I PRIMORSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štpv- 9';'} /i / / / \ Poštnina plačana v gotovini * uicv. (.lOTTj Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 9. novembra 1959 Cena 15 lir Ljudsko p ln Osvobodilna fronta (Pred zasedanjem glavnega odbora O F) Na nedeljskem zasedanju Slavnega odbora OF za Trža-?„?. ozemlje bo ena glavnih Cevnega reda tudi ljudska prosveta. Zato smo zaprosili predsednika SHPZ Prot. dr A. Budala, da bi jjani o tem važnem- vprašanju povedal nekaj misli. ute;d7Ž je očrtal Politični • iou- franc Stoka O^je stanje in naloge vobodilne fronte slovenske-■ naroda za Tržaško ozemlje OrnŽ-eVa^' da mora bit j ta >. 5QciJa «prvoboriteljica in T*? Pomične, gospodarske kulturno - prosvetne pra- v borbi 2Q TO;r enako--Vnest in brnt.slm tip _ bratsko sožitje nim- "dcajšnjimi demokratični Slovenci in Italijani. Tu I, !e radi ozrli predvsem na diln° P°vezfc .in. sodiščih tudi v obrav- «tienwene-‘n itatijansfce obla-^ danes Po ura- hvi i(“°-nju čisto slovenskih za-*»eL ^OV€.ns^a ljudska pro-iieont- životarila samo v Vink'- - podtalnih organiza-..ma m tajnih krožkih v~ din' luJ7iln Krožkih. Ko liw, lrnet včasih v kakem kakšne čisto nedolžno t.mvanje o slovenskem slov- 1q ' Je bilo to vselej združe- io f vprašanjem, kdaj vdere-heln^ žni orožniki in odpe- lo(£ udeležence pred posebno *Tfav 2a Z(lŠoito fašistične lela*a ljudska prosveta je za-|lot);i,pr0sto dihati šele v goz-Ironti ko jo je Osvobodilna Miii' M reševala kot zakleto trezno . iz trnja fašističnih »jf^bedi in potujčevalnih tico p ■ Prenovljeno sloven-DrcJfsko šolstvo in Ijudsko- 9°r*kih del° ie ožiue!o v nedn'.V‘ suvtotah in fašistom Ow°Pnik šumah, hi jih je i*. „ i rt “jansici- lrn in nemškim oku-ra in jih združila v j •—« ozemlje. ii!aa ljudska prosveta je de-lfonte% usode Osvobodilne dla nj0 Je rasla in se ši-Ča!catn uP0dnih dneh, z njo je fraj ,, m trpela ob ljutih so- *£* ofenzivah, h >~/l0vafa ob novih uspehih Z njo se je •a >„ • •°o nc kt trnrJHPla vas za vasjo, trg ^svobrHi1-’, mesto za mestom. Z lili -^»5 0 fronto in njeni- 1 Ztnr, IU llJtZUL- SmnUvVitini edinicami je i(ištce,„ končno do vrhov Tr- Tvavim ^rasa th prisluhnila "ie T>r..t o°rbam za osvoboje-same0a. Partizanska ‘ii - Udstctj36- prinesla slovensko Qbalg° Prosveto do jadranske "Jena domača tla, s t-^i fat\J° biii ^rinili kri-flstični zakoni in zlo- nsfcn ( ---- ^..e“ fašistična bodala. Vort^nn^btteg« zaključka Je io .. .svobodil n e borbe, ki - .—. ilne borbe, ki » sleZir Osvobodilna fron-Sensl* e°a naroda, bi vsi e?u otroci na Primor- ifeljah ’u Trsta je danes t ■ PrJZ, h samo italijan->L0ri jel eva 1 i bi fašistične ?e fati** x žvtienosti italijan-J*i dru„jm”e kulture nad vse-iera i»n,- ,in bi tonili u tu- S*t i„ ki se je razlilo čez ti^ensfr, nco do Ljubljane, hk 7l(‘ Pesem 5; zamrla o »•« m ‘96 hi n in' u ti&trt PreP^av^jdli mešana 0 Slovenska mest* -i« ^’. da je bil p času k. X. /usuTfia frie. Um^loueuskega na-hJtijo m sijajne je hd„nte zn r uve Osvobodilne V ih s tem°t0y° osvobojeni l, ijudsfc? 2a razvoj Okatim , posvete. Tega k0 Povedati posebno „s* morajo boriti heijnija ip ,u -4 Tržaškega in, .e I!,. zmeraj Z(l r^vol- ki«6 Pri?imerai za popol-'Jir nzh^nanje temeljnih jezikovnih p ra- 'o V pasu A °bp, hasn^fnlja med seboj , dom« fH"? _ stremljenja ** jLasedbean, prodov m tu- tu iznhru l^eV’ *° "te ?he. or,!l , kooaIe take ^^uitn^darske, ideolo- da '7- '"..narodne na- nekatere, človečan- ske, narodne in jezVcovne pravice, ki se drugod po svetu nikjer nikomur ne kratijo. Kar smo Slovenci v. takem ozračju dosegli v prid in prro-speh naše ljudske prosvete, je vse pognalo iz naporov narodnoosvobodilne borbe in iz vsakodnevnega, neumornega dela Osvobodilne fronte. O tem bi morale razmišljati tudi tiste slovenske skupine, ki se pokorijo tujim ukazom vzhodnih ali zapadnih ideologij. Osvobodilna fronta je prinesla svobodo vsem Slovencem. Ce so jo tujj oblastniki posebno na zapadu okrnili, je današnja naloga Osvobodilne fronte ta, da brani svobodo in ščiti slovensko ljudsko prosveto posebno p pnedelih, kjer je najbolj ogrožena. To velja tudi na Tržaškem. Težka povezanost Z matičnim narodom je zalo prvi pogoj za uspešen razvoj ljudske prosvete med tržaškimi Slovenci. Tudi to povezanost najlepše pospešuje in utrjuje prrav Osvobodilna fronta. Potiebe slovenske ljudske prosvete so še narasle, odkar so zanesli tuji činitelji razdor v prosvetna društva in mnoga med njimi oropali društvenih prostorov. Ta razdor je še poslabšal položaj, ki ga je: zapru-tilo fašistično in vojno pustošenje. V pasu B pomagata ljudska oblast in Vojna upra-va, da se domovi dvigajo iz ruševin. V pasu A ie p omoči ni, italijanske oblasti se ukvarjajo najrajši z načrti, ki naj slovensko ljudsko kulturo oškodujejo, vojaška uprava pa se tudi ni dokopala do nobenega pravilnega stališča do teh naših ljudskoprosvetnih potreb. Prav zato se morajo tržaški Slovenci še vztrajneje boriti za svoj Narodni dom, ki so jim ga fašisti nekdaj upepelili, in za društvene domove, ki so bili uničeni ali odvzeti. Tudi na tem področju je nujno potrebno skupno delo Osvobodilne fronte in ljudske prosvete. Nedeljsko zasedanje glavnega odbora Osvobodilne fronte naj pripomore, da se utrdi in razširi umevanje tržaških Slovencev za potrebe ljudske prosvete u tesnem sodelovanju z Osvobodilno fronto in da postane vsak zaveden Slovenec na Tržaškem delaven in borben član - Osvobodilne fronte. Le tako bo vodila borba za mir, enakopravnost in bratsko sožitje med Slovenci in Italijani na Tržaškem ozemlju od uspeha do uspeha. A. BUDAL ' ‘ suet povabli ulado LR Kilalshe k razpravi o poročilu gen. Mac Arthurja Za sta glasovala tudi ameriški in francoski delegat, izjavila pa sta, da to ne pomeni priznanja pekinške vlade • Jugoslovanska delegacija predložila popravljeno resolucijo o dolžnostih držav v primeru izbruha sovražnosti LAKE SUCCESS, 8. — Varnostni svet je z osmimi glasovi proti dvema (Kuomintangov delegat in Kuba) in enim vzdržanim (Egipt) sprejel resolucijo, ki vabi pekinško^ vlado, naj pošlje svojega predstavnika k razpravi q poročilu generala Mac Arthurja. Seja Varnostnega sveta se je začela pod predsedstvom jugoslovanskega delegata dr. Aleša Beblerja. Na dnevnem redu je: «obtožba o napadu na republiko Korejoi). Sovjetski delegat Malik je zahteval pojasnila in dejal, da je formulacija dnevnega reda meglena in da se Sovjetska zveza upira razpravljanju o posebnem poročilu generala Mac Arthurja ter da bo njegova delegacija glasovala proti vpisu tega vprašanja na dnevni red. Sprejet je bil nato dnevni red, proti kateremu je ugovarjal samo sovjetski delegat. Predsednik Bebler je nato povabil predstavnika Južne Koreje, naj prisede k mizi v smislu sklepa, ki je bil sprejet prvi dan razpravljanja o Koreji. Malik je zahteval, naj se povabi predstavnik LR Kitajske k razpravi. Ameriški delegat Austin se je temu uprl in dejal, da bi vabilo predstavnika LR Kitajske pomenilo «nova-biti napadalca«. Pripomnil pa ,ie, da je treba o tem vprašanju razmišljati. Dalje je Austin dejal, da je treba dati državam, ki mejijo na Korejo, zagotovilo, da bodo Združeni narodi spoštovali niihove zakonite interese in da so organi OZN pripravljeni sodelovati za ureditev vprašani, ki so združena s to mejo. Varnostni svet «pa mora pozvati kitajske komuniste, naj umaknejo svoje sile s Koreje in naj v bodoče ne nudijo pomoči severnokorejskemu napadalcu». Malik je ponovno vztrajal, naj se povabi predstavnik LR Kitajske. V svojem govoru je omenil tudi izvolitev glavnega tajnika OZN in dejal, da so nekatere delegacije ob tej priliki sledile ameriški volji, ker da so bile k temu prisiljene «z vrvjo, zadrgnjeno okrog vratu«. Kuomintangov delegat se je tudi uprl povabilu predstavnika LR Kitajske, britanski delegat Jebb pa je predlagal, naj se formula sovjetske delegacije nekoliko spremeni. Predložil je načrt resolucije, ki predlaga, naj se vabilo omeji na razpravo o posebnem poročilu Mac Arthurja in ne na splošno razpravo o korejskem vprašanju. Britanski delegat je predlagal, naj se razpravljanje začne, ne da bi čakali na prihod predstavnika LR Kitajske, ker je zadeva nujna. Na popoldanski seji je ameriški delegat Austin izjavil, da se njegova vlada ne upira, da se predstavnik pekinške vlade «pozove, naj pride pred Varnostni svet« med razpravljanjem o poročilu Mac Arthurja. Sovjetski delegat je odločno nastopil proti izražanju Austina in dejal, da je to jezik' kolonialista, ki se obrača do sužnja. Francoski delegat, je izjavil, da bo glasoval za angleški predlog, pripomnil pa je, da bo moral pekinški predstavnik samo dati pojasnila kot obtoženec. Dr- Bebler je izjavil, da bo glasoval za sovjetsko in angle- ško resolucijo, ker obedve predlagata vabilo predstavnika pekinške vlade, naj se udeleži razprave, pri kateri je zainteresirana. Za sovjetsko resolucijo sta glasovala sovjetski in jugoslovanski predstavnik, proti so glasovali Kuomintangov. ameriški in kubar.