Za boljšo prakso
63
VSEZIVLJENJSKO SVETOVANJE
Življen jska zgodba in njen pomen v svetovanju odraslim
Doc. dr.
Dušana
Findeisen,
Filozofska
fakulteta v
Ljubljani
POVZETEK
Avtorica preučuje čas post moderne, ko se nekdanja družbena struktura preobrazi in drobi na manjše koščke, ko se paradigma družbenih sprememb širi. V tem času smo priča večanju praznega, vmesnega prostora. To nas vodi v negotovost, tako da potrebujemo vse več svetovanja. Posledično nastajajo tudi novi svetovalni poklici ali pa nekateri stari poklici dobivajo nove svetovalne razsežnosti. Pri tem avtorica poudari, da je svetovanje potrebno skozi celo življenje in na vseh življenjskih področjih.
V svetovanju se tkejo odnosi. Dobrega poznavanja svetovanca pa ni brez poznavanja njegove Življenjske zgodbe, tj. zapisa, ki je tekel v njem ob zunanjih dogodkih, pa tudi ne brez poznavanja njegovih razmerij z družbenimi skupinami. Poznavanje življenjske zgodbe ni pomembno zgolj v svetovanju ali izobraževalnem svetovanju. Svoj pomen ima, poudari avtorica, tudi za programiranje izobraževanja odraslih.
Ključne besede: svetovanje, svetovalni proces, družbena struktura, odnosi, življenjska zgodba
Svetovanje je proces, v katerem svetovalec svoje znanje, izkušnje in kulturo tleli s svetovancem. Kadar delimo znanje z nekom, z njim neizogibno vstopimo v odnos. Tako pravimo, da je svetovalni proces poleg zbiranja in nudenja ustreznih informacij predvsem proces, v katerem se tkejo odnosi. Svetovalni proces tedaj temelji tako na zbiranju in posredovanju informacij kot tudi na poznavanju svetovan če ve življenjske zgodbe in kulture. Le tako more svetovalec svetovanca uvesti v zanj pomembna bivanjska znanja.
CILJNE SKUPINE, KI JIM JE NAMENJENO SVETOVANJE
Med prednostne ciljne skupine se danes uvrščajo (1) mladi, (2) zaposleni odrasli in
(3) osebe s posebnimi potrebami. Pomembna ciljna skupina v svetovanju so tudi (4) družine v vseh obdobjih njihovega obstoja. Poudarek družbenim razsežnostim svetovanja dajejo predvsem Francozi in študij strokovne literature s področja svetovanja pokaže, da so francoski raziskovalci doslej opravili vrsto raziskovalnih nalog o svetovanju takšnim ciljnim skupinam v odvisnosti od družbenih sprememb. Naj v osvetlitev te trditve navedemo le nekatere naslove raziskav, ki sami zase pričajo o vse večjem pomenu svetovanja, pa tudi mentorstva in vodenja odraslih: "Svetovanje in vodenje mlajših odraslih za vstop v svet dela", "Svetovanje mlajšim odraslim ob izgubi življenjskega smisla", "Šolsko svetovanje srednješolcem iz privilegiranih socialnih okolij (na prvi pogled lema preseneti!), "Svetovanje mladim v
64
Svetovanje dobiva vse nendvadnejše vsebine.
Vse več poklicev dobiva svetovalne razsežnosti.

sploŠno-izobraževalnem okolju", "Svetovanje mladim v zdravstvenem izobraževanju". Precej manj raziskav je namenjenih tradicionalnemu, uveljavljenemu šolskemu svetovanju.1
Svetovanje zaposlenim odraslim se nanaša na zdaj močno spremenjeno življenje v delovnem okolju. Tako, denimo, nastajajo novo izobraževanje in novo svetovanje pa tudi novi centri za preprečevanje in zdravljenje moralnega preganjanja na delovnem mestu ipd. Svetovanje je Še posebej potrebno za skupine s posebnimi potrebami, ki naj svojo kulturo čim bolj približajo tisti kulturi, ki v družbi najbolj omogoča razvoj. Gre za skupine prebivalcev, ki so manj številčne ali pa so pod kulturno nadvlado drugih, kar gre navadno skupaj, razen v primeru žensk. Nekatere francoske raziskave se ukvarjajo s svetovanjem ženskam, denimo raziskava z naslovom "Materinstvo, osebnostna preobrazba, poklicne spremembe". Skupine s posebnimi potrebami pa je moč razlikovati tudi glede na težave, ki jih družijo: zdravstvene težave, duševne bolezni, stanje po nesreči. V povezavi s temi težavami potrebujejo kopico svetovanja. Ali pa imajo odrasli težave z drugo kulturo. Te se pojavijo, denimo, z migracijo, s prebežništvom. Svetovanje je potrebno tudi v povezavi s procesi, oziroma s preprečevanjem in lajšanjem družbene izločenosti. Tako so ga deležni npr. trajno nezaposleni, starejši itn. Svetovanje pa potrebujejo tudi tisti, ki jim je bila odvzeta svoboda, denimo azilanti, zaporniki.
