Matija 1! >bnar, župan v l.ahovičah; Josip Zorko v široki Seti pi Vačah; Andrej Po-renta v Virma/ah; Ivan AntoniiO v Markovcu; I,. Vitovič v Ljubljani. Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dne 22 novembra 1900 zvečer. Loterl)nke »ro^Ue. nuaaj, Trst. Gradec, Line, 27. oktobra 36 76 74 21 69 8. novembra 79 49 45 34 15 27 oktobra 55 6 62 67 45 8 novembra 89 79 68 13 66 Tržne cene v Ljubljani. od dn<ž 23. septembra do dn6 29 septembra Goveje meso I. v. kg. » » II. » » » III. > > Telečje meso . » Prašičje » sveže » » « prek. » Koštrunovo meso » Maslo . . . . > Surovo maslo . » Mast prafiičja . » Slanina sveža . > > prekajena » Salo.....> Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana liter . . Med .... kg Krompir . . . > Piščanec .... Golob..... Raca..... Gos...... K h 1 1 1 1 1 2 1 90 1 40 1 86 1 44 1 Pšeničua m. 190 kg. Koruzna » » » Ajdova • » * Fižol, liter . . . Urah, » ... . Leča, t ... . Kaša,..... Ričet,..... Pšenica . 100 kg Hž . . . » » Ječmen . » » Oves . . » » Ajda . . » » Proso, belo, » » » navadno» » Koruza . . » » Krompir . » » Drva , trda, seženj » mehka, » Seno, 100 kg . . Slama, . » . . titelja. » » . . K T 27 50 18 —; 35 50 — 16 - 20 - 24 — 22 — /2 1« 14 _1 13 40 14 — 15 60 18 — i 14 14 4 *- c 7 50 5 — 3 20 3 20 - -1 24« Detelj no seme 2-1 kakor tudi razno druge deželne pridelke kot: fižol le&o, suhe jedilne gobe lanenoseme, krompir divji kostanj, razno vretno žito kupuje po najvišji ceni Ivan Majdič v Kranju. Štiri mizarske pomočnike sprejme takoj v trajno delo 413 Jakob Homoveo 1—1 mizarski mojster v Cirknici. Županstvo v Polh Gradcu naznanja, tla v tej občini ni nobenega kolarja in bi bilo želeti, da bi se kak i z v e ž b a n kolarondi 247 naselil. 3-1 Ova čevljarska pomočnika sprejme takoj Luka Ilerdič Uuec pri Rakeku. 249 3—1 Krepak dedek kakih 16 let star, poštenih stariSev, se sprejme za 248 usnjarski obrt 3 — 1 pri Valentinu Riharju stroj, mojstru v Polh. Gradcu Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponi-ju (■•. ■ spodu lekarnarju O. Plcoollju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlaue Jim stekleničice Ur tinkture za želodec in so nj>mu z diplomo dnč 27. novembra 1897 podelili naslov ..Dvorni založnik Nj. svetosti" s pravico v s»oji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosU. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji -a-pisujejo bolehavim O. Ploooll Jev« želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prr-bavljenje in telesno odprtje. Naroč.U vsprejema proti povzetju in točno i vršuje G. Piccoli, lekarnar „pri angelu-' v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdtlo-vatelj v Skatljah po 12 stekleničic z» gld. 1-26 a. v., po 24 stekl. za gld. 2 4*. po 36 za gld. 3-50, po 70 za gld 6 50, po 110 za gld. IOža,. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. 92 12 --2 Na najvišje povelje Nj. c. in k.apost. Veličanstva XXI. c. kr. državna loterija za skupna vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija - edina v Avstriji zakonito dopuščena - ima 18.122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem z iesku 418.640 kron. Glavni dobitek znaša 300004» kron v; gotovem denarji. Za 1/.plačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski urad. Žrebanje neprekli-ljivo dnš 13. decembra 1900. Jedna srečka stane 4 krone. Dobiti so srečke pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, po tabačnih trafikah, loterijah, pri davkarijah, poštnih in brzojavnih pa železničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrt loterije brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. C- kr. vodstvo državne loterije. 119 10-3 Oddelek zu driavne loterije. m s* S* S* S* g* P Velika loterija za vojalMli1^1^ z «1 m bitki v zlatu in »rebrn Glavni dobitek 60.000 kron v gotovini z 20 °;v odbitka. Srečke za invalide po krono priporoča J. C. Mayer v Ljubljani. (2) _L_ Družinska PRATIKA za navadno leto lf)01. Olfio dnij.) V L j ubija ni. Zml. Alojzij Pele. reviior „(iok|m><1. ire»*. — Katoli-kaTiftkarn*. Učenec, čvrst m zdrav iz dobre krščanske hifie, kateri je dovršil vsaj četrli razred ljudske Sole, se vsprejme takoj v trgovino z mešanim blagem Kje, pove iz prijaznosti upravnistvo »l)omo-ljuba« 22!) 3-8 IV-enpc /il krojailil ofirl se lakoj sprejme pri Franc Kokatju, Radovnik St. b. I >1» Medvode. 234 2 2 Lepo posestvo je na prodaj radi družinskih razmer v i h a n - u blizu Domžal. Obsega gospodar.-ko ["•• slopj>- iu hiSo na lepem k r aj Studenec izvira iipod bi»e. /a II mernikov posestve je roilo-V tnegi poija, tudi travnik v. boste v najlepii rasti, skupaj pri 12 oralov Pogoji no upo.ini. Natančneje se izve pri l i-t-niku Janezu Pečnikar v llun-u. h St. 16. P. Domžale. 