Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 54.	V	Ljubljani,	v	ponedeljek	31.	decembra	1900.	Letnik	V.
,.Slovenski Ll«t“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankova.nl doplai se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklama olja in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov Lista". Uredništvo in
upravnistvo sta v Ljubljani, Oradliča itev. IS. Uradne ure od ure 3—6 p sp. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Boj poštenih ljudi I
Po mestih in trgih vojvodine Kranjske divja volilni boj, — boj, tako viharen, tako strasten, kakor so ga komaj še videla naša sicer tako miroljubna mesta in trgi. Le še par dni nas loči od volitve, ki utegne postati vele-pomenljiva, naravnost epohalna za bodočnost našega ljudstva, naše dežele, naših domov! Dne 3. januvarja bodejo korakali mestni volilci na volišče in odločili bodejo, li hočejo mesta in trgi pridružiti se dne 12. in 18. grudna glasno izraženemu protestu cele dežele zoper nečuveno nesramno početje neke maloštevilne teroristične ljubljanske klike in njenih malovrednih podrepnic po deželi ali pa postaviti se v neposredno
nasprotstvo z onim sijajnim protestom   v
nasprotje z deželo samo!
Zadnjo, resno besedo naj izražamo pred dnevom odločitve! Narekuje nam to besedo ljubezen do ljudstva in dežele, o sobi to pa ljubezen in skrb za blagor in napredek naših mest in trgov, ki so središča našega kulturnega in gospodarskega življenja.
In ta resna beseda v tem, za naše javno življenje zgodovinsko-važnem trenotju, se glasi:
čast meščanstva zahteva, da se pridruži protestu dežele!
Korist meščanstva zahteva isto!
Angaževana je čast meščanstva. Obširno smo naslikali v našem listu surovo, podlo, hero-stratsko početje tistih ljudij, ki se drznejo kot „narodna„ ali „narodno-napredna“ stranka 8 topiti v javnost, ki pa niso nič druzega, nego maloštevilna klika, ki je vedela dobiti v roke večino delnic „Narodne tiskarne11 v Ljubljani in v posledici tega tudi list, katerega „Narodna tiskarna" izdaje, nSlovenski Narod“. S tem listom je ta klika uprizorila gonjo zoper vse poštene ljudi, ki so se kedaj drznili v katerem koli oziru biti druzega mnenja, nego ona gospodujoča klika. Vsak, naj si je bil „liberalec“ ali Bklerikalec“, ki se je drznil izreči mnenje, katero kliki ni ugajalo, je skusil do dna to re-volversko početje, izprazniti je moral grenki kelih mučeništva— kajti mučeništvo je, radi svojega poštenega prepričanja izpostavljen biti najpodlejši častikraji, vržen biti v cestno blato
in tam povaljan kakor---------------------To	niso
skusili samo politiki, skusili so tudi literati,
umetniki------------Prišlo je tako daleč, da se
je že malo kdo našel, ki bi imel pogum, zoperstaviti se temu nesramnemu terorizmu. Le mala peščica pogumnih mož je neomahljivo vstrajala, prenašala trpela, — — — Volitve v' splošni in kmetski kuriji dale so prav močni sunek terorističnemu zistemu klike. Mase ljudstva so se zoperstavile temu terorizmu — in zmagale so. Ljudstvo, v svoji ogromni večini, je se svojim glasom odločno protestovalo proti sramoti, da ima Kranjska dežela najgrši, najpodlejši, najinfamnejši časopis, ki nosi vrhu tega še pošteno ime slovenskega naroda!
Ali ne zahteva čast meščanstva, da ne zaostane za priprostim ljudstvom, temuč da tudi ono izreče tisto pošteno obsodbo, katero je ljudstvo tako slovesno in pogumno izreklo? Ali bi ne bilo naravnost sramotno za meščanstvo, če bi se dalo od prepro-
stega ljudstva prekositi na razumu za čast naše dežele, za dostojnost in poštenost v našem javnem življenju?
Znamenja zadnjih dni kažejo, da se zavedno meščanstvo hoče pridružiti sodbi pripro stega ljudstva. Meščani, ki so si doslej bili politični nasprotniki, se družijo pod zastavo poštenja in dostojnosti v skupno falango zoper infamno „narodovsko“ sodrgo. Zavedno meščanstvo se hoče otresti terorizma, hoče zopet prosto dihati, se hoče zopet mirno in brez skrbi posvetiti svojemu poklicu, svoji obrti, hoče v prijaznosti in slogi živeti z mestno okolico — hoče pred vsem odvaliti madež od naše dežele, da bi v isti moralno propala klika strahovati smela ogromno večino naroda.