„ki predstavnik, šest pa se jih je vzdržalo. Sprejeta pa j« bila britanska, resolucija z 8 glasovi proti 2 (Kuomintangova Kitajska in Kuba) in enim vzdržanim (E-gipt). Zg to resolucijio je torej glasoval tudj ameriški predstavnik, ki i?e je pred glasovanjem izjavil, enako kakor francoski in ekvadorski delegat, da njegov glas ne pomeni priznanje zakonitega obstoja pekinške vlade. Bebler je nato predlagal od-goditev seje, ameriški in Kuomintangov delegat Pa s-ta predlagala, naj se razpravljanje nadaljuje. Sovjetski delegat je poudaril potrebo, naj se počaka ng prihod predstavnika pekinške vlade, francoski delegat pa je pripomnil, da bi se zadeva lahko zavlekla na nedogleder: čas, če ‘til pekinška vlada ignorirala vabilo. Seja je bila nato odgodena, ne da bi bil določen dan, ko se bo nadaljevala. Jugoslovanska delegacija je v političnem odboru, kjer razpravljajo 0 njenem predlogu resolucije o dolžnostih držav v primeru izbruha sovražnosti, predlagala spremembo svoje resolucije. Nova jugoslovanska resolucija predlaga, naj vsaka država, ki bo zapletena v sovražnosti, izjavi, da je pripravljena ustaviti ogenj in umakniti svoje čete na mejo, od katere so prišle, glavni tajnik OZN pa naj takoj pošlje na kraj spopada komisijo za nadzorstvo miru, ki je bila ustanovljena v glavni skupščini. Ta komisija naj otfoči, kdaj naj stopi v veljavo ukaz o prenehanju sovražnosti. I Tpe Lie o tepairiaciji il LAKE SUCCESS. 8. — V poročilu, ki je bilo sinoči objavljeno, izjavlja glavni tajnik OZN, da bo morala glavna skupščina znova nastopiti, ker Se dve leti po sklepu glavne skupščine še noben grški otrok ni vrnil v svoj rojstnj kraj. Glavni tajnik je izjavil, da z izjemo Jugoslavije niso ostale države podvzele nobenega u-krepa za repatriacijo grških otrok. Gre za Albanijo, Bolgarijo, CSR, Madžarsko, Poljsko in Romunijo. Znano je, da je Jugoslavija v septembru vrnila družinam, ki so v Jugoslaviji, 469 otrok, dmžirjam v Avstraliji pa 17 o-trok. Jutri bo otpotovala v Avstralijo skupina 63 otrok. Včeraj so na grško - jugoslovansko mejii izročili 67 članov grških pripadnikov grške vojske, ki so bili svojčas pribežali v Jugoslavijo in ki so izrazili željo vrniti se domov. Grško - lurški vojaški razgovori „Patriotično“ početje Lege nazionale Naši čitatelji se prav gotovo še spominjajo tistih 35 milijonov, ki jih je od rimskega prosvetnega ministrstva prej el Gina Moruico, upravitelj tržaške Lege nazionale in bil 6. marca t. I. v Benetkah obsojen, kar je 20. junija t. I. potrdilo tudi prizivno sodišče v Benetkah, češ da je «P0TR0S1L DEL DENARJA ZATO, DA JIH JE RAZDELIL V PRID ITALIJANOM, KI SO VRŠILI NACIONALNO AKT1VN0ST». V včerajšnjem « CORRIERE Dl TRIESTE)) pa je adv. MARIO pATURZO. objiv.il pismo, v katerem pravi, da se bo o končni sodbi še moralo izreči najvišje italijansko sodišče. Pri tem pa poudarja, da obsojeni Monaco kategorično zatrjuje, da je denar prejel on sam o-sebno direktno od prosvetnega ministrstva rimske vlade ter da je bil osebno odgovoren za njegovo uporabo, glede katere je bil dolžan polagati račun samo prosvetnemu ministrstvu, ne pa L ATENE, 8. — Predsednik vlade Venizelos je izjavil, da bodo v kratkem V Ankari razgovori med grškim in turškim glavnim štabom. Na teh razgovorih bodo izdelali načrt za obrambo vzhodnega Sredozemlja. Mailma večina za Tramanoiio stranko V senatu ima Demokratska stranka samo dva člana večine * Trumanova uprava bo morala odslej upoštevati močno republikansko opozicijo - Acheson zanikal, da bi imel namen podati ostavko NEW YORK, 8. — Rezultati ameriških kongresnih volitev so naslednji: v senatu je demokratska stranka dobila 49 zastopnikov, republikanska 47. V predstavniški zbornici so demokrati dobiti 234 predstavnikov, republikanci pa 200. V prejšnjem senatu so itneli de-mokrau 54 sanatorjev, rpubli-kanci 42. Y predstavniški zbor nici so imeli demokr-ti 259 poslancev, reoublikanci pa 159. Demokratski stranki je kljub velikemu, vplivnemu uspehu republikancev uspelo ohran ti v novem senatu in v predstavniški zbornici večino. Končni rezultati pa še niso znani, ker je treba razdeliti še 14 rmnda-tov. Vendar je večina že zago-tovoljena demokratski stranki. Iz do sedaj znanih rezultatov jP razvidno, da je republikanska stranka dosegla nepričakovan uspeh, čeprav ni dosegla parlamentarne večine. S tem se je Tafftova, Deweye-va in Varrenova republikan- Letalske akcije v Severni Koreji Tri četrtine mesta Si mi i ju uničenega * Prevladuje vtis, da bodo severni Korejci začeli napad v smeri Fenjanga WASHlNGTON, 8. — Na tiskovni konferenci je Acheson potrdil, da so oddelki kitajske redne vojske nastopili proti oboroženim silam držav članic OZN na Koreji. Na vpraša- I nje nekega dopisnika, kaj misli o izjavi sovjetskega zunanjega ministra Višinskega, ki je dejal, da gre le za oddelke prostovoljcev, je Acheson odgovoril, da ni tega mnenja in da trditve Višinskega ne odgovarjajo njegovim informacijam. Acheson je pojasnil, da državni departman ni stopil ne posredno niti neposredno v stike z vlado LR Kitajske glede vprašanja električnih central na reki Jatu, in je poudaril, da gre za vprašanje, ki zanima Združene narode. S korejske fronte poroča dopisnik agencije ANSA, da so oborožene sile držav članic OZN izrabile zatišje in utrdile svoja mostišča na severnem bregu reke Songšong in svoje postojanke z majhnimi napredovanji na področju Vonni in Kunuri. O nasprotniku ni bilo ne duha ne sluha. Niti napadov sovražnih patrulj ni bilo. Vendar pa se v sovražnem zaledju nadaljuje premikanje od- delkov, ki prihajajo v sovražno bojno Črto. Prevladuje vtis, da bodo severni V kratkem prešli v napad. Verjetno bodo tokrat skušali napasti proti Fenjangu (Pjongjangu). Tudi zavezniki niso pokazali nobene volje, da bi prevzeli iniciativo v svoje roke, zato pa so zaposlili vse svoje letalstvo, ki je izrabilo mrzlo toda lepo vreme in izvršilo veliko vojnih akcij med rekama Song-šon in Jalu. Tri četrtine mesta Sinuiju, ki je zelo važno za preskrbo in morebitni prehod čez reko, je danes uničenega, tako da so še pozno popoldne povsod divjali požari. Jasno je, da se Mar Arthur sedaj poslužuje letalske premoči in da bo letalske sile še naprej uporabil, da bi dezor-ganiziral sovražnika na Severni Koreji. S tem bo morda hotel nadomestiti suhozemske operacije. Letalski napad na mednarodni most in na Sinuiju je samo del akcij v tako imenovanem dnevu letalstva na Severni Ko-reji. Letala vseh vrst so dobesedno nadzorovala vsako cesto, vsako križišče, vsako gorsko pot. Sovražnik je še naprej dovažaj na fronto svoje sile. Ven- dar je povsod utrpej izgube. Sovražne kolone ao se morale razpršiti in zamenjati smer. Danes je glasnik prvega zbora Združenih narodov javil, da so v Vonsanu izkrcali prve oddelke 3, ameriške divizije. Poročilo severnih pravi, da so r.a vseh področjih fronte aktivne operacije z ameriškimi in južr.imi enotami Severno od Anju, pravi poročilo, uničujejo severni obkoljene sovražne enote. Na vzhodnem področju severno od Hamkina, Bukšena in Tengju so severnokorejske čete zapletene v hude boje. Smrtna obsodba križarjev v Sarajevu BEOKRAD, 8. — Okrajno sodišče v Sarajevu je danes obsodilo 14 križarjev, ki so med vojno in po osvoboditvi vršili proti-državno dejavnost. Glavna dva obtoženca Ante Brkljačič, bivši ustaški častnik in Stjepan Silič, bivši SSovec sta bila obsojena na smrt z obešenjerr.. Ostali obto- ženci Jure Lijesnič, Mato Tuka in Ilija Trutina so bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo. Vsi ostali so bili obsojeni na zaporne kazni od 16 do 30 let ječe. Vsi potniki mrtvi pri letalski nesreči na Mont Blancu CHAMONIX, 8. — Reševalne skupine so danes s pobočij Mont