Nekatere raziskovalne naloge so namenjene preučevanju določenih poklicev in funkcij, ki še nedavno niso imeli prav nič opraviti s svetovanjem, danes pa so pridobili več
svetovalnih razsežnosti: gre za vodilne strokovnjake, menedžerje, ustanovitelje novih podjetij in raziskovalce; ali pa gre za poklice, ki so sicer bliže svetovanju: poklicni svetovalci, vzgojiteljice v vrtcu, vzgojiteljice v jaslicah. Te spremljajo starše, očete, matere, pare in jim svetujejo. Vse to kaže, da je potrebno učenje navedenih spremljati poklicno, četudi je doslej veljalo, da si vsi navedeni pridobijo znanje predvsem izkušenjsko z interakcijami v svojih družinah.
V drugih nalogah francoski raziskovalci preučujejo tudi prekinitev poklicne poti in potrebo po svetovanju v takšnih primerih. "Odpoved delovnega razmerja in potrjevanje samopodobe", "Spreminjanje poklica in samostojno učenje in usposabljanje za življenje" ipd. Svetovanje je potrebno tudi v povezavi s starostjo osebe in s tem, kako v različnih letih oseba doživlja svoj poklic, kar je močno odvisno tudi od družbenih konstruktov.
SVETOVANJE NAJ NAS SPREMLJA SKOZI CELO ŽIVLJENJE
Svetovanje se nanaša na široko družbeno polje, veliko ga je in močno ga potrebujemo. To je nenazadnje tudi razumljivo, kajti Človek potrebuje svetovanje skozi vse življenje, in Če je temu tako. tedaj svetovanje neizogibno zadeva tudi vsa področja življenja. Še več, dotika se celo področij na robu življenja, kot so, denimo, huda bolezen, smrt, izločenost iz kulture in družbe, izguba svobode.
V svetovanju starejšim odraslim in v programiranju izobraževanja za njih pogosto preučimo tudi značilnosti njihove "starostne kohorte". "Kohorte" družijo neka skupna doživetja sredi njim skupnih družbenih dogajanj. Svetovanec tedaj v svetovanju s pomočjo svetovalca išče in odkriva svoj pomen dogodkov v svojem življenju, ki so ga oblikovali v preteklosti in ga določajo tudi
Za boljšo prakso
65
Svetovalec odraslim in svetovalec v izobraževanju odraslih sc ne more zadovoljiti z zaznavo in analizo svetovalce ve situacije in stiske. Prav tako ni dovolj, da nudi Svetovane ti zgolj ustrezne informacije, čeprav je tudi to pomembno. Ce želi biti uspešen, mora poznati svelovanca iti preučiti njegovo življenjsko zgodbo. Prične v času, ko je bil svetovanec Še otrok, spremlja njegovo zgodbo v odraslosti in tja v pozna leta njegovega življenja. Gre za zgodbo, ki seje odvijala v svetovančevi notranjosti, pravzprav za zapis o tem, kaj je občutil ob zunanjih dogodkih. Gre pa tudi za zgodbo, ki je nastala med njim in družbenimi skupinami, ki jim je pripadal.
danes. Preučevanje življenjske zgodbe tako svetovancu omogoči, da tudi sam zagleda notranjo povezanost, "rdečo nit" svojega življenja, vzroke in posledice. In to je zanj priložnost za učenje in spreminjanje. V življenju se od malih nog srečujemo s svetovanjem in mentorstvom. Malokdo pomisli na to, da so matere pravzprav prve svetovalke svojim otrokom in njihove mentorice, saj jih uvajajo v bivanje in jim posredujejo potrebna bivanjska znanja. Podobno tudi starši, stari starši in drugi pomembni odrasli, kasneje pa tudi univerzitetni profesorji, direktorji, vodje v poklicnem svetu. Svetovanje je temelj vzgoje in temelj socializacije človeka skozi celo življenje. Utemelji se na tistem, kar človek v danem trenutku je, zna ali poseduje. Biti, znati in posedovati pa je nasledek predhodnega življenja in zato je tako zelo pomembno, da svetovalec spozna življenjsko zgodbo svetovanca, da bi ga razume) v sedanjosti in mu znal dobro svetovati.