Družijo se v ta namen politični nasprotniki. Družijo se pa tudi narodni nasprotniki. Da, kakor se čuje — in kakor „Slovenski Narod“ sam s strahom in trepetom poroča — pošteni nemški someščani se družijo z zavednimi slovensko-narodnimi meščani v isti vzvišeni namen: osloboditi našo deželo, lepo našo skupno domovino, največje sramote, nesramnega gospodstva ljudij, ki ne poznajo in ne pripoznajo ničesar, kar sicer človeka povzdiguje na boljšo, višjo stopinjo, ne pripcznavajo ne Boga, ne časti, ne poštenja, ne rodbinskega miru, temuč vidijo le sebe, svoje žepe, svojo častilakomnost, svojo vladohlepnost, svoje tre buhe, svoje najnižje strasti! Družijo se vsi p o-šteni ljudje, vsi dostojni ljudje v boj proti nedostojni, nesramni svojati!
Zato imenujemo boj, ki se sedaj vrši po naših mestih in trgih, boj poštenih ljudij, brez razlike siceršnjega mišljenja, brez razlike narodnosti.
Naše javno življenje potrebuje viharja, ki čisti zrak, prepodi in uniči strupene mijazme, ki so se tekom zadnjih let zaredili.
Na tem so enako interesovani vsi dobrota isleči elementi naše dežele, naj si bodejo „klerikalci“ ali „liberalci“, Slovenci ali Nemci. Za vse bode bolje, ako bodemo v s6 dihali zopet čvrst, zdrav zrak — ako se „vremena Kranjcem zjasnijo!" Oškodovani in tepenibodejo le tisti, ki so celi deželi v sramoto in neizmerno škodo. Stranke pa bodo lahko obstojale sleje kakor preje — samo da bode nehal ostudni osebni boj in se bode z „duha svitlim mečem* izvo-jeval v dostojni obliki boj mej raznimi političnimi in socijalnimi strujami, osobito boj mej katoliškimi in liberalnimi načeli.
Mi torej le kličemo: Pošteni, dostojni ljudje, na krov!
Pa ne le čast, tudi korist meščanstva zahteva, da se pridruži sodbi dežele.
Vemo sicer, da bode zavedno meščanstvo v prvi vrsti storilo to, kar je častno, ne zmeneč se za korist. Toda v tem slučaju je to, kar je častno, tudi meščanstvu samemu le koristno. Jasno je ko beli dan, da ima meščanstvo le koristi od tega, če živi v miru z okolico. Trgovec in obrtnik v mestu, kako bode shajal, če nima odjemalcev iz okolice? A pustimo to. Vzemimo le eno: Mesta bodo sploh brez zastopstva v državnem zboru, če zmagajo „Narodovi“ kandidati. V državnem zboru ne odločujejo posamezni poslanci, temuč le
stranke, klubi i. s. le močnejši klubi. Vsi drugi slovenski in hrvatski poslanci vstopijo v močni klub. ki bode zopet brojil do 30 poslancev. — „Narodovi" poslanci naših mest pa bodo samotarili kot zgubljena tropica. Ne glede na to, da so sami izjavili, da ne vstopijo v skupni klub — je tudi, ko bi se premislili, popolnoma izključeno, da bi jih klub sprejel v svojo sredo. Nobeden dosedaj izvoljenih kranjskih poslancev ne sede k eni mizi z možmi, kateri pridejo po priporočilu „Slov. Naroda“ v državni zbor. S tem je zadosti rečeno. „Narodovi“ poslanci bodo, da govorimo z dr. Tavčarjem, pravi 'berači. In mesta in trgi, ki imajo toliko teženj, toliko želja — naj tem ljudem zaupajo svojo usodo, svoje nade, svojo prihcdnjoat? Treba je le nekaj razuma, nekaj treznosti v sodbi — in odločitev ne more
biti težka.-------------
To je naša zadnja resna beseda pred dnevom odločitve. Upamo, da jo zavedno meščanstvo, vneto za blagor ljudstva, vneto za čast in ugled naše dežele, vneto za blaginjo naših mest in trgov — na dan odločitve uvažuje!
Gospodarski in politični deficit.
Ljubljanski meščan nam piše:
V Ljubljani smo v mestnem gospodarstvu dospeli do onega cilja, do katerega privede prej ali slej vsako Blaži-liberalno“ gospodarstvo. Ljubljana jadra po svojem občinskem gospodarstvu, kojemu sta voditelja župan Hribar in njegov politični gospodar dr. Tavčar neizprosno proti gospodarskemu propadu. To nam kažejo jasno številke, katere je podal župan Hribar sam
V zadnji seji obč. sveta so potrdili mestni očetje proračun za 1. 1901. in ta proračun izkazuje 954.900 K potrebščine, pokritja pa le 526.391 K, tako da se kaže ljubljanskim davkoplačevalcem nedostatek za 328.509 K. Ta veliki nedostatek se namerava pokriti z 20 °/0 doklado, ki pa vender še ne more pokriti primanjkljaja, znesek 115.000 K ostane še nepokrit. V tem znesku je zapopadeno tudi potresno posojilo za 96.000 K, in če se tudi posreči društvu hišnih posestnikov od vlade izprositi, da se odloži to plačilo do leta 1915, tako ostane vender še znesek 19.000 K nepokrit, ko-jega tudi nmojster“ številk župan Hribar ne nore eskamotirati, če prav piše dolge članke v n Narod".