Blanca javile po radiu, da niso med razbitinami letala «Constellation» letalske družbe «Air line«, ki je prejšnji petek treščilo °b to goro, našli nobenega preživelega potnika. Francoski gorski vodniki, ki so dospeli na kraj nesreče, pravijo, da je letalo eksplodiralo, ko je treščilo v skalo, in da je najbrže vseh 40 potnikov in 8 članov posadke bilo takoj ubitih. ska stranka spet povrnila na politično obzorje po hudem porazu, ki ga 'je doživela na predsedniških in zakonodajnih volitvah leta 1948. Zaenkrat je že prezgodaj govoriti o posledicah te spremembe na področju notranje politike. Končno besedo bo mogojs izreči le po objavi končnih volivnih rezultatov. Vendar pa se že sedaj lahko to reče, da bo izid teh volitev otežkočii jdelo preds d nika Trumana ;n njegove vlade, katerega sr,.' že. močno, kritizirali na področju ‘ zUnanje politike. Trumanova uprava bo morala vladati s šibko večino in močno opozicijo, katero so opogumili volivni izidi Razen tega pa bo treba tudi misliti na predsedniške volitve, ki bodo leta 1952. Republikanci upajo, da bo tedaj konec demokratske uprave, ki traja že 18 let. Brezdvomno bo Truman moral od sedaj naprej mnogo bolj upoštevati stališče republikancev. V demokratskih krogih se sprašujejo, koliko so vplivali zadnji dogodki na Daljnem vzhodu na ameriške volivce. Prav tako nastaja vprašanje, katere Trumanove sodelavce b0 treba menjati (predvsem mislijo na državnega tajnika Achesona, da bi tako vsaj na videz ohranili sporazum obeh strank a zunanjepolitičnem vprašanju). Truman ne bo mogel zanikati, da so republikanci dosegli zelo velik uspeh in brezdvomno bo skušal utrditi položaj svojih najbližnjih sodelavcev. Senator Taft, ki je bil ponovno izvoljen v zvezni državi Ohio, je danes predlagal v ameriškem Kongresu javno razpravo «o vseh obveznostih, ki so jih ZDA prevzele glede obrambe Evrope v primeru napada Sovjetske zveze«. Na tiskovni konferenci je državni tajnik Acheson formalno zanikal, da bi nameraval podati ostavko na svoje mesto zaradi volivnin rezultatov, oziroma uspeha republikancev. Acheson je izrekel prepričanje, da ti rezultati ne bodo vplivali na vodstvo ameriške zunanje Politike. V Londonu so sprejeli z velikim zadovoljstvom vest. da bo Truman še vedno razpola- gal z večino v senatu in v predstavniški zbornici. Priznavajo sicer, da bo imela uprava opravka s koalicijo republikancev in tudi demokratov, opozarjajo pa v tej zvezi, da je Trumanu uspelo vladati dve leti z republikanskim senatom. V francoskih krogih sodijo, da uspeh republikancev ne bo spremenil ameriške politike in razdeljen bodisi na republikance. kakor tudi na demokrate. Edina neznana točka so morda odnosi do LR Kitajske. Atentatoma Trumana pred sodiščem WASHINGTON. 8. — Danes se bo začela razprava proti opozarjajo, da jie ostanek ame- i Oskarju Collazu, enemu izmed riškega izolacionalizma enako I atentatorjev na Trumana. egi nazionale ter da je tisto vsoto, zaradi katere ga dolžijo, da jo je potrosil zase, uporauil ch Viale. 16.00: «Pesmi po Vittorio Veneto. 16.00: «P^",S m predsodek«, Greer Garson. ^ 65 Adua. 16.00: «Kri ob zori«. A- Gardner. , vasti- Azzurro. 16.00: ((Kapitan iz lije«, Tyrone Power. Belvedere. 16.00: «Dopisn C. Gable, H. Lamarr. jstef Marconi. 15.30: «Cenjem Puhlam», H. Lfimar. kaje#t Massimo. 16.00: «Rdeie/ vrf. Massimo. 10,uv. - Novo cine. 16.00: «BagdadsKa : «Grenki riž«. S**va Siril*” Al” Iz sodnih dvoran mca». Odeon. 16.00 na Mangano. ,ina Vittoria. 16.00: «Druzina van», Ann Baxter. ,!<. Sv. Vid. 15.30: «Veliki mo» lan Ladd. . Venezia: «Zakon krvi«. S£l RADIO II# JUG0SI.C0NK TBSI* (Oddaja na srednjih v 212.4 m ali M2 t®* ČETRTEK 9. 11- l*5®” po- 6.30: Jutranja gla^fj..!)' spore ročila v ital. in goto- da; 7.00: Napovedi časa Mrtjs, čila v slov. in objava 7.15: Jutranja glasba-12.00: Lahka orkestralna uvet-ba; 12.30: Dve R°ssin J.?T jn & turi; 12.45: Poročila vi tab ^ tr java sporeda; 13.00: Napo ,0t>j a'a sa t- poročila v slov. "Irrani^j sporeda; 13.15: Koncert s* lajrit? ke Pavle Potrate, nf0 glasba; 13.45: Našim ^1^ 14.00: Igra Vaški sekst»v pre-Pregled tiska v ital.; >*■ gled tiska v slov. .. (jt.); 17.00: Politične aktualni« lBoO: 17,40: Leharjeve rne*odU£rtrt v Violinski kone ^ S tujo „Lambretto" se vozil Iz kleti Jurija Campar.a v Ul. D’Alviano 78 je 20. septembra letos izginila njegova 140.000 lir vredna «Lambretta». Okradencu seveda ni preostalo ničesar drugega, kot da je tatvino prijavil na policijski postaji v Ul. Kolonja, katere člani letečega oddelka so uvedli preiskavo in pričeli s poizve-dovamji. Da pa so tatvir.o tako hitro razjasnili, jim je pomagalo golo naključje, ko so nekaj dni zatem zagledali neznanca, ko se je peljal na «Lambretti», ki je bila na las podobna oni, okradeni Juriju Campanu. Preteklo je le nekaj minut, ko so policisti neznanca z «Lambretto» že ustavili ter ga odpeljali s seboj na policijsko postajo. Tu jim je neznanec. ki so ga identificirali kalu na Trgu Valmaura. pozno ponoči pa najbrže sam peš odšel proti Miljam. Med potjo je potem po policijski domnevi nerodr.o stopil, padel v vode poln jarek in utonil. Vsi znaki kažejo, da gre za nesrečo, posebno še, ker ni bilo truplo nikjer poškodovano. Kljub temu pa policija preiskave še ni ukinila, to zaradi tega, ker o-staja še vedno možnost, da je utopljeni mornar postal žrtev kakega zločinca. Vpis v votivne imenike Tržaška občina vabi vse interesente t. j. vse one, ki bodo dovršil; do 31. aprila 1951 21. leto in so vpisani v občinski register stalnega prebivalstva od 15. oktobra 1950 in vse ostale prebivalce, ki niso bili vpisani v volivne spiske, da do 13.11. predložijo prošnjo, napisano na nekolkovanem papirju v volivnem uradu Ul. Diaz št. 25/111. Prošnja mora obsegati sledeče: priimek in ime (poročeno žene tudi priimek moža), očetovstvo, čas in kraj rojstva, poklic, šolanje in bivališče. Vsi oni, ki so bilj vpisani v volivnih imenikih in zaradi sodbe izbrisani, ki pa so bili amnestirani, morajo predložiti poleg tega izjavo o amnestiji. Zanjo naj se obrnejo na sodišče. preteku nekaj dni aretirala tudi Strohmajerja in Petrino ter od njiju izvedela imena še dveh v to afero zapletenih oseb, Marija Panicha in Attili-ja Zageta, ki ju je policija še isti dan aretirala. Po zaslišanju vseh petih aretirancev je policija nato Ivana Strohmajerja prijavila javnemu tožilstvu pod obtožbo, da je ukra- del Jurijevo «Lambretto» Petrino, Molka, Zageta in Panicha pa pod obtožbo prekupčevanja z ukradenim blagom. Vseh pet obtožencev se je včeraj zagovarjalo pred okrožnim sodiščem v Trstu, ki je po govorih njihovih branilcev obsodilo izvršitelja tatvine Strohmajerja na 2 leti in 8 mesecev zapora ter 20.000 lir globe, Zageta in Paniča zaradi prekupčevanja z ukradenim blagom na 6 mesecev in 6000 lir globe vsakega, Molka in Petrino pa zaradi neprevidnega nakupa na 1 mesec in 10 dni zapora vsakega. Poleg tega je za Strohmajerja in Panicha preklicalo pogojno kazen, na katero sta bila v preteklosti zaradi podobnega dejanja že obsojena. Predsednik sodišča dr. Pic-ciola, javni tožilec Amodeo, zapisnikar Pivk, branilci odv. Gvido Zennaro, Buda, Romano in Sblatero. Čajkovski: vtoiuisn.* g.;, .... duru op. 35; 18.30: P«* v V‘. zbor; 18.45: J; 19.00: Glasbena “L 19.15: Poročila v itel.b «•„ S10/;V poved časa - poročila (jtal-L D-uuru op. os, , tinski zbor; 18.45; vaščini; 19.00: Glasbena^, flv 19.45: Glasba po željah poio^ 20.10: Dr. Mirko Rupel- r10v«9; ri o jeziku in podobe j^je skega slovstva - 3. nad JtrjaS|U (ponovitev); 20.30: P?**,. vra£ Korr.orni zbor p. v. Ubal ca; 21.00; Radijski obzorm* 3j.15; džurska železnica Skladbe za pihalne insu^sP^ 21.45: Nekaj slovenskih f“(jtal-l; vov: 22.00: izbrane stran* , sm, ... . i- plesna * iWi., 22.15: Lahka in tcv. v 23.00: Zadnja Poro|.Va 23.05: Zadnja poročil^ v si$j 23.05: Zadnja poročil« 7pore«7 23.10: Objava dnevnega ^gaJ za naslednji dan; ,"■‘5430: ® skladb za violončelo, -ključek. Dr. žoboždroVi1** Izdeluje ^ PROTEZE V JEKLU, KAVČUKU IN PLAS Naj večja garancija. Sprejema od 10-12 in (Govorj slovenski)- ■ TRST, UL TORREBIANCA vogaj Ul. Carduc«. BENEŠKA SLOVENIJA zelo zanimiva knjiga, 150 strani, s fotografijami in zemljev*' dom Benečije je izšla v Gorivi Prodajna cena 300 lir, na boljšem papirju 600 lir Dobi se v slovenskih knjigarnah v Trslu in Gorici a Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl, Silvio Pellico ljlL nadsL - 1 elefon 11-32 jjteierjanci na izletu po Sloveniji ^ Bleda skozi Kranj in Ljubljano v Celje, Maribor in Ptuj M. T*®** P° ščirir.ajs4riine\nem dcupirta kmečke mladine ^teverjana. Mladinci in mia_ ."