SVETOVANJE ZA ŽIVLJENJE IN POKLIC
Svetovanje za življenje se od poklicnega svetovanja razlikuje po tem, da je prvo lahko zelo osebno, drugo pa je nekje med osebnim in poklicnim svetovanjem. Gre za nekakšno "vmesno spretnost". Pri nas največkrat govorimo o svetovanju za načrtovanje poklicne poti (v smiselno ohlapnem prevodu: načrtovanje kariere). Takšno svetovanje je
neločljivo povezano s psihološkim in socialnim svetovanjem. Vsekakor pa je svetovanje zmeraj večplastno, kar svetovalca napoti v nenehno učenje. Še več, ker je svetovanje proces, tudi svetovalec ne more obstati na mestu in mora zmeraj znova tkati odnose, spoznavati kulturo, poglabljati psihološka in druga znanja, da bi lahko svetovanca povezal z njim samim pa tudi s kulturo, ki svetovanca obdaja.
HIERARHIČNI ODNOSI V SVETOVANJU
Ma tere so prve svetovalke svojim otrokom.

Svetovalec v izobraževanju odraslih lahko prevzame različne vloge. Nemalokrat, še posebno v nestalnih družbenih pogojih, v družbi tveganja (Beck, 1999) se lahko spremeni v guruja, drugič spet je odraslemu učitelj ali profesor. Lahko pa je tudi njegov
Svetovanje ima vselej tudi psihološko dimenzijo.
V svetovanju se navadno hierarhični odnosi, ki vladajo v družbi, zabrišejo, lahko pa se, prav nasprotno, tudi ohranijo. Nekateri odrasli namreč želijo svetovanje s položaja starša (Berne, 1989) in ga zlahka sprejmejo, drugi spel takšno svetovanje zavračajo. Tako mora svetovalec začutiti, katero ego stanje se dopolnjuje z ego stanjem, v katerem svetovanec je, pa tudi katero ego stanje ustreza življenjskemu slogu svetovanca,2 Svetovalec in svetovanec se namreč lahko povsem razideta, če svetovalec v najboljši nameri poskuša svetovanca zaščiti na način kritičnega ali ljubečega starša.
66
Za boljšo prakso	66
mentor, vodnik, zaupnik ... Nasprotno pa se, še posebej v primeru funkcionalno nepismenih ljudi s krajšo izobrazbeno potjo, ki cenijo pomensko eno-značnost, zdi svetovanje s položaja starša zaželeno, saj jim nudi občutek varnosti.
ODNOSI SE GRADIJO SKOZI CELO ŽIVLJENJE IN SVETOVANJE JE ZA VSA ŽIVLJENJSKA OBDOBJA
V industrijskem obdobju so se nekdanji načini tkanja vezi v skupnosti močno spremenili. V mislih imamo tkanje za življenje bistvenih pa tudi družbenih in poklicnih vezi. V času postmoderne pa se srečujemo z drugače stkanimi ali prekinjenimi vezmi. Družbene prekinitve in paradigma sprememb današnjega časa, drobljenje družbe, vse to pušča veliko praznega, vmesnega prostora, kar vodi ljudi v negotovost in naredi, da imajo vse večjo potrebo po svetovanju. Zlagoma se kot odziv na zdajšnje stanje poveča potreba po različnih novih oblikah povezanosti in vzajemnosti. Ustvarjajo se izobraževalna in druga gibanja, v katerih se vzajemno izmenjujejo znanja. Prihaja do prave eksplozije socio-kultume animacije, kjer je moč delovati z drugimi, se skupaj z njimi učiti in menjali znanje, izkušnje in kulturo. Mehanizem dajanja, darovanja, na katerem je utemeljeno tudi uspešno svetovanje, naklonjenost do drugega postaja dejavnik družbene kohezije.
Kaj naredi svetovalca? Vsekakor odnosi, osebni odnosi in odnosi, ki se tkejo v skupnosti. Težko si zamislimo svetovalca brez izkušenj z osebnimi odnosi in odnosi v družbi. Svetovalec v izobraževanju odraslih mora biti občutljiv (Rogers, 1980) in mora biti pronicljiv na prav poseben način, da se
V družbi tveganja ima vse več ljuai potrebo po svetovanju.