Pod njegovim „naprednim" vodstvom rastejo občinski izdatki tako hitro, da se je bati najhujšega. Leta 1880. je bilo vseh mestnih izdatkov še 289 000 gld.; za 1. 1901 je pa izkazan potrebšni znesek 954.900 K. Za 1. 1901 ostane toraj neizprosno nepokrit še znesek 19.000 K in bode povzročil sam ob sebi za prihodnja leta vedno rastočo rano, in kaj bode pa I. 1915, ali pa že preje, morebiti že 1. 1901, ko bode vlada zahtevala potresno posojilo? — Ne smemo si misliti, v kakem položaju bodo oni čas ljubljanski davkoplačevalci in osobito še hišni posestniki in obrtniki!
Vsega tega pa ne vidita ohola in ponižna služabnika Jiberalne misli" v Ljubljani, Hribar in dr. Tavčar. Gospodari se prav po »naprednem" pogramu: zidajo se nepotrebne zgradbe, kopljejo se po večkrat podzemeljski jarki, poto
vanja »na mestne stroške* naraščajo, predelju-jejo in vravnavajo se prav nepotrebno ceste, podpirajo zavodi, prirejajo pogoščenja, prav kakor da bi Ljubljana bila zakopana v zlatu, in ne glede na jako neugodno stanje mestnih davkoplačevalcev. Ako bi govorili z »Narodovimi0 besedami, bi morali zapisati, da je tako gospodarstvo falitno.
To je »napredno* ali bolje rečeno ,,Naro-dovo“ gospodarstvo, to je sad one laži — »li-beralne“ misli, kojo dr. Tavčar vsiljuje Ljubljančanom, in tak človek naj bi zastopal kranjsko stolico v državnem zboru? To je presmešno, ako bi ne bilo prežalostno, da se upa v tem kritičnem položaju človeče Tavčarjevih lastnosti vsiljevati Ljubljančanom za državnega poslanca. S tem poslancem mora zginiti Ljubljančanom vsako upanje, da bi jim državni zbor še kateri-krat pritekel na pomoč. Z dr. Tavčarjam ne more in ne sme nobeden kranjskih poslancev katol. narodne stranke v politično dotiko ali zvezo stopiti; osamljeni državni poslanec ima pa le toliko veljave, kakor je imel svojedcbno Ciprov Jaka veljave za gospodarstvo Ljubljanskega mesta.
Ljubljanski davkoplačevalci naj si to dobro zapomnijo; — zdaj jih straši že 20 °/0 doklada in nepokriti znesek 115.000 kron občinskih potrebščin, in ako si nakaže po svojem poslancu še nempgočnost, da bi se iznebili brezobrestnega posojila; tedaj jim mora biti jasna prihodnost, in naj ne iščejo drugod uzroka za neugodno prihodnost, kakor v svojem lastnem postopanju, da so si izvolili dr. Tavčarja za državnozborskega poslanca. Smelo trdimo, da z ozirom na dejanski položaj ni v celi deželi dobiti bolj nesrečnega kandidata za Ljubljano, kakor je dr. Tavčar!
Volilno gibanje.
Volilci, varujte se „Narodovih“ laži!
»Narodovci* imajo navado, da zadnji hip pred volitvijo vržejo cel kup debelih laži med volilce, da bi jih zbegali. Najdebelejše laži prihranijo za zadnji trenutek, da jih ni več mogoče pred volitvijo še popraviti.
Zato naprej opozarjamo cenjene p. n. volivce, naj „Narodovcem“ do volitve prav nič ne verjamejo, naj govorijo in pišejo, kar hočejo.
Ne verjemite prav nič ne »Slov. Narodu", ne ustmenim ali pismenim zatrjevanjem »Narodovcev" itd. — ker vsi taki volilni manevri imajo samo namen, zbegati Vas in Vas goljufati za Vašo volilno pravico, da ne bi volili po svojem, temuč po Narodove m' prepričanju.
Volite mirno in neustrašeno po svojem poštenem prepričanju, pa bode prav!
Zelo priljubljena laž je, „da je kandidat umrl ali odstopil ali kaj enacega. Toraj pozor!
Volitev je tajna!
»Narodovci" bodo po svoji navadi delali zadnje dni z največjim pritiskom in terorizmom.
Temu nasproti ne moremo zadosti povdar-jati, da je volitev tajna. Nihče ni opravičen, pogledati glasovnico, kojo nieseš na volišče. Spravi jo dobro in daj jo skupaj zganjeno predsedniku komisije.
Če ti je »Narodov" agitator popisal glasovnico z liberalnim kandidatom, ga prečrtaj in zapiši na katero koli prazno mesto glasovnice, spredaj ali zadaj, ime našega kandidata. Če pa nič več prostora ni na glasovnici, vse eno prečrtajte ime »Narodovega* kandidata in oddajte tako prečrtano glasovnico. Sicer pa dobite na dan volitve nove glasovnice na zahtevanje pri volilnem komisarju.