«e so odnesli z izleta naj-Jije vtise in zato so nas na-j!""1''' bj v našem listu ob-"mi o njihovem potovanju in "^fašmju, s kateri ^ pre. ^Arali Slovenijo. Pfya etapa njihovega potova-l« Je bila Ljubljana, katero A>feVe^la izletniik. zanimiv jugoslovanski film ,**** zemlji«, ki jim je ze-tij saj se dejanje dogaja vj^jmorakih V obeh to-vtaj/1 je mladina na lastne oči kako se dela v sociali-*^avi m j-e bila priča delavce«- in delavk. Ne-j« ^skupine nam je dejal, da tfa- * Premišljeval na vse ki jih trosijo kom. ii, ®ti po naših krajih. «Na s, , J*, nam je rekel, «sem se trdno prepričal, da je lik? ^ia na pravj poti. Raz-delavci v Italiji in iJšji v Jugoslaviji je ogrom-'k ne da primerjati. De-i,, ie tu gospodar tovarne in ^ s samozavestjo, ker ve, da 'kjfse na lastnem stroju.« Jih je delovni kolek-Voj^S^bil na poslovilni večer v novincev «Iskre». Ure hi Prijazni družbi so ~ Prehi Rran V minile. so sl ogledali Preše Brit? in Prešernov grob, ^ ^. li temu velikanu du-jj,r Premišljali o besedah, f napisal y «Zdravici» tavanju med narodi. 'k^je^zSrajera in moderno ^ ičK, ,n*ekarna v Cerkljah t^lem^ila zanimanje v kme-? mlekarni, ki je ob-mlekarska šola, pre-kjjjL dnevno na stotine hek-*- v mleka ter izdelujejo . katerj po okusu ne 28 dobrozr.anim švi-0^ t Tudi v mlekarni so hi č Y2orpn red in čistočo C1 ij, če imajo nameščen-v takem okolju iz- do d®la. tflla&J? ter prizorov so naši Oklenili zaprositi lili iw?2!ce- ^ bi jirri dovo-z nekajdnevnim 'H dos«?! im delom. To so tu-V?'1! in tri dni dielali se-iiohu r_™)eVno na novem stajic rnesta Kranj. 2al Jim je sijjl niso delali več. «Skoro tv naie ^ - -- sm^ ^ bilo«, je dejal eden, t ° videli, kako vsi delajo ^ le , hi Sle v glavo, da bi Ulj Sledali. Radi bj bili nare- se je skupina skozi tem presellla v Celje in h vaj t? k mahr.ili peš v Ar-»^lovJ Arh vasi je kmečka k tfedv? “d™?.3- ki x P«-iratj; s pridelovanjem 'Jihoy m 2 živinorejo. V času Jšfj; 8a obiaka so bili zadru-Sdveaa?lu ln spremljali sta >li 'Ukleti, ki sta vse raz-'.-^"v^dali. Zadruga ima ? 30n Rlav živine, 63 konj j Pra®ičev. Dokor.čan je z- l^oderno urejen svi-prašičev, katerega tNrian ■ 38010 2 človeka. ?°Sleria? 80 si z radovednost-h&rilje li stroje za obdelavo 3tii^£8kt°rje, trj po številu, iti*' strni *eidoben dogodek užalosti. Saj privoščimo vsakomur razvedrilo in tudi ples, vendar je poleg plesa še kaj, ki človeka plemeniti in mu daje veselje ih zadoščenje do življenja. C e bi se zavedala mladina v Marezigah svojih dolžnosti do lastnih vaščanov, do pionirjev, do starejših ljudi, če bi se zavedal a svojega poslanstva, ki Od je podedovala od svojih sovrstnikov, ki so izbojevali narodnoosvobodilno borbo, če bi skratka spoznala, da se je treba tudi sedaj po osvoboditvi tu in tam oddolžiti skupnosti, tedaj bi bila prav gotovo stopila skupaj in organizirala še tako skromen kulturni nastop, ki bi dokazoval, da mladina v Marezigah bdi, zna ceniti preteklost svojega rodu in ostalih vaščanov in misli tudi na bodočnost naših pokolenj. Od koga in iz česa naj izidejo novi, kleni kadri, če ne iz sedanjega pokblenja. Toda ob plesu in samem praznem prerivanju ne bodo ti kadri kos svojim nalogam, ki jih čakajo. Zato pričakujemo, da je bil to osamel primer za mladino v Marezigah in da bo prav sedaj, ko se pričenja pozna jesen in stojimo pred zimo prijela čvrsto za prosvetno delo ter dvignila S prireditvami — dramo, petjem, folkloro, itd. — kulturno raven svoje vasi in okolice ter s tem vsega ondot-nega ljudstva! No primimo za delo, da bom mogel prihodnjič poročati kaj lepšega iz Marezig. FRANC BABIC Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 13. dne v meseca, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 ŠEMPETER Načrt za zadružni dom je pripravljen Kdaj bomo pričeli z delom? V zadnjem dopisu snio poročali o tekmovanju za dovršitev enoletnega gospodarskega plana. Ne glede na to tekmovanje smo si prizadevali, da bi naš plan čimbolje in čimprej uresničili. Kakor vedno, smo tudi letos srečali pri delu najrazličnejše ovire. Največja je bila ta, da je bilo delo nesložno in neorganizirano. Dobro pa je potekalo delo pri popravilu nekaterih stranskih cest, medtem ko je bilo slabše stanje pri gradnji zadružnega doma. Za letošnji plan smo predvideli, da bomo zadružni dom že pokrili. Precej tega dela bi bili že napravili, če bi bili imeli pripravljen gradbeni načrt. V zadnjem dopisu smo kritizirali okrožni urad za izdelovanje načrtov zaradi tega, ker nam ni napravil načrta, kar ni bila samo krivda tega ura- SV. ANTON Sklepi sestanka o tekmovanju niso ostali samo na papirju Po zadnjem sestanku, ki je bil pred 14 dnevi, je naš krajevni odbor SIAU sklical širši sestanek, pri katerem so prisostvovali vsi odborniki množičnih organizacij in tudi ostali člani SIAU, vsega okoli 40 tovarišev in tovarišic. Tov. predsednik je v svojem poročilu govoril o pomenu in potrebi podobnih širših sestankov v okviru ljudske fronte. Pri tem je opozoril na velike uspehe ljudske oblasti, za katero so doprinesle vse naše delovne množice skupne napore. Navzoče je pozval, naj se tudi v bodoče složno oklenejo vseljudske organizacije SIAU, v nji sodelujejo in s tem prispevajo k zboljšanju življenja. Vse mora prevevati zavest, da je od nas samih, od našega_ dela in požrtvovalnosti odvisen napredek družbe. Po nagovoru tov. predsednika Turka je tov. Drago Hrvatin opisal političen položaj v svetu in še posebej poudaril borbo Jugoslavije za ohranitev svetovnega miru. Obe poročili so sprejeli prisotni s pritrjevanjem na znanje. Za tem so pregledali zborovalci sklepe o tekmovanju, sprejete na zadnjem sestanku, in ugotovili, da so jih tudi izvršili. Poleg skoro 100% razdelitve članskih izkaznic SIAU, je imela krajevna organizacija med tem tudi bralni večer, dnevno po štirje udarniki pa so delali prostovoljno od 24. oktobra dalje v korist zadružnega doma in do konca meseca pripravil} 16 metrov kamenja. Dejstvo, da sklepi glede tekmovanja niso ostali neizvede- ni, je vse zborovalce navdalo z zadoščenjem. Na dnevnem redu je bila tudi točka glede volitev ZAM. Tov. predsednik SIAU je podčrtal pomen teh volitev mladinske organizacije, na kar je bilo po diskusiji določeno, da bo sklican množični sestanek mladine, na katerem bodo začrtane priprave za izvedbo volitev. Prav tako je bil sprejet predlog, da bo kar takoj drugi dan sestanek odbora borcev, kjer bodo izdelali načrt za krajevno konferenco ZP. Končno se je pričela diskusija o raznih vprašanjih, ki zadevajo našo vas in okolico. Med drugimi smo sprejeli predvsem sklep, da bo takoj drugo jutro odšla skupina udarnikov v kamnolom in pomagala pri prenašanju kamenja na cesto. To se je v resnici tudi zgodilo jn 12 tovarišev je prostovoljno prispevalo po tri ure dela. tako da so znesli na cesto nekaj nad 20 metrov kamenja. Vsega smo v zadnjih 7 dneh doprinesli 180 prostovoljnih ur. Tako vidimo, da so vsi trije sestanki, ki smo jih imeli v tem kratkem času v naši vasi, uspeli prav dobro. Prepričani smo nadalje, da bo tudi ta sestanek rodil pričakovane uspehe. K temu pripomore velik odziv in kar dokazuje, da kjer odloča več ljudi, so v javnem delu tudi večji usoehi. Ljudstvo čuti demokratični duh. ki veje iz vseaa našega organiza-toričnega delovanja. VILJEM TURK da, ampak pretežno na strani komisije za odobritev načrta. Načrt, ki smo ga predlagali v odobritev imenovanemu uradu, je še posebej pregledala komisija za odobritev načrtov, ki je načrt odbila, tako da ga urad za izdelavo načrtov ni mogel izdelati. Naše mnenje je, da bi se nameščenci pri uradu za izdelovanje načrtov vsaj v toliko pozanimali, da bi pregledali teren in izdelali nov načrt, ki bi bil podoben prvotnemu, in ki bi bil po volji prebivalstvu ter odgovarjal tehničnim pogojem. Na ta način bi bila gradnja zadružnega doma V naj več jem teku. Takoj po izrečeni kritiki so iz urada za izdelavo načrtov dili, bo v prvi vrsti Uživala ona sama. Tako poteka v glavnem delo za izpolnitev planskih nalog v naši vasi. Z izboljšanjem načina dela in s sodelovanjem vsega ljudstva bomo dosegli