ly
lahko upre površnim vtisom in zaznavam o svetovancu in situaciji, v kateri se ta nahaja. Odnosi, ki se tkejo v izobraževanju, imajo zmeraj ozadje, ki ga je v izobraževalnem svetovanju treba razumeti. V svetovanju so torej pomembni odnosi in področje, na katerem so se razvili. Misleci, ki so se ukvarjali s psi ho-kognitivnim razvojem odraslega, so nam v veliko pomoč, da laže razumemo razvoj odnosov skozi življenje. Eric Erikson (1994) tako v prikazu razvojnih stopenj življenja pokaže, kako se tkejo medsebojni odnosi in vezi. Spomnimo se: v prvi fazi življenja je otrok hkrati nezaupljiv in zaupljiv in njegovi odnosi so osredotočeni predvsem na mater; v drugi razi življenja se odnosi razširijo na starše in sorodnike okrog matere. V tretji fazi življenja se odnosi razširijo na družino, potem na sosesko, Šolsko okolje, na vrstniške skupine in druge referenčne skupine. Vse to so za človeka mesta socializacije človeka. S preučevanjem življenjske zgodbe omogočimo svetovancu, da zagleda tudi pomen teh odnosov za svoje življenje. Tako človek v toku življenja oblikuje svojo samopodobo ali pa ostane razpet med različne družbene vloge

U
Za boljšo prakso	48
Sleherno življenje ima svojo strukturo in dobro jo je razumeti, Levinson (v Vandenplas-Holper, 198S), denimo, trdi, da se struktura življenja poveže s strukturo osebnosti iti družbeno strukturo in struktura življenja opredeljuje odnose med obema drugima strukturama. Tako svetovalčevo življenje ni mogoče obravnavali zgolj posamično, marveč ga je potrebno preučiti tudi z vidika družbe, v kateri je svetovanec bil ali je. Tako je denimo nesmiselno svetovati starejšim odraslim, kako naj se obnašajo v visoki starosti, ne da bi poznali "družbeno strukturo", v kateri so bili nekoč in v kateri so zdaj. Priporočati prostocasno izobraževanje starejšim odraslim, ki so bili vzgojeni v času protestantske delovne etike, ki ni cenila prostega Časa, je odveč in nesmiselno (Campbell, 2001). Nasprotno pa svetovati mladim, naj bo delo središčno polje njihovega življenja in to v Času generacije "fun children" (otroci zabave), kol jih imenuje nemški sociolog Ulrich Beck (1999), je prav tako odveč. Še več, biti star v Parizu ni isto, kot biti star v manjšem slovenskem mestu. Rešitve, ki so dobre za velika mesta, dopuščajo raznolike oblike življenja, življenjsko kontinuiteto in kontinuiteto delovanja tudi v visoki starosti, niso primerne rešitve za manj socialno okolje, tj. ožje okolje z močnim socialnim nadzorom in z manjšim Številom možnosti in spodbud. Svetovalec mora tedaj zagledali socialno strukturo svetovanca.
in ne ve, kdo je in kam plove. Tedaj zgubi smise! svojega početja ...
V	vseh fazah razvoja je svetovanje potrebno.
V	sleherni fazi pa je potrebno razumeti tudi odnose, ki so se oblikovali poprej. Potrebno je preučiti življenjsko zgodbo svetovanca. Kako naj svelujemo nekomu, za kakšno izobraževanje naj se odloči, če razpolagamo le s podatki o Šolah in smereh izobraževanja, če ne poznamo človekove življenjske zgodbe in tedaj tudi ne razumemo njegovih psiholoških zmožnosti in potreb?3
V	odraslosti se pahljača pomembnih odnosov razširi na prijatelje, spolnega partnerja, partnerja, na sodelavce. Pomembno je, da človek taksno Širitev doživi. Zato mladim ljudem svetovalec svetuje, naj se vključijo v sisteme, v katerih so takšni odnosi možni in raznoliki. To povečuje število situacij in odnosov, s katerimi se mlad človek srečuje. V njih nabira pozitivno pa tudi negativno znanje, kar lahko spodbudi njegovo delovanje in odločitve.11
V	strokovni literaturi najdemo pojem bio-kognitivno svetovanje. V prevodu bi to morda pomenilo svetovanje za spoznava svoje Življenjske poti. Takšno svetovanje naj torej
svetovanca pripelje do spoznanj o njegovi življenjski poti. Svetovanje, ki temelji na biografskem učenju (Alheit, 1994). Poznavanje življenjske poti pa ni pomembno le za izobraževalno svetovanje, marveč tudi za programiranje izobraževanja odraslih.