Izkaznico je na volišče seboj vzeti in pri volitvi pokazati — potem pa spraviti za morebitno ožjo volitev.
Shranite torej skrbno izkaznice, tudi p o volitvi — ker je zelo lahko mogoče, da pride v tem ali onem okraju do ožje volitve. Kedor ne bo imel izkaznice ne bode smel voliti! —
»Narodovi" kandidati, katerih ne sme noben zaveden volilec voliti, komur jelastni blagor pri srcu, so: V Ljubljani dr. Ivan Tavčar, v gorenjskih in notranjskih mestih in trgih, dr. Andrej Ferjančič, v dolenjskih mestih in trgih pa notar Plantan. Volilci, teh se varujte!
Kranjski Nemci so sklenili, dne 3. januvarja glasovati za „klerikalne“ kandidate.
Tako poroča sobotni »Narod". Mi o sklepih Nemcev nismo tako dobro informovani, kakor dr. Tavčar — toraj tudi ne moremo presojati, ali je »Narodova* vest resnična ali ne. Popolnoma neverjetno se nam pa ne zdi, da so tudi Nemci že postali siti divje in surove gonje »Narodove" klike in da se hočejo zavzeti za čast kranjske dežele, ki kategorično zahteva, da se iznebimo raznih katilinaričnih eksistenc v našem javnem življenju. A še iz druzega vzroka se nam zdi vest mogoča. Nemško meščanstvo je gotovo ravno tako, kakor slovensko, intereso-vano na tem, da dobe mesta in trgi dobre poslance, ki bodo sposobni, za svoje volilne okraje kaj doseči. Če se pa pogleda »Narodove" kandidate, je vsakemu jasno, da so isti popolnoma nesposobni. Dr. Ferjančič n. pr je svojo temeljito nesposobnost za poslanca sijajno dokazal. Ali naj mu mari Tržičani pošljejo morebiti častno diplomo za njegovo „delo vanje" ? Plantan pa je popolna ničla! Tema kandidatoma nasproti se je pač lahko odločiti za tako ugledna in uplivna moža, kakor sta dvorni svetnik Šuman in prošt Elbert!
»Narodu" seveda nikakor ni po godu, da Nemci glasujejo baje zoper njegove kandidate. Navadil se je že tako lepo, da so Nemci po njegovi želji hodili na volišče in — za »Na-rodovce" po kostanj v žerjavico. Sedaj pa naj bi kar naenkrat postalo drugače — akoravno so Nemci še 18. grudna tako lepo glasovali za Zupančiča!
»Narodovemu" poročilu nasprotuje nekoliko vest, kojo smo sprejeli o volilnem shodu ljubljanskih Nemcev, ki se je vršil pre teklo soboto v kazini. Na tem shodu so ljubljanski Nemci sklenili, postaviti svojega kandidata. Ako se to uresniči, potem pride v Ljubljani skoraj gotovo do ožje volitve. Oseba nemškega kandidata pa menda še ni določena
Dr. Tavčar kot obrekovalec.
Nepozabljena je še atoa Pacak-Penižek. Dr Ferjančič je jeseni 1899 padel kot podpredsednik državne zbornice vsled svoje nerodnosti. „Slov. Narod" pa si je dal iz Dunaja telefonirati od Žida Penižeka, da je kriv Ferjančičevega padca dr. Šušteršič, češ, isti je vsem članom nemške katoliške ljudske stranke pisal, naj nikar ne volijo Ferjančiča, ker je »Pfaffen-fresser". Rečeno je bilo v dotičnem telefoničnem poročilu, da je vse to izvedel mladočeški poslanec dr. P a ca k od nemškega katoliškega poslanca dr. Kathreina, in da je Pacak pripravljen, to s prisego potrditi.
Znano je, da se je cela vsebina tega poročila, od konca do kraja, izkazala kot debela laž Žida Penižka. Niti dr. Pacak niti dr. Ka-threin nista o tej zadevi besedice vedela — ravno tako ne poslanca dr. Stransky in Karlon, na koje se je pozneje oni žid skliceval kot svoj vir. Vse je bilo zlagano in Penižek je javno izrečeno predbacivanje, da je vse zlagal, mirno spravil. —
To vse je javno znano. N i pa doslej še popolnoma znano, da je pri oni infamni obre-kovalni akciji »Slov. Naroda" imel svojo roko tudi dr. Ivan Tavčar — da je ta mož moralno in pravno za ono nesramno obrekovanje osebno odgovoren.
To se vidi iz pisma, katera je takrat dr. Tavčarju pisal dr. Šušteršič in ki se doslovno glasi:
Gospod kolega!
Znano Vam je telefonično poročilo iz Dunaja v Vašem listu z dne 20. t. m, objavljeno pod naslovom »Razkrinkani dr. Šušteršič*.