mnogo boljše uspehe. Zato po-primimo vsi dobre za delo zavedajoč se nalog, ki stojijo pred nami za zgraditev socializma v naši domovini. VASCAN Sv. Anton Tako ne gre Vsakomur to, kar mu pritiče Čeprav neradi, smo vselej primorani, da se oglasimo v obiskali teren m sestavili na- £aj=em Hstu zaradi stvarij ki črt. Sedaj ko je načrt izdelan, bi bilo potrebno zakoličiti temelje, katere bi že v tem letu lahko izkopali in napravili zid do višine tlaka. Sedanji načrt je podoben ti. stemu, ki smo ga sami predlagali in je sestavljen tako, da bomo imeli dokaj veliko dvorano, primemo gostilno s kuhinjo m majhno sobo za razne shrambe, prostorno trgovino s skladiščem, nad gostilno in trgovino pa bodo sedeži vaških množičnih organizacij. Stavba bo imela na pročelju lepe vhode, poleg tega bo stala v prijetni okolici s primernimi prostori, ki bodo služili za športni razvoj naše mladine. Da bi pri gradnji zadružnega doma vsaj deloma izvedli za-dani si plan, vabimo odgovorne činitelje, naj pridejo v našo vas in nam zakoličijo teren. Naj ne čakajo na osebni avto, ko pa imamo dvakrat dnevno avtobusno zvezo. Druga dela pri pripravah za gradnjo zadružnega doma potekajo dokaj dobro. Na stavbi, šče smo navozili že precej kamenja in za bodoče smo ga tudi že mnogo nalomili. V okviru tekmovanja delamo največ pri drobljenju kamenja, ki ga bomo rabili za betoniranje temeljev- Nadrobili smo ga že okrog 40 m. Poudariti moramo še to, da bi morale v naši vasi vse množične organizacije bolj poprijeti za delo in se zanimati za dosego čimboljših uspehov. Kot piimer navajam mladinsko oi-ganizacijo- 2e več mesecev ni -mela sestanka in večina mladincev niji ne «e, kdaj bodo imeli prihodnu sestanek. Voditelje najdemo v gostilni kjer igrajo karte. Ce bi jim kdo predlagal sklicanje sestanka, bi se gotovo izgovarjali, da nimajo časa. Baš sedaj, ko so v. lit-ve, bi morali mladinci in mla-dinke pretresti, koga bodo zbrali za svoje bodoče voditelje, ki ne bodo varčevali s trudom pri skupnem delu. Za dosego vsega tega je naša dolžnost, da mladini pomagamo, da bo tako tudi za naprej res najmočnejši steber pri vsakem delu na vasi. Ravno mladina bi se morala udejstvovati pri prostovoljnem delu, kajti vse kar bomo zgra- je važna. Nekdo iz okrajnega odseka za ’ kmetijstvo je izvedel tako nepravilno razporeditev pri delitvi otrobov, da ne moremo mimo tega ukrepa. V območju našega krajevnega IX) imamo 23 svinj z mladiči in 220 glav goveje živine. Po razporeditvi navedenega okrajnega odseka prejemamo mesečno 3500 kg otrobov. Nasprotno pa imajo v Cežarjih 3 do 4 svinje z mladiči, goveje živine pa komaj 70 do 80 glav. Vzeto na oko, v Cežarjih imajo več kot polovico manj svinj in goved. Toda kljub temu dobivajo mesečno 3000 kg otrobov. Ta razdelitev seveda ne odgovarja stanju navedene živine in svinj. Glede na veliko letošnjo sušo je treba razdeliti otrobe točno v sorazmerju s stanjem svinj in goved. Samo mora biti merilo za pravično razdelitev tn nič drugega. Ce ne bo zalegel to dopis, se b0 naše ljudstvo obrnilo po pomoč na kontrolno komisijo! VILJEM TURK Odiouanie norce« dob pozabiti ue smemo na vse žrtve In trpljenje, ki so ga doprinesli naši borci složno z jugoslovanskimi brati v težki narodnoosvobodilni vstaji in socialistični revoluciji. Dali so vse, da danes labko ustvarjamo boljšo bodočnost, da labko ustvarjamo trdno in močno gospodarstvo, ki nam iz dneva v dan omogoča večjo osamosvojitev od velikib in malih kapitalističnih in socialističnih držav v svetu. Zaradi tega je naloga naših borcev in aktivistov, da pomagajo tudi v bodoče s svojim delom pri gradnji, kakor so pomagali v borbi, ki so jo napredne ljudske množice vodile proti okupatorju in domačim izdajalcem. Tudi sedaj bi morali biti prvi pri gradnji socializma — naše nove družbene ureditve. V naslednjem objavljamo seznam odlikovanih borcev s pripombo, da bodo tudi vsi tisti borci in aktivisti, ki tani niso poslali potrebnih podatkov, dobili v kratkem zaslužena odlikovanja. Medaljo za hrabrost so prejeli: Stanko Peter — Božič, mlajši vodnik, Jože Meršnik, Rok A. Jordan, Ivan M. Breč, Giaclnto V. Delsole, Jože A. Sker, vsi ti vojaki. Medaljo za hrabrost in za zasluge za narod pa so prejeli vojaki: Alojz I. Gržinlč, Jožet I. Kocijančič, Karol I. Adamič in Vladimir F. Dujmovič. Z medaljo za zasluge za narod so bili odlikovani vojaki—partizani: Ivan I. Benedetič, Jožet F. Bandelj, Viktorija I. Vodopivec, Jože M. Cernac, Emil I. Bobič, Stanko N. Sisko, Marijan A. Marušič, Matija A. Krmac, Pavel J. Kocijančič, Jožef L. Grne, Jožef J. Rihter, Zdravko A. Kovačič, Stanko A. Hrevatin, Franjo O. Hreščak in Guido T. Bertok. Red za zasluge za narod III. stopnje so dobili vojaki—partizani Anton I. Krmac, Jožko I. Tence in Ivan I. Cotič. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Livia Vascotto iz Izole je 2. oktobra izgubila v Trstu osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. ASIZZ bo v tesnem stihu z osnovnimi organizacijami izvajala tekmovalni načrt Zadnji petek je iinel pred kratkim na novo izmoljeni o-krajni odbor AS12Z za koprski okraj v Kopru svoj prvi sestanek. Glede na dvomesečno tekmovanje, ki ie trenutno v največjem razmahu, dalje glede na bližnje vohtve SIAU in mladine ter na bližajoče se novo leto, ki prinaša s seboj svojo že tradicionalno jelko, je bil sestanek žen izredno pozitiven. Ravno ob takih dogodkih one dokažejo, da se zavedajo, da je treba založiti jiso tvorno voljo in zanos svojih članic za dosego akcij, ki jih navajamo zgoraj in ki so za splošen dvig našega okrožja posebnega pomena. V dobi tekmovanja bo gledal okrajni odbor ASI2Z, da bodo osnovne organizacije posvetile vse sile socialni in kultur, ni strani svojega delovanja. Zato imajo v tekmovalnem načrtu množične sestanke svojih aktivov za materinstvo, noseče žene, za vzgojo otrok, šolske svete, kot tudi za dvig izobraževalnih in analfabetskih tečajev, dramskih družin itd. Sporedno s tem bodo naše žene — matere, kot tudi dekleta vložile vso skrb v zdravje in higieno družine in skrb za o-troke, ki morda zaradi sirote-losti nimajo pravilne vzgoje in se zgubljajo po cestah, prepu-puščeni največkrat sami sebi in izpostavljeni škodljivim vplivom slabe družbe. S tem v zvezi bodo posebej organizirani patronati pregledali otroške vrtce, jasli, dijaške domove, menze, več deklet Pa bo poslanih v šestmesečni tečaj za otroške vrtnarice v Portorožu. V tej tekmovalni dobi bodo žene pospešile kulturne prireditve, kjer bomo spoznali v prvi vrsti njihovo iniciativo in njihovo sodelovanje. Gledale bodo, da bodo med seboj vsaj Ilcih novi'icnncin tmoLovitM D0BFi£qA VAMHA vJa&.osl&v ma&m v obnovljenem prevodu prof. Frana Bradača in z ilustracijami dr. Roberta Hlavatijja bomo pričeli objavljati v nedeljo 12. t. m. KO JE PISATELJ HASEK TRDIL, DA NEPOZNANI, SKROMNI JUNAKI BREZ NAPOLEONSKE ZGODOVINE IN SLAVE ZASENČIJO MACEDONSKEGA ALEKSANDRA — IN TAK JE SVEJK, KI PO KONCU VOJNE SKROMNO POHAJA PO PRAŠKIH ULICAH KI NIKOGAR NE NADLEGUJE IN KI GA NOVINARJI NE NAPADAJO ZA INTERVJU, — JE POVEDAL RESNICO ZARADI TE RESNICE JE BILO DELO PREBEDENO V VSE SVETOVNE JEZIKE, BILO FILMANO IN DRAMATIZIRANO, BILO PREGANJANO IN CENJENO, ČEPRAV TO NI VISOKA, VELIKA LITERATURA. Naročite si pravočasno „Primorski dnevnik’1! do določene starosti žen odpravile nepismenost in v ta namen bodo organizirale posebne %• nalfabetske tečaje. Za povečanje znanja in sploš. ne razgledanosti žene bodo vložile velik del truda v bralne in študijske krožke, predavanja. Za kulturni dvig zlasti žen bodo organizacije ASI2Z v svojem delovanju posvetile vse moči, nakar bo vzgoja o-trok lažje delo in v vsakem pogledu tudi uspešnejše. V teku tekmovanja bodo predvsem članice osnovnih društev stremele za tem, da pridobijo za SIAU čimveč novih članic. Skupno s tem propagandnim delom bodo žene na vasi in v mestih s svojim vplivom v družini, družbi in soseščini, zlasti pa v množičnih organizacijah dale vso podporo za izvedbo volitev SIAU in ZAM, kjer bo treba privesti še takega mlačneža do aktivnosti in ga pridobiti, da bo po končanih volitvah tudi on pozitivi no organizativno delal. Za izvedbo vseh teh velikih nalog bodo žene posegle po prostovoljnem delu, ki bo po svoji vsebini zajelo navedena področja njihovega socialnega — vzgojnega in kulturnega udejstvovanja. Končno