Urbani izziv, letnik 28, št. 1, 2017 80 Predstavitve in informacije Yung Yau Analiza urbanih pojavov z vidika politične ekonomije: sodobni premislek (recenzija knjige Reconstructing urban economics: Towards a political economy of the built environment) Naslov: Reconstructing urban economics: Towards a political economy of the built environment (Rekonstrukcija urbane ekonomije: k politični ekonomiji grajenega okolja) Avtor: Franklin Obeng-Odoom Založba: ZED Books Kraj in leto izdaje: London, 2016 Število strani: 296 [ISBN: 978-1-7836-0659-7] Knjiga z naslovom Rekonstrukcija ur- bane ekonomije (ang. Reconstructing urban economics), ki zagovarja hetero- doksen pogled na urbano ekonomijo, je prijetna in preprosta za branje. Avtor Franklin Obeng-Odoom v njej pred- stavi nekaj presenetljivih vpogledov v eno najpomembnejših tem s področja urbanih študij – urbano ekonomijo. Knjigo je napisal iz dveh razlogov: za- radi pretiranega poudarjanja filozofije »dobičkonosnih nepremičnin« (ang. property for profit) v konvencionalni ozi- roma »mainstream« urbani ekonomiji ter pomanjkanja sistematskega in kritič- nega nasprotovanja tej ortodoksiji pri heterodoksnih ekonomistih. Nesporno dejstvo je, da neoklasična ekonomija, intelektualna podlaga sodobnega ka- pitalizma, še zdaleč ni popolna. Tako se denimo osredotoča na hipotetično »utopijo«, pri kateri velja Paretova optimalnost, namesto na razlago eko- nomij v realnem svetu (Eichner in Kre- gel, 1975). Zato se kot pomanjkljivost neoklasične ekonomije pogosto omenja normativna pristranskost, pa tudi neka- tere njene osnovne domneve niso realne in utemeljene. Domneva racionalnosti denimo ne upošteva drugih dejavnikov v realnem svetu, ki vplivajo na človeko- vo vedenje in možnosti neracionalnega delovanja (Galbriath, 1985; Hausman, 1992; Rappaport, 1996), zato neokla- sična ekonomija ne more popolnoma pojasniti vseh realnih situacij, njena na- povedna moč pa je včasih precej šibka. Glede na njene donkihotske domneve in empirično nepreverljivost se kaže po- treba po alternativnih ekonomskih teo- rijah, s katerimi bi lahko bolje pojasnili pojave v urbanem okolju. Avtorjev poskus izpodbijanja prevladu- jočega pogleda v urbani ekonomiji si zasluži pohvalo in priznanje. Predstavi najnovejše teorije s področja politične ekonomije, povezane z urbanimi vpra- šanji, pri čemer njen namen vsekakor ni omalovaževati pomena in prispevka konvencionalne urbane ekonomije. Od- kar se je politična ekonomija v 18. sto- letju pojavila kot veda, ki proučuje eko- nomijo posameznih držav, se je razvijala v interdisciplinarni pristop, ki naj bi po- jasnil dinamične odnose med ustanova- mi, političnim okoljem in ekonomskim sistemom. Ima različne smeri, ki se osre- dotočajo na različna področja. Ene re- cimo proučujejo odnose med akterji in ustanovami (Campbell, 1998; Persson in Tabellini, 2000). Ta veja raziskav se je razširila tudi na področje mednaro- dne konkurence in sodelovanja. Druge poudarjajo vlogo moči in razrednih odnosov v ekonomskem procesu. Z vidika transakcijskih stroškov ponuja institucionalna ekonomija prodorne razlage odstopanja med pričakovanimi in dejanskimi rezultati določene javne politike ali institucionalne spremembe (Pierson, 1996). Politični ekonomisti skušajo na področju urbane ekonomije rekonstruirati okvir ekonomske analize. S tem želijo ustvariti pravičnejšo druž- bo in okolje. Pričujoča knjiga je del vala raziskav, ki proučujejo načine razdelitve virov, ki omogočajo zadovoljitev mate- rialnih potreb in izboljšajo splošno bla- ginjo