Mej tem Vam je tudi že moralo znano postati, da je to poročilo, kolikor se tiče moje osebe, popolnoma izmšiljeno. Kar Vam pa morebiti ni znano, je, da sem jaz takoj v soboto, 21. t. m., ko sem o označenem infamnem »poročilu* po naključju izvedel — jaz namreč »Slov. Naroda* že dalja časa ne čitam — ob 12. uri opoldan telefoniral v Vaše uredništvo, kako stvar stoji in ob 7a2 poslal še formalen popravek in vrhu tega še posebej pismo, v katerem sem pod častno besedo zagotavljal, da jaz nisem nijednemu članu katoliške ljudske stranke o dr, Ferjančičevi zadevi kaj pisal — in zajedno naznanjal, da plačam 1000 gld. tistemu, ki mi kaj tacega dokaže. Zajedno sem izrekel, da me bode veselilo, če se poleg popravka tudi to moje pismo v Vašem listu objavi.
Vaše uredništvo je torej ob Va2 vse natančno vedelo, da je poročilo z dne 20. t. m. kolikor se peča z mojo osebo, popolnoma ne-osnovano.
Kljub temu pa je Vaš sobotni list — ne omenjujoč niti z črtico moje popravke — na najsurovejši način planil po moji osebi, in sicer nesramno vzdržujoč premiso, kakor bi bil jaz v resnici na označeni način vplival na katoliško ljudsko stranko, da se je uprla volitvi dr. Ferjančiča.
Vi osebno pa za to ne morete biti odgovorni, ker ste v soboto že opoldne odpotovali in torej niste vedeli za moje popravke, Sedaj pa veste, kako stvari stojijo in v spopolnitev Vaše informacije dostavljam še, da sem se takoj brzojavno obrnil do dr. Kathreina in od poslednjega sprejel brzojavni odgovor.
Če še v novič, tudi Vam nasproti zastavljam svoje poštenje, da nisem nikdar o dr. Ferjančičevi zadevi, niti ustmeno niti pismeno, obrnil se na nobenega člana katoliške ljudske stranke — upam, da se ne bodete drznili dvomiti nad pravim stvarnim položajem.
Iz tega položaja pa sledi za Vas, kot šef-redakterja „ Slov. N aroda * d voj na dolžnost: prvič pozvati svoje ljudi, bi so tako nesramni bili, da so kljubu mojemu pravočasnemu popravku, vzdrževali lažnjivo poročilo in ga še na infamen način izrabljali proti meni — na odgovor; drugič dati mi v Vašem listu brez odloga popolno in brezpogojno zadostilo.
Ta dvojna dolžnost Vas zadeva, če polagate važnost nato, veljati kot poštenjak. Jaz zahtevam od Vas, da to dolžnost do pičice spolnite. K prvi točki Vam v Vašo informacijo še naznanjam, da je moje telefonično pojasnilo sprejel gosp. Govekar, popravek in pismo pa g. No Hi.
V nepričakovanem slučaju pa, da bi Vi imeli nečuven pogum, to mojo zahtevo odkloniti, izrekam, da Vam ne morem več priznati svojstva dostojnega in poštenega človeka, da torej pretrgam vsako osebno ali kolegijalno dotiko z Vami, da si prepovedujem vsako osebno približanje od Vaše strani in da Vas v bodoče istotako preziram, kakor vsacega človeka, ki je zgubil pravico do kateregakoli, tudi naj pičle j ega spoštovanja odstrani svojih someščanov. Kajti, kakor hitro odklonite moje zgo-rajšnje zahteve, ste kot šef-redakter, os ob no sokrivi infamne častikraje, katero mi je Vaš list prizadel in izrekate svoje odobravanje takemu postopanju.
Nadejajoč se, da mi bodete omogočili ohraniti Vam svoje osebno spoštovanje, beležim udani kolega
Dr. Ivan Šušteršič.
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1899.
Besedilo tega pisma imamo že leto dni v svoji posesti — a porabiti ga doslej nismo hoteli. Sedaj pa smatramo za svojo dolžnost, to pismo objaviti — da si dr. Tavčarja prav spozna, tako natančno, kakor je prav.
Pristavljamo, da dr. Tavčar na to pismo ni nič odgovoril, a tudi v »Narodu" nič popravil
—	ostal je torej navaden obrekovalec, človek, s kojim občevati je dostojnemu človeku nemogoče.
In tak človek ima predrznost, kandi-dovati za državnega poslanca deželnega stolnega mesta Ljubljane!
»Slovenski Narod“ in uradniki!
Kaj rada se »Narodova* klika ponaša kot zagovornioa uradništva. Ali vse je g o 1 a hinavščina. Dokaz zato podal je sobotni »Narod" v notici: »Vlada in volitve po mestih". Tam navaja, da neki politični uradnik na Belokranj skem baje agituje za dr. Elberta in pozivlje svoje somišljenike, naj mu takoj naznanijo vsa-cega uradnika, ki bi agitoval proti »Narodovim" kandidatom — da ga denuncira.