bodo organizacije ASIZZ že sedaj pričele s pri-pravami za izvedbo akcije novoletne jelke, ki naj kakor zadnja leta, pripravi tudi letos našim otrokom čimveč neskaljenega veselja. Skupno z množičnimi organizacijami bodo poskrbele za igrače, sladkarije in prispevke v blagu in denarju, s čimer bo mogoče obdariti otroke tudi z drugimi običajnimi potrebščinami. Okrajni odbor ASIZZ bo po svojih članicah pri izvrševanju vsega tega dela in zlasti tekmovanja v trajnih stikih s krajevnimi odbori. Le tako, če bo vsakdo nosil del odgovornosti, če bo vsakdo dajal pobude za delo, bo mogoče uspešno izpolniti ves tekmovalni načrt, ki so si ga zadale naše demokratične žene. Babiči irii pri V nedeljo 5. t. m. so imeli tudi pionirji iz naše vasi svoj udarniški dan. Z domačim učiteljem na čelu jih je bilo 14, ki so šli pobirat oljke na zemljišče naše kmetske delovne zadruge. Neverjetno, kako so otroci pri pravi vzgoji tudi vneti za vsako ročno delo. Kot drobne ptice so veselo pobirali oljčni sad in brskali, samo da bi drug drugega prekosili in več nabrali. Učinek je bil velik, saj so nabrali polnih 90 kg oljk. Vi mali pionirji, prav vj boste novi kadri, od katerih b, odvisen napredek našega ljudstva. Bodite tudi v bodoče pridno učite, kajti vaš in naš voditelj tov. Tito je deial: «Kolikor znaš, toliko veljaš!« pridni in marljivi, enako si Jrretekli teden je umrl štiri in devetdeset let star znani dramatik George Bernard. Shaw, angleški pisatelj, po narodnosti Irec. Pred nekaj leti je o njem še govoril ves svet. Zadnja leta je le še tu pa tam rekel kakšen značilno priostren stavek, drugače pa je užival zasluženi pokoj. Mogoče je re či, da je z njim legel v grob eden najbolj značilnih predstavnikov Evrope pred zadnjo vojno. Shaw se je rodil v Dublinu v protestantovski irski rodbini (kakor Oscar Wilde) leta 1856. Z dvajsetimi leti se je priključil ezmemim« socialistom re-jormistične smeri in kmalu začel večletno delo kot žurnalist in agitator. Postal je kritik slikarskih razstav, koncertov m gledališč. Ozki krog čitateljev časopisov «Star» in «World» in revije «Saturday Review» so v njem spoznali gibčnega, hkrati zabavnega in dobro podkovanega kritika, ki je za svojo rubriko zbudil zanimanje tudi pn ljudeh, ki jim ni bilo mar ne gledališča, ne glasbe, ne slikarstva ali kiparstva. Iz njegovih prvih časov je značilno poročilo. da je z veliko vnemo študiral hkrati Marxov «Kapital>, in nekaj čisto drugega — partituro Wagnerjeve opere eTristan in Izolda«. Pozneje je zapisal na svoj značilni način, da je Marrov ((Kapital« prav res močna knjiga, mena tistih knjig, ki človeku spremenijo mišljenje — če ga spraviš do tega, da jo res čita». Vpliv marksizma je opaziti v vsem njegovem delu, zdaj v čisti, pogosteje v reformistično ponarejeni obliki. Saj se je Shaw leta 1884 pridružil londonski Fabian Society (Fa-bljski družbi), reformističnim socialistom, ki so si vzeli za vzgled obotavljajočega se rimskega vojskovodjo F ubija, ki se je izogibal bitkam. Kljub temu pa so nekateri fabijci opravili pomembno delo za stvar socializma, ker so revolucionarjem dajali orožje ' v roko. Posebne dober primer sta Shaioova prijatelja Sidney in Beastrice Webb, katerih zelo korenito napisano delo o angleških «Tra-de-unionih» je sam Lenin prevedel v ruščino. Oba VJebba sta se v pozni starosti odkrito izjavila za komunizem. Shaw tega ni storil, vse življenje je bil «ob robu«, vendar je sme 1 njegovega delovanja brez dvoma napredna in so to tudi že mnogokrat ugotovili. Se preden je zaslovel na gledaliških deskah, je pisal o Ib senu in o Wagnerju ter napisal nekaj debelih romanov, ki jih isti čas ni hotel nihče tiskati, Prva Shaioova igra «Hiša vdov* je — gredoč povedano — tudi pisana najbolj v Marxovem duhu. Pa tudi v poznejših je vedno spet — včasih bolj o-stro, drugič spet bolj šegavo in igrivo •— postavljal socialne probleme. London in Anglijo je gledal z dvojno kritičnim oče- Vpliv marksizma se opaža pri vsem Shavvovem delu zdaj v čisli, pogosteje v reformistični ponarejeni obliki Bernarda Shawa som, saj je bil Irec in hkrati socialist. Stalno je nasprotoval vladajoči aristokratsko-kapitali-stični plasti. Mnogo so igrali (tudi pri nas) njegovi igri «Ljubimec» in posebno «Obrt gospe Warren». «Orožje in moža«... (namreč aopevam«) je ironična igra, ki igra v neki namišljeni, od, resnične popolnoma različni Bolgariji. Sledila je komedija mladega umetnika «Candida«, nato igriva «Nik4ar ne moreš reči« in «Moč usode«, komedija o Napoleonu, ki jo je že Sovre prevedel. Te igre je Shaw imenoval s skupnim imenom «nerazveseljive» (prve tri), nato erazvese-Ijive (zadnje štiri). Naslednje igre je imenoval s skupnim i-menom algre za puritance«, «Hudičev učenec«, znana igra iz osvobodilnega boja Američanov proti Angliji, ((Cezar in Kleopatra«, in «Spreobrnjenje kapitana Brassbounde«. Vse to je napisano še pred letom 1900■ Med kasnejšimi dramskimi deli je znamenit «Človek in nadčlovek«, značilna tema Don Juana, vendar obrnjena naro-oe. Modemi Don Juan ni žen- -ft. g f.jC&ijjjM Eksotična in stara drevesa na Krasu. Ko sem sredi marca t.1. pregledoval stanje parka v Štanjelu na Krasu, sem se ustavil tudi v bližnjejn Kobdiilju pri prijaznem 82-letnem posestniku Fabianiju. Z veseljem mj je razkazoval svoje posestvo, ki je v zadnji vojni zelo trpelo, ki pa ie še vedno zgovorna priča o okusu in smislu naših prednikov za eksotično in lepotno rastlinstvo, ki so ga rjasajali in ga z ljubeznijo in pravilno gojili, da je še danes v okras. Posebno pozornost vzbuja na tem posestvu japonska cipresa (Cryptomeria japonica), ki je zastopana z dvema vrstama. Cr. j. elegans in Cr. j. elegans eompdcta. Cryptomeria japonica Don spada k iglavcem in je izredno lepo drevo piramidaste oblike ki doseže v svoji domovini višino do 45 m. Goste veje so vretenčasto razvrščene na pokončnem deblu. Cetverorobate igle so rumenkasto-zelene barve, ki pozimi potemni. Storži dosežejo velikost češnje in so skoraj okroglasti. Kriptomerija izvira iz Japonske, kjer raste v Nagasakiškem gorovju v višini od 200 do 400 m nad morjem. V kulturo jo je vnesel leta 1844 Robert Fortune. Cryptomeria jap. elegans je posebno lepo in karakteristično drevo s pokončnim deblom, s kratkimi vodoravnimi vejami in mehkimi, bodičastimi ter štrlečimi iglami, kar povzroča videz košate rasti in daje drevesu obliko stebra. Igličje je na spomlad in poleti svetlo zelene barve, kj se proti jeseni spremeni y karmi rasto-rjavo; to barvo obdrži potem vso zimo. Kriptomerijo je prinesel iz Japonske J. V. V.eitcU, ki jo je našel kultivirano le v okolici Jokohame. Crvptomeria jap. elegans compacta je, kakor že pravi ime, bolj kompaktna od prejšnje, s krajšifni, gostejšimi, tanjšimi in srpasto zakrivljenim; iglami, ki se prilegajo vejam. Je elegantno drevo piramidaste oblike. Oba primerka zaKŽnje Imenovane vrste na tem posestvu sta na krošnji od strelov poškodovana, vendar nista izgubila zaradi tega mnogo na izredni lepoti, s kakršno se njih vrata ponaša. Pri nadaljnjem ogledovanju rastlin nas je tov.Fabiani opozoril na dva grma grmičaste potar.ike (Paeonia arborea), ki sta bila pred približno 100 let; nasajena in se razbohotila vsako leto v krasnem, rožnatem cvetju. A najstarejši dokument o nastanitvi prednikov današnjega lastnika na tem kraju je obsežna murva na dvorišču, ki je močno podprta, na več krajih razklana in z železnimi kavlji zopet pričvrščena. Stara je okrog 500 let; njene korenine se tudi pred zidanim vodnjakom niso ustavile, temveč so ga predrle, da so bila potrebna obsežna popravila. Posebnost na tein posestvu je tudi stalen izvir čiste in dobre pitne vode, kd nikdar ne usahne, kar je redkost na kraškem svetu. Goriški to sežanski okraj se gotovo ponašata z več sličnimi večjimi in manjšimi posestvi s parkj in nasadi, v katerih bi izsledili Se marsikatero redkost Želeti bi bilo, da ostanejo tudi v nadalje nepoškodovani in negovani. S. GROM skar, zato pa tem bolj strasten nasprotnik vsega okorelega. Ne zalezuje Done Ane, temveč nasprotno, naslednica done Ane, lepa in prikupna, zasleduje Johna Tannerja (tako se imenuje) skozi vso igro in končno jo mora — hočeš nočeš — poro. čiti. Med ostalimi, še dokaj številnimi igrami-, omenjamo še «Zdravnik na razpotju«, ((An-droklos. in lev«, uPigmalion« in pred vsem igro «Sveta Ivana» (leta 