237 12 je tekočina, že 10 let v rabi po dvornih, vojaikfh in civilnih konjak h hlevih s katero se krepfiaj« konji po velikem trudu, tli če si zvinijo nogo. če jim odreveni kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega /a izredie uspehe pri dirkah. Pristen je IluiJ le z gori označeno varstveno znamko in j. dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah diSav v Avstio-Ogerski. Glavna zaloga Igrano Jnn. Iivvi/dn, c. in k avst og. in kr. rumun In knež|i bulg dvorni zalofmk. lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju lit (* 4) I. Krojaški pomočnik z dobrimi »pričevali in lepega vedenja ieli vstopiti pri kakem boljfiem mojstru. 236 2 — 2 Ponudbe pod ./. M. „:iOO" na upravništvo lega lista. c c. _ c — o — y tj . « ~ J o ■t < rt^J -CD - eJ J-1 o S IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Advokat o Ivan P. Vencajz je otvoril sesr ©dvetnišlso pisaaraa© -srn 0 v Ljubljani, na lluiiajwki centi A v pritličji Medjatove hiše (2-2) 000000000000000000000000000000000000001 R. MIKLAUC Ljubljana, r* Špitalske ulice H. .7 suknena pošiljateljska # # trgovina prodaja se na d e 1) c 1 o in na drobno. 122 6—5 i Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za možke In ženske obleke — V zalogi se nahaja domače, loško, brnsko in jegerndorfsko sukno, zanesljivo dobro in trpežno I blago, vsakovrstne hlačevlne, vsa podlaga in potrebščine za gospode krojače i. t. d. Prav lepo novo vrste blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah : ogrinjalke, volnene rute, parht višnjev in pisan /.a obleke, evllh za postelje, kovtre, kooe i. t. d. Uzorce na zahtevanje poštnino prosto. Najcenejši nakup sukiienega blaga. 32CHHB! .... JllrUvin« w 123 6-6 v Ljubljani, Medene ulice, zraven loterije prodaja se na drobno po kramarskih cenah manu-lakturno blago, kakor: bela. rujava in pisana kotenina, parhat viinjev in pisan, caig sa moike, ogrinjalke volnene in pavolnate rute, nogavice, jagerske srajce in hlače i. t. d. Popolnoma zadnja cena in prijazna postrežba. 11101 i BAHAV -jev podfoBfornasto-kisli 20-19 apxxexxo*žeIe;sm sirop. Ta HO let i največjim uspehom rabljeni prsni slrnp raztaplja ilez. upokojuje kaielj, pomanjiujo pAt, daje slast do Jedi, pospeiuje prebavljanje in redil nost. telo Ja41 m krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa po sebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejeaje kostlj. 107 ("20-10) Oena eteklenlol 1. gld 25 kr.. po poitl 20 kr. ve6 za zavijanje. Prosimo, da se vedno »rečno zahteva Herbabny-Jev apneno - teloznl sirup. Kot enak izvora se nahaja v steklu in na zamafiku ime, ,.Herbabny" vtisnjeno z vzviSfuimi č.kami in nosi vsaka steklenica p f» stoječo uradno registrov, v »tveno znamko, na katera zn enja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dana, lekarna „zur Barmherzigkeit' VIl./l, Kalserftrasse 73 in 75. V zalegi skoro v vseh Iskarnah na Dunaju, v Ljubljani In drugod. ^ ^ ^ & & & ^ ^ ^ ^ ^ ^ Yožnje karte ^tovorni listi A9IEKIKO. Kraljevi belgijski postni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade 1H Pojasnila daje : JSed. M*»ar Iilnie Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20. ali pa 17 25-20 ANTON REBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 34. Pozor! Gospodarji! „Gloria" redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskre. „Qlorla" začimba krma za govedo, pospeSuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko. . ,,Giorla'' prašek za žretje in pitanje svinj, provzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast. „Gl0rla" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstianjuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 120, mali K 0 70, 6 kg. v zavitku za poskus po poŠti K 6 — poslano iz Dunaja. Bartelje»o klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno m brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostne bolezni i. t. d. 5 kg za poskus K 2-—, 100 kg K 22'— iz Dunaja. Rusko patentovano mazilo. Kopitna mast iz jelenorožnega olja. Štedilnl kolomaz, i. t. d. 230 8-3 Navodilo brezplačno. liha Barthel & drug, Dunaj X. Občuje se slovenski. STTU iii. . V22isran£ zavarovalnica IMEL BL ar- r ' ! ItiUŠiii M1«T1 llf tliCT UTMlfs HUIIIfi !»«»» cf ila C š uraro; mm« i.. : • ■MMK i. JSBimce n; —t- »»i- cm ■c. : n«Bv i% «•on. i)-- ^ mi-. vuinei, rutiut« • r»ta? RlrHCMlt* — r "koo 'iwnwia i., auu »uri «*:. natirti «<-»«»i. .. r f-. ? = rat luBt ■ rr-fm!«t< hmk - 4».- «. • * r e r c T «< ttTtcti c pc HILJC 1 i. jib * L/zore s- r>fti».ii£.i no brezi« l*/nr. fVA\ MtlUMi x LuiMurn Tako; « »ro* »*»-*» '"in®'"« nlm i.[«'\ 1«*- 1. •prtw»i«i , «»roi -sni min" i, noiMBvin OCTiir. zimam, sbe : 2i ŠMBMI: •» vss«wvraM)f ram;' m tam. oei u; oroir oew. «rviatri'_ B«uijfT!f utM*ai t mrna* omame urrtreDEnm- UTT' ih ■ ■• ... «1 ui. rrrrriBfojr-- wit .} au reliuUw- tr. mehkem h rush: s m overi. «ftss ?t maniri* »* r.rtt :I7 1 |f ir v MMIJV Ntt. TJ milft «*HtF" v«e« -v--i. <; f n. ■ V* r, ************ ******************.|Š1