Tukaj se vidi resnična vnema »Naro-dovcev* za uradništvo. Kakor da bi uradnik ne bil državljan in ne imel svoje državljanske pravice! Pardon! »Narod* nima nič proti temu, Če uradniki agitujejo — za njegovo stranko. Če pa agituje kdo po svojem prepričanju za »Narodu" neljubega kandidata — ga pa hitro denuncira. Tu je pač edino namestu Greu-terjev fej!
»Narodovih" denuncijacij se bode pa ja-valjne kdo bal — ker veliki »upliv" »Naro-dovcev" na pristojnih mestih je notoričen! Dr, Tavčar ali pa dr. Loboda imata enako upliva na vladnih mestih!
Surovi „Narodovi“ napadi na dr. Elberta.
Iz Novega Mesta se nam piše: Surovi, nesramni osobni napadi na g. prošta dr. Elberta v petkovem in sobotnem »Narodu" so pridobili g. proštu zopet nekaj novih prijateljev. Se studom in gnjevom se obračajo vsi dostojni življi od podlega prouzro-čitelja onih osebnih grdenj Tako bode imel tudi »Narod" svoje zasluge za dr. Elberta.
V	Novem Mestu je častna večina za dr Elberta zagotovljena.
Ponesrečen Plantanov shod.
Ribnica, 31. ja n u var j a. Včeraj smo imeli v našem sicer tako mirnem trgu kar dva volilska shoda — oba ob enem. V posojilnični dvorani vršil se je shod katoliško-narodnih vo-lilcev v Arkovem hotelu pa so zborovali liberalci. Na prvem shodu je govoril dr. Šušteršič — na drugem pa notar P1 a n t a n. Ta dva shoda sta jasno pokazala, da je Višnikarju tudi v trgu popolnoma odklenkalo. Na Plantanov shod je prišlo celih dvajset volilcev, mej katerimi tudi naš somišljenik, katerega smo poslali tja inspicirat. Vsi drugi volilci — razun male peščice, ki je ostala doma — so prišli na shod katoliško-narodne s t r a n k e. Shod se je izvršil sijajno. Dr Šušteršič je mej burnim odobravanjem pobijal smešno kandidaturo Plantanovo in priporočal svojim rojakom kandidaturo g. prošta dr. Elberta, ki je bila z navdušenim trikratnim živio klicem soglasno sprejeta. Plantanov shod je potekel zelo klaverno. Ča kali in čakali so, v velikem Arkovem salonu zbrani liberalci, da še kdo pride — toda nikogar ni bilo več blizo. Ker je salon precej velik — jih je bilo malo strah in zeblo jih je. Nekdo je menil, da je to slabo znamenje, da se je bati, da Plantan — ne pozebe.
Pri tdhodu vlaka se je na kolodvoru zbralo dokaj občinstva. Katoliško-narodni volici prišli so se v obilnem številu poslavljat od dr. Šuster šiča. Tudi ubozega Plantana so spremili »nje govi" — da jih je bilo več in da so Plantana bolje tolažili, vzeli so seboj več samaritank. Ko je vlak odhajal hoteli so liberalci Plantanu (!!' klicati »Živio* — na kar jih je takoj preglasil gromoviti »Živio Šušteršič" vrlih katoliško narodnih mož.
Volitev 3. januvarja bode pokazala, daje ribniški trg za liberalce zgubljen. S to zavestjo jo je včeraj odkuril tudi notar Plantan — dvomimo, da bi ga še keda Ribnica veselila!
Kdo je kaj naredil za Kranj?
Kranj, 30. decembra 1900. Še nekaj dni, in odločiti se nam bo, za poslanca v državni zbor. Objavila sta se že oba kandidata. Kar nas
e neodvisnih, trezno mislečih meščanov, poverili )omo zastopništvo našega mesta v državnem zboru c. kr. dvornemu svetniku Josipu Šu-manu v Ljubljani. Njegove izvanredne duševne vrline, vsestranska izobrazba in neomadeŽ6vani ekleni značaj ga posebno priporočajo za to častno mesto in so nam porok, da bo zastop ništo v dobrih rokah. Narodna liberalna stranka vsiluje nam zopet bivšega poslanca dr. Andreja Ferjančiča. Imeli smo od zadnjih volitev to izredno čast, da nas je zastopal v državnem zboru, a za svoje volilce ves čas ni nič storil, ali, kakor jravijo njegovi pristaši, ni mogel nič storiti. Da bi mu pa pridobili pri volilcih vsaj nekoliko ugleda, pripisujejo mu nekateri sedaj zasluge, za katere še sam ne ve. Prejel je dr. Ferjančič častno diplomo od mesta Kranja za svoje izredne zasluge za zopetno otvoritev kranjske gimnazije in nje popolnjenje v višjo gimnazijo. Kdor je to risal, ima gotovo že slab spomin, zatoraj mu iridemo malo na pomoč. Gimnazija se je pričela eta 1894 ; takrat dr. Ferjančič še ni bil naš poslanec. Pridobil nam jo je pa v državnem zboru Anton pl. Globočnik, o kterem smo brali naslednje vrstice:	»Tu	nam sili v pero