1924). To igro so igrali po vsem svetu, v Ameriki, kakor v SZ. «Sveta Ivana« je gotovo eno najmočnejših novejših dramskih del, značilno pa je, da Shaw na zgodovino ni gledal z očmi znanstvenega socialista. V tej drami omenja na primer samo plemstvo, cerkev in ljudstvo, nikjer ni govora o meščanstvu, ki je že začelo dobivati določeno veljavo. Vse to pa še zdaleč niso vsa Shawova dela. Napisal je še celo vrsto iger, med njimi tudi burke, i-gram je napisal svoje značilne, dolge uvode, ki so včasih daljši, kakor igre same, razen tega pa še vrsto člankov in «Uvod v socializem za razumno ženo«. Shaum ni težko označiti. Seveda je revolucionar, nikdar ni pozabil na razredni boj, vendar ni v prvi vrsti socialist, temveč prej v osnovi — vsaj kot umetnik — meščanski revolucionar protestantske in individualistične barve. Vedno spet je z navdušenjem oblikoval človeka, ki je notranje svoboden, zato pa dober in močan in sovražnik vsega, kar kazi človeško naravo. Taka je Vivie War-ren, tak je Dick, ((Hudičev učenec«, taka je Ivana. Shaw bi bil z veseljem potrdil Sčuko-ve besede iz Cankarjevega eNa-rodnega blagra«, češ da nekoč ne bo več anaroda», temveč samo ((ljudje, sami svoji, predrzni in ponosni«. In tako kakor Cankarja, je Shatva to njegovo prepričanje privedlo v socializem in ga večkrat pognalo v boj za človeške pravice. Brez dvoma je bil Shaw zelo ljudski. Hotel je pisati in je res pisal za tiste številne preproste Britance, ki so želeli pravice, poštenosti, možatosti in odkri. te besede. Odkrito je izjavil, da ima umetnost za popagan-do in da so vsi veliki umetniki vseh dob prav iz aktualnosti črpali svoje najbolj žive misli. Prav tako odkrito je sovražil tiste bogate, ravnodušne ljudi, ki hočejo iz umetnosti napraviti predmet za luksuz. In v tem plemenitem sovraštvu, je tudi uspel; prisluhnili so mu in mnoge je prepričal. S tem je storil napredni stvari na svetu velikansko uslugo. Sele, če pre-mislimo kakšne ljudi je prisilil k priznanju svojega talenta, razumemo, kako velikansko delo je opravil. Trdili so, da je hladen šaljivec in vendar je v njegovi šali skrita srčna toplota resnično velikega pisatelja komedij. Shaio je bil mnogokrat prav globok, njegova prednost pa je, da je znal hkrati zelo zabavati. ((Ker kdo ti brani, da bi s smehom ne rekel resnice?« Shaivov veseli smeh je sprostil duševnost marsikaterega dobrega in močnega človeka, njegove puščice so pogostokrat učinkovito zadele praznoverje različnih vrst, brezbrižnost in neusmiljenost. In vedri smeh, ki ga zbuja njegovo delo, še dolgo ne bo utihnil, čeprav so utihnila usta starega modrega šaljivca. B. H. * * - V' “ - * ■ V JUGOSLAVIJI Z DNEVA V DAN RASTEJO NOVE TOVARNE, PONOS SVOJIH GRADITELJEV. NA SLIKI VIDIMO ZADNJA DELA V TOVARNI JUGOVINIL. GOSP OPAinVO TRGOVINA • INDUSTRIJA Po poročilih iz Milana so v teku pogajanja med Italijo in ZDA, ki naj privedejo do zaključka posebnega dodatnega dogovora k sporazumu o trgovini in Plovbi. Ta bi urejal vprašanje investicij kapitala v obeh državah. Menda so izdelali 11 točk obsegajoči osnutek dogovora, ki med drugim predvideva možnost, da bodo kapitalisti, ki investirajo denar, lahko nadzorovali podjetja, ki jih finansirajo s svojimi tehničnimi in finančnimi izvedenei. Obe strani naj bi se tudi sporazumeli glede velikih olajšav glede predpisov o prenosih kapitala in o nakazilih dividend. To stvar bo uredila verjetno posebna mešana komisija, ki se bo nadalje bavila z izdelavo obsežnih investicijskih načrtov. Kakor kaže, bi italijanska stran olajšala sodelovanje Američanov pri teh investicijah, tako da dovoli popolno svobodo prenašanja (transferov) dobičkov, obresti m dividend in prav tako prostost za povratne prenose kapitalov. Za vse te prenose mislijo določiti tudi posebno ugoden menjalni tečaj med dolarjem in liro. Italijan- ska vlada se seveda strinja s temi načrti in je že pristala na posebne davčne in carinske olajšave, po vzorcu tistih, ki jih navaja zakon o industrializaciji južnih pokrajin države. Na podlagi vsega tega je pričakovati, da bo zasebni ameriški kapital, ki doslej ni v veliki meri investiral v Italiji, dobil uglajeno pot, kakor jo je zahteval v številnih pritožbah, loi datirajo že iz pred leta dni. Investicije ameriškega zasebnega kapitala, t. j. takšne, ki se v ničemer ne poslužujejo raznih možnosti, ki jih nudi Marshallov plan, ne bodo imele večjega obsega in tudi niso računane dolgoročno. Dosedanja ameriška investicijska politika v Italiji je na splošno šla po preizkušenj poti penetracije preko posamezne finančne osnove določenih industrijskih podjetij ali tudi celotnega sektorja. Z eno samo postojanko, ki jo je večinsko obvladala, je zaradi udeležbe pri mnogih in raznovrstnih podjetjih in zavodih dobila vpliv na obsežna gospodarska področja. V kolikor so bila nato potrebna znatna nova investicijska sredstva, se Jugoslavija danes sama izkorišča svoja ogromna naravna bogastva Po površini je Jugoslavija v Evropi na enajstem mestu, po številu prebivalstva na desetem, po naravnih bogastvih pa je med prvimi evropskimi deželami Okoli leta 1877. je sloveči angleški arheolog Arthur Evar.s, ki se je mudil v Bosni in Hercegovini, zapisal sledeče: «Zlate žile bosanskih planin, ki so dajale v minulih stoletjih Rimljanom in Dubrovčanom tolikšna bogastva, odlični rudniki soli v Tuzli, veliki premogovni bazeni doline Bosne, rudniki železne rude v Fojnici, rudniki živega srehra v Kre-ševu, bogati kakor kateri koli v Evropi, vse to je zdaj zapuščeno, neobdelano, hermetično zapečateno. Gradbeni les iz , teh bujnih bosanskih gozdov, ki bi lahko preskrbovali n,a stotine ladjedelnic, je leto za letom grdi samo zato, ker reke, ki bi jih lahko napravili za plovne, izgubljajo svojo vodo po slapovih in plitvinah«. Temu nekoliko sentimentalnemu opisu pa je še dodal svoje realistično mnenje, «kako do bro bi bilo, da bi začela angleški in nemški kapital izkoriščati ta bogastva!.« Kaj so odkrila rudoslovna dela po drugi svetovni vojni Sodobna znanost meni, da je 26 strateških surovin, po katerih se ceni rudino bogastvo dežele. To so: železo, mangan, kram, volfram, molibden, nikelj, aluminij, baker, cin, svinec, cink, antimon, živo srebro, platina, nafta, premog, grafit, magnezit, azbest, fluorit, žveplo, pirit, kalij, fosfat, sljuda in jod. Od naštetih pridobiva Jugoslavija 23 strateških rud, s čimer se ne miore pohvaliti mnogo dežel na svetu. Tolikšnega števila strateških rud nima nobena sosedina dtržava Jugoslavije, nobena dežela v Evropi, razen Sovjetske zveze. Ne zadostuje pa imeti samo Vse strateške rudie. Važno je, kolikšne so rezerve teh rud. Tudi v tem pogledu je položaj Jugoslavije odličen. Prvi je premog, brez katerega ni industrije in prometa; Z e po starih, nepopolnih cenitvah leži v jugoslovanski zemlji 12 milijard ton premoga. Z osvoboditvijo Istre je pridobila Jugoslavija tudi velik rudnik črnega premoga Rašo. Z novim tehnološkim procesom, mešanjem črnega in rjavega premoga z lignitom, pa bodo kmalu tud; lahko pridobivali domač koks. 1 Neizčrpna so tudi ležišča železa. Y tem pogledu je Jugoslavija daleč pred evropskimi deželami, na pr. pred Italijo, ki rjima ne dovolj premoga ne železa. Koliko ima Jugoslavija aluminija in drugih važnih kovin, ki v moderni industriji čedalje bolj zamenjujejo železo in jeklo? Glede na ležišča boksita je mesto Jugoslavije prvo v Evropi in peto na svetu, kroma — prvo v Evropi, šesto na svetu, antimona, — prvo v Evropi, četrto na svetu, živega srehra — clrugo v Evropi, drugo na svetu, bakra — da-ugo v Evropi, osmo na svetu, cinka, — drugo y Evropi, osmo na svetu. Molibden, ena rajdragocenej-ših kovin, ki oplemeniti jeklene plošče na vojnih ladjah in tankih, pridobivata v Evrom Jugoslavija in Norveška, drugod na svetu pa samo še v ZDA in Kanadia. Okupator je povzročil rudnikom neprecenljivo škodo Ne le da je rudnike apustošil jn poškodoval, marveč je zlasti izropal rude, rudasledtna dela je popolnoma zanemaril, pač pa je izkoristil vse rezerve. Najbolj so trpeli največji rudniki, kakor sta Bar in Trepča. VESELI JUGOSLOVANSKI RUDARJI PRED ODHODOM NA DELO: VEDO, DA NJIHOV TRUD NE BO ZAMAN Naloga ljudske oblasti je bila takoj po osvoboditvi obnoviti stare zmogljivosti, proizvodnjo pa usmeriti tako, da bi dosegla in presegla predvojno. Le ustvarjalni iniciativi delovnih ljudi Jugoslavije je treba pripisati, da se je proizvodnja bakrene rude že leta 1946. dvignila na 650.000 ton, leta 1948. DNEVNIK Mednarodna srečanja v lahki atletiki leta 1951 v Evropi i V Lausannu je bil kongres Mednarodne atletske zveze, ki je med drugim uredil koledar ečanj v Evropi za leto 1951. MAJ: od 12. do 14.: Britanske mednarodne igre v Londonu (mednarodne). JUN1: 16.: Medna/rodno prvenstvo v hoji na 50 km v Brightonu. — 17.; Švica: Luksemburg v Švici. — 24. Belgija : Francija v Bruslju, JULIJ: 1-: Francija : Belgija v Franciji. — 8. Švica : Nemčija (ženske) v Švici. — 8. Društveno tekmovanje z udeležbo Američanov v Parizu. Isti dan bo tako tekmovanje tudi v Švici. — 13.