družbe. Knjiga ima devet poglavij, poleg uvoda in sklepa. Prva tri poglavja (66  stra- ni) vsebujejo zgoščen pregled uporabe konvencionalne ekonomije na področju urbanih študij in predstavijo rekonstru- iran ekonomski okvir za boljše razume- vanje urbane ekonomije. V prvem po- glavju avtor analizira naravo grajenega okolja in urbane ekonomije ter oblikuje Urbani izziv, letnik 28, št. 1, 2017 81Predstavitve in informacije splošen usmerjevalni okvir, ki temelji na izhodiščih institucionalizma, geor- gizma, marksizma in postkolonializma, ter ga v naslednjih poglavjih uporabi za kritično analizo različnih urbanih vpra- šanj. V drugem poglavju poudari kom- pleksnost urbanega sistema in njegovih med seboj povezanih podsistemov (ali sestavnih delov) ter na podlagi različ- nih primerov urbanih izzivov, kot sta nastanek in preobrazba mest, opozori na omejitve uporabe neoklasične eko- nomije na področju urbanih študij. Tretje poglavje je podlaga za »urbane ekonomske analize« v naslednjih po- glavjih. V njem avtor navaja, da gre pri urbani ekonomiji za veliko več kot le za proizvodnjo, porabo in izmenjavo. Vsakršno proučevanje urbane ekono- mije brez upoštevanja pomena drugih dejavnikov v spreminjajočem se svetu, kot so strukture moči in institucionalna okolja, bi bilo zato nesmiselno. Na podlagi okvira, predstavljenega v prvem delu knjige, avtor v preostalih šestih poglavjih analizira različna ur- bana vprašanja. V četrtem poglavju obravnava globalizacijo, mednarodno trgovino in preobrazbo mest. Glavni prispevek tega poglavja je ugotovitev, da ni univerzalne formule za gospodar- sko rast mest. Na podlagi primerov mest na različni razvojni stopnji avtor pro- učuje odstopanje dejanskih usod mest od teoretičnih napovedi konvencional- nih ekonomistov oziroma nezmožnost globalizacije, da bi zmanjšala razlike v prihodkih. Neoklasični ekonomisti v svojih napovedih ne upoštevajo vloge povezovanja ustanov, ki ne spadajo na raven države. Neformalne ekonomije različnih obsegov so obravnavane v pe- tem poglavju, v katerem avtor opozori na to, da konvencionalni urbani ekono- misti pogosto preslabo ocenjujejo oziro- ma podcenjujejo prispevek neformalne ekonomije v gospodarstvu. Avtor raz- krije pravo podobo neformalne ekono- mije in vse vpletene strani pozove, naj se osredotočijo na prave vzroke razmer v neformalnem sektorju, ki posamezni- ka razčlovečijo. Na tej podlagi v šestem poglavju nadaljuje obravnavo mestne revščine in premoženjske neenakosti ter opredeli ključna vprašanja, ki so jih kon- vencionalni urbani ekonomisti do zdaj zanemarjali. Avtor zagovarja bolj vklju- čujoč in celosten pristop k zmanjševanju revščine ter navaja, da mestna revščina še zdaleč ni samo ekonomsko vprašanje. Pri njej gre tudi za socialno pravičnost, zato te teme ne moremo obravnavati lo- čeno od vprašanj, kot sta pomanjkanje in izkoriščanje. Sedmo poglavje se osre- dotoča na stanovanjsko problematiko v mestih. Avtor kritizira konvencionalno urbano ekonomijo, ki stanovanjski sis- tem preprosto obravnava kot skupek procesov proizvodnje, porabe, vodenja in izmenjave, povezanih s stanovanji kot potrošnimi dobrinami. Avtor kot alternativo temu poudari »pravo« raz- sežnost stanovanj in predlaga, da se pri oblikovanju stanovanjske politike ne bi smele ločevati stanovanjske razmere od razmer lokalne delovne sile. V osmem poglavju obravnava vzpon avtomobilov kot prevladujoče oblike mestnega pre- voza. Poudarja, da lahko neoliberalistič- ni homo automobilus prinese več težav kot koristi. Predlaga upoštevanje širših