prispodoba s penzijonistom, ki si ga je bil ravno ta volilni okraj izbral 1. 1891. za poslanca. Ta penzijonist se je pač na svoja stara leta trudil, pa ni šlo, cel čas ni odprl ust v zbornici “ Volilci, razsodite sami, kateri poslanec je več storil, ali tisti, ki je molčal in nam pridobil tako vele važno usta novo, kakor je tukajšnja gimnazija, ali pa tisti, ki samo po shodih prazne fraze mlati. Edina zasluga dr. Ferjančiča za našo gimnazijo bila je ta, da je bil slučajno on takrat naš državni poslanec, ko so se častne diplome delile. Zakaj bi tudi delal za nas, saj smo meščani, kakor se je nekemu znancu sam izjavil, že zadovoljni, če nam pove na shodu nekaj lepih fraz. Torej bomo meščani samo za ime, da imamo liberalnega poslanca, plačevali tisočake na leto za potrebščine, katere nam Šuman kot poslanec, ker je na zgoraj vpliven mož, lahko kmalu odpravi? Toliko požrtvovalnosti od nas nobeden ne more zahtevati, da bi za dr. Ferjančiča, ki je s svojo neukretnostjo zamečkal vso veljavo, metali tisočake v Savo. Za naše razmere bi bil to predrag »šport". Zatorej, meščani, kar vas je trezno in razsodno mislečih mož, pridite 3. januvarja vsi na volišče in glasujte za gospoda Josipa šumana, c. kr. dvornega svetnika v Ljubljani.
Šuman — ali Ferjančič?
Dopis, kojega smo nedavno priobčili pod tem naslovom, vzbudil je občno senzacijo v krogu volilcev. »Narodovcem" so naši argumenti popolnoma sapo zaprli. »Narod" in »Gorenjec" sicer prinašata neki »odgovor" — ali tak, da ga niti otročaj ne more smatrati resnim. Naš dopisnik je stvarno osvetlil popolno nedelavnost in nesposobnost dosedanjega poslanca in ravno tako stvarno kazal na občeznane vrline g. dvornega svetnika Šumana. »Narod* in »Gorenjec" ne vesta na vse to prav nič stvarnega odgovoriti — temuč se le prav neumno, abotno, surovo in pobalinsko zaletavata v o se bo kandidata neodvisnega meščanstva. Na to odgovarjati, bi bilo res odveč! Pribi-emo le, da oba lista morata posredno priznati popolen fiasko dr. Ferjančiča kot poslanca!
*
*	*
Zanimiva	dogodbica	se	pripoveduje	v	Ljub
ljani. Kranjski	»Narodovci",	kakor	znano,	s	po-
četka niso hoteli nič vedeti o kandidaturi dr. Ferjančiča. Zahtevali so od vodstva svoje stranke, da jim da druzega kandidata — češ, Ferjančič ni za nič. Poslali so konečno v Ljubljano Cirila Pirca k dr. Tavčarju. Dr. Tavčar je pa trdno vstrajal pri Ferjančičevi kandidaturi in ko je C. Pirc opozarjal ga na možnost propada, rekel je dr. Tavčar:	»Naj pade ta
hudič, zakaj pa ni nič naredil!"
*
*	*
Poroča se nam od dobro podučene strani iz Ljubljane. »Narodovci* so popolnoma pre-
pričani, da dr. Ferjančič pade. Zato so v zadnjem hipu, pred par dnevi, naprosili dr. Majarona, naj stopi na Ferjančičevo mesto. A dr. Majaron je to čedno ponudbo odklonil.
*
*	*
„Narodova“ breztaktnost. »Narod" očita dvornemu svetniku Šumanu, da je odpotoval iz Ljubljane. Gospodje pri »Narodu" pa dobro vedo, da je g. dvorni svetnik spremil svojo bolno soprogo na ju g. — Seve, ked6 bode od Tavčarjev in Malovrhov taktnosti pričakoval!
*
*	*
Krošnjarija s kandidaturo. »Narod* in »Gorenjec" kličeta, da naj se pride dvorni svetnik Šuman svojim volilcem predstavit. No, tisti, ki v »Narod" in »Gorenjca" pišejo, itak ne bodo Šumana volili — toraj niso Šuma-novi volici, t edaj tudi ni treba, da bi se njim predstavljal. Njegovi volilci ga pa bodejo volili, ker je njegova imenitna osebnost obče znana in ni treba, da bi se tak ugleden mož hodil ponujat volilcem, morebiti pri tej priliki še požirati surovosti »Narodovcev* in krošnjarit sč svojo kandidaturo, kakor izvestni kandidatje!
G. dvorni svetnik Šuman se ni nikdar ponujal za kandidata — temuč meščan-stvo samo ga je iz lastne volje postavilo za svojega kandidata. Kakor hitro bode izvoljen, pride gosp. dvorni svetnik v vse volilne kraje da stopi z vsemi volilci v neposredno dotiko.	Gorenjski meščan.