SKLEPNA MISEL
V času post-moderne, ko se nekdanja družbena struktura preobrazi in se družba drobi na manjše koščke, ko se paradigma družbenih sprememb širi, smo priča širjenju praznega, vmesnega prostora. To vodi ljudi v negotovost, kajti njihova temeljna potreba po strukturi v takšnih razmerah ni dobro zadovoljena. Potrebe po svetovanju skozi vse življenje in na vseh področjih živijenja se posledično povečujejo in tako nastajajo novi svetovalni poklici ali pa nekateri poklici dobivajo tudi svetovalne razsežnosti. Svetovanje pa ni zgolj posredovanje pomembnih in ustreznih informacij, V svetovanju se tkejo odnosi. Svetujemo nekomu, posameznemu svetovancu in tako je svetovanca treba dobro poznati. Dobrega poznavanja svetovanca ni brez poznavanja
68
Za boljšo prakso	68
njegove življenjske zgodbe, tj. zapisa, ki je tekel v njem ob zunanjih dogodkih pa tudi njegovih razmerij z družbenimi skupinami skozi celo življenje. Le takšno, na dobrem poznavanju svetovan ca utemeljeno svetovanje ga uvede v bivanjska znanja, ki jih ta potrebuje. Poznavanje življenjske zgodbe ni pomembno zgolj v svetovanju, v izobraževalnem svetovanju. Svoj pomen ima tudi za programiranje izobraževanja odraslih.
LITERATURA IN VIRI
Allicit, P. (1994). Was die Erwachsenenbildung von der Biographie und Lebenslaufforchung lernen kann. V Lenz, W. (ur,), Modernisierung der Erwachsenenbildung. Wien; Bühlau,
Beck, U. (1999). World Risk Society. Cambridge: Polity Press.
Brami, G. (1995). Droits et libertés des personne siigées hébergées. Pariz; Berger-Le v rau!t. Campbell, C. (2001). Romantična etika in duh sodobnega porabniätva. Ljubljana: Studia Humanitntis.
Pineau, G. (2002). L'accompagnement en formation de l'avant naissance a l'apres la mon. Entre solidarité et professionnalité, V Jean-Pierre Boutinet in Gaston Pineau (ur.). Education permanente. L'accompagnement dans tous ses états, St. 153, let. 4, str. 34, Rogers, C. (1980), A Way Of Being. Boston: Hougton Miffin Company.
Sainsaulieu, R. (1988). L'indentité au travail. Paris: Presses de la fondation nationale des sciences politiques.
Vandcnplas-Holper (1998), Le développement psychologique a 1 âge adulte et pendant la vieillesse. Paris: PUF.
nepismeno osebo, ki o teh vprašanjih ne razmišlja dovolj. Svetovanje v tem prime rti ni ustrezalo že na najpreprostejši ravni dajanja infomacij. Sestra se ni poglobila v življenjsko zgodbo pacienta. V nasprotnem primeru bi zaznala, da ne potrebuje svetovanja s položaja starša,
3	Mlad fant je z mentorjevo in svetovulčevo pomočjo zaključit študij prava. Laični svetovalec je poznat fantovo življenjska zgodbo pa tudi njegovo obotavljanje, strahove, intelektualna zmožnosti in vedenjske značilnosti Fant sije želel postati advokat. Poklica! je mnoge advokate in kar sedem med njimi ga je poklicalo na razgovor. Ko je fant zaslutil, da gre zares, ga je popade! strah in storil je vse, da ga advokati ne bi sprejeli na preizkušnjo. Svetovalec je do tunel, da advokatura ne bo prava pot za mladega fanta in ga je preusmeril v delo v ustanovi s trdnim sistemom, kar ga je sicer dolgočasilo, a je tu delo psihološko zmogel.
4	Mlado dekle je zaključilo študij ekonomije: Minevali so meseci in kljub obttboŽanosti se ni hotela zaposliti. Težko ji je bilo dopovedati, da zamuja razvojne prilike pa tudi prilike razširitev odnosov, osebnih in poklicnih.
1 Podrobnejši Pineau, Gaston: L'accompagnement en formation de l'avant naissance a l'apres la mort. Entre solidarité et professionals, V Jean-Pierre Boutinet in Gaston Pineau (ur.): Education permanente. L'accompagnement dans tous ses états, N 153, let. 4, 2002.
z Pri osebi, ki je prišla na zdravniški pregled, je tdramik ugotovil, da ima visok krvni tlak. Medicinska sestra je opravila elektrokardiogramski zapis in ob tem dobronamerno bolnika karala, mu dopovedovala, kaj je zdrava prehrana, zdrav način življenja, Podala je vrsto informacij, ki bi bile ustrezne za funkcionalno