socialnih, ekonomskih in okoljskih de- javnikov pri načrtovanju mestnega pro- meta, ki naj bi zagotovilo bolj trajnostne rezultate. Deveto poglavje obravnava pereče vprašanje trajnostnega mestnega razvoja, pri čemer avtor analizira Jevon- sov paradoks, ki še naprej bega okoljske ekonomiste in oblikovalce politik. Na- vaja, da je v neoliberalistični ideologiji rast zelenih mestnih površin pogosto pretveza za gospodarsko rast mesta. Z različnih vidikov politične ekonomije poudari potrebo po pravem priznanju pomena nosilne zmogljivosti Zemlje ter posledični omejitvi rasti mest in pravič- nejši razdelitvi njenih koristi med raz- lične deležnike. Kolikor vem, Obeng-Odoom ni prvi zagovornik uporabe politične ekono- mije pri proučevanju urbane ekonomi- je, vendar njegova knjiga sistematično predstavi različne teorije oziroma smeri politične ekonomije, kot so institucio- nalna ekonomija, georgizem in marksi- stična ekonomija. Ti nekonvencionalni ekonomski pogledi ponujajo alterna- tivne načine razmišljanja, s katerimi lahko pojasnimo vprašanja, povezana z mestnim okoljem. Opisane nekonven- cionalne alternative so zelo dragocene, saj »trgi niso zgolj območja srečevanja proizvajalcev in potrošnikov, katerih odnose urejajo neosebni zakoni po- nudbe in povpraševanja« (Logan in Molotch, 1987:  1). Knjiga torej prina- ša pomemben prispevek k razumevanju tega, kako lahko urbano okolje razloži- mo na podlagi različnih šol politične ekonomije. Ponuja pomembno kritiko in sintezo najnovejših razmišljanj o sodobni urbani ekonomiji, poleg tega pa spodbuja različne načine, s katerimi lahko spremenimo mesta v pravičnejše kraje bivanja in dela. Knjiga je zanimi- va za strokovnjake, izvajalce v praksi in oblikovalce politik, saj lahko z njo začnejo drugače razmišljati o politični ekonomiji urbanega okolja. Na žalost vsebuje malo informacij o državah in mestih na Daljnem vzhodu, saj se sko- raj vsi navedeni primeri nanašajo na Za- hod ali postkolonialne afriške države, le malo pa jih izvira iz Azije. Za ilustracijo bi lahko avtor v knjigi uporabil števil- ne primere z Daljnega vzhoda. Dober primer bi bila denimo neenakomerna urbanizacija v azijskih državah, zlasti v celinski Kitajski. Tudi gentrifikacija (na podlagi nepremičnin ali turizma) se pojavlja v skoraj vseh azijskih mestih in njeno proučevanje zahteva uporabo pristopa marksistične politične eko- nomije. Avtor bi lahko uporabil tudi primere, ki se nanašajo na dilemo med gradnjo in ohranjanjem v povezavi z grajeno kulturno dediščino na Daljnem vzhodu. Ker je podnaslov knjige K po- litični ekonomiji grajenega okolja (ang. Towards a political economy of the built environment), bi se morala publikacija osredotočati na grajeno okolje. Obeng- -Odoom uporabi široko definicijo poj- ma »grajeno okolje«, pri čemer se opira Urbani izziv, letnik 28, št. 1, 2017 82 Predstavitve in informacije na opis Davida Harveyja (2006:  233), po katerem naj bi bilo grajeno okolje »geografsko urejena, kompleksna in sestavljena potrošna dobrina«. Enače- nje ekonomije grajenega okolja z urba- no ekonomijo bo zavedlo in razburilo bralce, ki jih dejansko zanima »fizič- no« grajeno okolje. Čeprav avtor v knjigi posebej obravnava zelene stavbe in okoljsko označevanje stavb, temu na- meni le šest strani v zadnjem poglavju. Več poglavij v knjigi (na primer peto, šesto in osmo poglavje) ima le malo ali nič skupnega s stanovanji, stavbami ali mestno infrastrukturo. Da bi se izognil zmedi, bi moral avtor razmisliti o spre- membi naslova, da bi ta ustrezneje izra- žal vsebino