-14.: Prvensim Anglije v Londonu. — 15.: Turčija : Jugoslavija v Turčiji. — 15.: Avstrija : Jugoslavija (Ženske) na Dunaju. — 21—22,: Finska : Švedska v Helsinkih. — 22.; Državna prvenstva Belgije, Francije, Luksemburga, Nizozemske, Saarskega ozemlja in Švice. — 28.29.; Belgija : Italija v Bruslju. AVGUST; 4—6.; Velika Britanija ; Francija (moški, ženske) v Londonu. — 5. Državna prvenstva v Jugoslaviji, švedski in Nemčiji. — 5. Belgija : Nizozemska v' Anversu. — 12. Švica : Španija v Švici. — 15.: Švica ; Avstrija (ženske) v Švici. — 28—29.: Švedska : Nemčija v Stockholmu. — 18. in 19.: Švedska : Danska (ženske) v Goeteborgu. — 25. in 26.: Jugoslavija : Anglija v Beogradu (verjetno tudi ženske 1. — 26.: Švica .-Nemčija v Švici. — 26-; Nizozemska : Francija (ženske) na Nizozemskem. — 26. Jugoslavija : Italija (ženske) v Jugoslaviji. — 29. in 31.: Grčija : Anglija v Atenah. SEPTEMBER: 1. in 2. ali 22. in 23-: Nemčija : ItdEja v Stut-gartu — 15.; Finska : Francija v Helsinških. — 15.: Jugoslavija : Avstrija (juniorji) v Jugoslaviji. — 23.: Italija : Francija (ženske) v Italiji, — 23.: Mednarodno društveno tekmovanje v Beogradu — 29. in 20.: Grčija : Švica v Atenah. — 30.: Državno prvenstvo Italije. — 13. do 15.; Vojaško medzavezniško tekmovanje v Rimu. tenis Mitič in Branovič v Milanu Jugoslovanska teniška igralca Mitič in Branovič sta prispela v Milan, kjer se bosta udeležila velikega mednarodnega teniškega turnirja, na katerem bodo igrali najboljši igralci, med njimi tudi Cuccelj in Del Bello, Na turnirju bo verjetno sodeloval tudi prejšnji češkoslovaški igralec, ki igra sedaj za Egipt, Drobny. Tekmovanje bo danes 9. novembra. Brazilska atletska zveza je povabila Francoze na tradicionalno tekmovanje v San Fau-lo, ki bo 31. januarja, Francozi naj bi na to tekmovanje po. slali najboljšega atleta Mimo-una. Prav tako so Brazilci povabili Finca Heinoa in Ameri-kanca Stonea. Inler - Sv. Križ in TKD - Olimpija danes v košarki Danes zvečer se bodo na stadionu »Prvi maj» nadaljevale tekme v košarki za »Otvoritveni pokalu. Ob 19 se bosta srečali ekipi INTERJA in SV. KRIZA, medtem ko bo eno uro kasneje srečanje med TRŽAŠKIM KOŠARKARSKIM DRUŠTVOM In OLIMPIJO. pa je dosegla 1,050.000 ton in tako presegla predvojno za 14 odst. Tq pomeni, da je bila pro-izvodnja bakrene rude v treh letih povečana za 395 odst. Pridobivanje nafte v stari Jugoslaviji se ni razvijalo zato, ker ne bi bilo vrelcev nafte, marveč zaradi kartelnih sporazumov med svetovnima trusto-ma, ameriškim Standard Od in nemškim I. G. Farbeninduistrie. Na podlagi teh sporazumov v Jugoslaviji niso smeli odpirati novih vrelcev nafte. Zato je bila v proizvodnji nafte tudi na zadnjepi mestu med evropskimi državami. Pred vttjno je Jugoslavija pridobivala samo 1000 ton nafte, za razliko od Romunije, ki jo je pridobivala 6,000.000 ton in ZSSR a 30.000.000 tonami. (Nadaljevanje sledi) JUGOSLOVANSKE PUBLIKACIJE je prav tako doseglo, bodisi v poviševanju glavnice, bodisi z razpisom posojil v obliki obveznic določenih podjetij, da je domači t. j. italijanski kreditno-kapitalski trg nudil potrebna sredstva v zadovoljivi meri, brez naporov inozemskih dirigentov tovrstnega ((finansiranja«. Torquay in ZDA Kalcor znano, se vrši v mestecu Torquay na Angleškem mednarodna konferenca za carinske tarife, ki ima, kakor je z vseh strani objavljeno, namen doseči nadaljnja znižanja carinskih tarif vseh držav, ki so članice splošnega sporazuma o carinskih tarifah (G ATT). Članica je seveda tudi ZDA, ki je po »noje precej priganjala k sklicanju te konference. Kakšno stališče pa zavzemajo ZDA v praksi, se da presoditi iz protestov italijanske klobu-čarske industrije, ki je bila zelo prizadeta s sklepom ^ameriških oblasti, da se poviša carina za uvoz klobukov in klobučevine v ZDA, ki se določa «ad valorem« od dosedanjih 25 na 40 odst. Ta ukrep bi predvidoma stopil v veljavo 1. decembra. Kakor znano, so klobuke in klobučevino doslej v znatnem obsegu izvažale v ZDA, zlasti Italija, CSR in Francija. Zlasti visoko carino so Američani naložili volneni klobučevini, ki jo izvažajo omenjene države, in sicer že precej časa pobirajo okrog 70 odst. carine od vrednosti blaga. Predstavniki italijanske klobučar-ske industrije so sedaj pohiteli v Torguay, da bi dosegli kak preklic ali olajšavo ameriških diskriminacijskih predpisov. Milici trasio ca aorta izvoz v Durjajski krogi zatrjujejo, da se odipiraijo avstrijskemu izvozu lesa in lesnih izdelkov v Anglijo nove možnosti zaradi novih olajšav za uvoz lesa, ki jih je odredila angleška vlada. Te olajšave stopijo y veljavo 1. januarja 1951 in veljajo samo v korist držav članic Marshallovega načrta, ne Pa nasproti državajn s «trdo» valuto im tudi ne nasproti vzhodno- evropskim izvoznikom lesa. Avstrijci računajo, da bodo mogli dobičkonosno izrabljati zlasti deske. Doslej so boli skleci manjše kupčije po e«11! 35 ^ tov šterlingov za standard f<* Rotterdam. Sedanje povpraševanje angleškega trga P9 rs5 bi po avstrijskih računih omogočilo doseči ceno vsaj 5® tov ali pa tuidi več. Av strip bj lahko izvozila okrog 300 tisoč kubičnih pnetrov lesa več ■ na ta način izravnala trgovinsko bilanco nasproti AngMla ki je sedaj pasivna K brema Avstrije. IMari In razi kovic H Tvrdke, ki jih zanima nakup starega vojnega materiala * kovin raznih vrst iz Zspsdne Nemčije, naj se obrnejo «Staatliche Erfassungsgeseu schaft fuer Offemtliches G“t » b.H-.», Stuttgart, MarienstraW 43, id je nedavno sporočila kajšnji Trgovinski . ima na razpolago velike k ne takšnega materiala. Po poročilih iz Milana W W los ne smelo biti dragulje ker je ugotovljeno, se preskrba z vsemi prehrana ^ nimi potrebščinami znatno ^ boljšala ter jih je dovolj logah. K temu je disi dobra letina, ki je ob. večji pridtelek zaradi vec) ,e„ delanih površin, bom« dovoz živd iz inozemstva pice n. pr. je na ra^^ca, računamo, na glavo F«; ^ prav toliko kakor v 1 '^o mena Pa mnogo več./i ^ je večji pridelek sveze P® in ne, paradižnika, zelenjava ^ I stročnic sploh, mleka, sa ra, maščob in sla(# Zaradi pomanjkanja od v zadnjih tednih so v .• upo. 15. sept. do 15. okt. mo*8 ^tro- rabiti za proizvodnjo ® ^0]jir energije rezerve vode za . jO v vltltl so & dob- skimi pregradami odstotkov. Zaradi tega ^ rezerve skupno znižale 30 odstotkov proti naj ^ zmogljivosti zalog. Oben čunajo, da je bila IetoinJ*eČj* trošnja za 35 odstotkov kakor lani v omenjene11’^^ cu. Zaradi tega ni 1L t.ri-da prično veljati dne g. po vsej italijanski repu ^ mejitve uporabe elek prav ni še nikakega sporoči^. uradn® IMCO m povzročilo draoii inlKanje preskrbe s papirjem, v tem, da so papiim^ ^ e Tiskarska industrija J znatnih težavah tif nrjern.VW.jeie papirnice P^gtt dobavljati blago P° , 0n1f' preudarku in z določe vjde1® jitvami. Pač zato, ker apitV‘ gibanje cen celulozi m tV masi na svetovnem 1 » tem di po svoje špekul>r e dus«n-Zaradi tega prizadeta rj\ ja protestira, češ da 1. v te* njeno redno obratov . p»- žave. Obenem zahtev ’ ^prC" pirnice ne izpreminjaP Ttid' slano izpreminjanje^ jcatere'. 9 ju i red- 43- trde, da je ražun’ £°rju » bi se bile cene p) skarsko uporabo nasP ^j vojni ceni P°vd5a a„irnice krat, kakor trde Pa- jega & podlagi navedb Osr , tističnega urada. knjene,. .. nepravilne j" P^^paP^ veljajo w*ž"ni papir.15 je zaenkrat manjj?05* V Kairu so ZDA sklenile dogo pToize°* rem so °dkupJ!znaša v E«lp njo mangana, k1 300.000 ton. naročnina Poštni tekoči Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoZe račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. —■ izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z- 90 & t,5K*J . i***