knjige. Namesto neformal- nih ekonomij bi lahko v petem poglavju obravnaval neformalna naselja, kot so ilegalna bivališča na zemljiščih, ki niso v lasti stanovalcev (ang. squatter housing), in nezakonito preurejena bivališča. V šestem poglavju bi lahko namesto me- stne revščine in neenakosti obravnaval propadanje mestnih predelov ali stavb, v osmem poglavju pa bi moral posve- titi več pozornosti politični ekonomski analizi modela razmerja med železnico in razvojem bližnjih zemljišč (ang. rail- -property development model). Navseza- dnje se zdi, da je spregledal kar nekaj del s področja urbane politične ekonomije, ki so za knjigo bistvena, med njimi dela teh avtorjev: John R. Logan in Harvey Luskin Molotch (1987), Todd Swan- strom (1993), J. Vernon Henderson in Randy Becker (2000), James Davis in J. Vernon Henderson (2003) ter Eugene J. McCann (2004). Z vključitvijo teh del bi bralcu bolje predstavil, kaj so ekono- misti do zdaj izpodbijali in zagovarjali na področju urbane ekonomije (in tudi širše na področju urbanih študij), hkrati pa bi s tem pokazal, da so teorije s po- dročja politične ekonomije empirično preverljive. Če povzamem, Obeng-Odoomovo knjigo kljub nejasnemu naslovu toplo priporočam študentom in raziskoval- cem s področja urbanih študij, saj nazor- no pokaže, kako lahko pristope politič- ne ekonomije uporabimo za oblikovanje alternativnih razlag številnih urbanih pojavov. Yung Yau City University of Hong Kong, Department of Public Policy, Kowloon Tong, Kowloon, Hongkong E-pošta: y.yau@cityu.edu.hk Viri in literatura Campbell, J. L. (1998): Institutional analysis and the role of ideas in political economy. Theory and Society, 27(3), str. 377–409. DOI: 10.1023/A:1006871114987 Davis, J. C., in Henderson, J. V. (2003): Eviden- ce on the political economy of the urbani- zation process. Journal of Urban Economics, 51(1), str. 98–125. DOI: 10.1016/S0094-1190(02)00504-1 Eichner, A. S., in Kregel, J. A. (1975): An essay on post-Keynesian theory: A new paradigm in economics. Journal of Economic Literature, 13(4), str. 1293–1314. Galbraith, J. K. (1985): The new industrial state. Boston, Houghton Mifflin. Harvey, D. (2006): Limits to capital. London, Verso. Hausman, D. M. (1992): The inexact and sepa- rate science of economics. Cambridge, Cam- bridge University Press. DOI: 10.1017/CBO9780511752032 Henderson, J. V., in Becker, R. (2000): Political economy of city sizes and formation. Jour- nal of Urban Economics, 48(3), str. 453–484. DOI: 10.1006/juec.2000.2176 Logan, J. R., in Molotch, H. L. (1987): Urban fortunes: The political economy of place. Berke- ley, University of California Press. McCann, E. J. (2004): Urban political econo- my beyond the »global city«. Urban Studies, 41(12), str. 2315–2333. DOI: 10.1080/00420980412331297555 Persson, T., in Tabellini, G. (2000): Political economics: Explaining economic policy. Cam- bridge, MIT Press. Pierson, P. (1996): The path of European inte- gration: A historical institutionalist analysis. Comparative Political Studies, 29(2), str. 123– 163. DOI: 10.1177/0010414096029002001 Rappaport, S. (1996): Abstraction and unre- alistic assumptions in economics. Journal of Economic Methodology, 3(2), str. 215–236. DOI: 10.1080/13501789600000016 Swanstrom, T. (1993): Beyond economism: Urban political economy and the postmo- dern challenge. Journal of Urban Affairs, 15(1), str. 55–78. DOI: 10.1111/j.1467-9906.1993.tb00302.x Informacije o knjigi Spletna stran: https://www.zedbooks.net/ shop/book/reconstructing-urban-econo- mics/.