-X-
*	*
Iz Kranja se poroča: Naši liberalni listi so se sedaj v dobi novih volitev za državni zbor s posebno ljubeznijo oklepali ubogega kmeta. Hočejo ga rešiti klerikalnega varuštva, a pri tem pa modro molče, da se nič bolje ne godi tudi meščanom, ker mesta zastopajo liberalni poslanci, ki so pouzročili sedanje neznosno stanje. Kaj se je storilo za meščane? Dobili smo na novo rentni in visok obrtni davek in bržkone bi se zvišal še hišni, ako bi se mogel. Res krasne pridobitve, zlasti za prebivalce gorenjskih mest, nam je prinesel ta parlament. Koliko železnic se je zgradilo v zadnjem času, a kako skrbno se je čuvalo, da bi se nobena proga ne dotikala Idrije, Loke, Kranja in Tržiča.
Dolžnost našega poslanca bi bila, odločno delati na to, da bi se gradila železnica Celovec • Tržič - Kranj ■ Loka • Divača, ne pa za nas brezpomembna proga skozi Bohinj, pri kateri so interesovani le tujci, gorenjska mesta so pa potisnjena v stran. A kaj bi govorili o dragih železniških napravah, saj se nam niti toliko ni izposlovalo, da bi bila država prevzela v svoj račun kurjavo na naši državni gorenjski gimnaziji. To pa kranjske meščane peče.
Koliko bodo izgubili po bohinjski progi notranjski trgi, posebno Postojina, katere leto-vičarji se bodo obrnili v Bohinj in na Bled, da bodo gledali Ferjančičev »Mimi dol*, se sedaj še ne more določiti. Od dosedanjega našega liberalnega poslanca ne pričakujemo, da bi za nas kaj storil, kajti preveč je v službi svoje stranke, ki pa ima v Ljubljani le izključno oentralistiške težnje, t. j. glavno mesto procvitaj in se dvigaj, ako tudi propadajo provincijalna mesta. Primerjajmo le Ljubljano s Kranjem; obe mesti imata liberalni zastop, obe liberalna poslanca: Ljubljana je dobila v zadnjih letih: vodovod, električno razsvetljavo, vojašnico, justično palačo, drugo višjo gimnazijo, obrtno šolo itd. — a kaj pa pri nas? Tukaj se razvoj mesta sistematično zatira. Zakaj. t,o ve vsak. Ker se dvema gospodarjema ne more služiti. Zato morajo Kranj in vsa draga kranjska mesta v korist »napredujoči" Ljubljani nazadovati, akoravno tudi v Ljubljani propada meščanstvo vsled nezmiselnega Hribarjevega gospodarstva, ki kopiči dolgove na dolgove.
Naši nazaj naprednjaki pravijo, da morajo za Ljubljano skrbeti. Tam se prirerajo veselice, stotaki se pošiljajo v Ljubljano, ko jih tukaj potrebujemo.
Ali bomo, meščani, še volili poslanca, odvisnega od ljubljanske liberalne klike? Upam, da se bomo premislili, ter se odločili le za ta-
kega, ki je na vse strani popolnoma neodvisen mož, da se bode lahko žrtvoval tudi za nas, ki je vpliven mož in še ni zaigral svoje veljave, ki bo delal za proč vit mest in trgov zunaj Ljubljane, za svoje volilce, ne pa za to, da naj se na Bledu železniška postaja imenuje »Mirni dol.“
Someščani v gorenjskih in notranjskih mestih in trgih!
Volite dnč 3. januarja 1901 v gorenjskih in notranjskih mestih in trgih našega kandidata, ki je gospod
Josip Šuman,
o. kr. dvorni svetnik v Ljubljani.
Mož učen, izkušen, neodvisen, skalnato trdnega in čistega značaja — uzor čistega rodoljubja, on bodi naš poslanec!
Neodvisni gorenjsko-notranjski meščani.
Somišljeniki I
Priporočamo Vam, da pri volitvah v mestni skupini oddaste svoje glasove soglasno sledečim gospodom:
V Ljubljani katoliško-narodnemu kandidatu, ki je gospod
Ivan Sušnik,
kanonik v Ljubljani.
V gorenjskih in notranjskih mestih in trgih kandidatu neodvisnega meščanstva, ki je gospod
Josip Šuman,
o. kr. dvorni svetnik v Ljubljani.
V dolenjskih mestih in trgih kandidatu katoliško-narodne stranke, ki je gospod
Dr. Sebastijan Elbert,
prošt v Rudolfovem.
Somišljeniki! agitujte z vsemi močmi za te kandidate — njih Zlliaga bode T blagor domovine!
Imena in naslove kandidatov zapišite na glasovnice natančno tako, kakor so zgoraj označena.
Politiški pregled.
Sijajne zmage na Predarlskem. Na Pred-arlskem so tudi končane volitve volilnih mož, med vsemi volilnimi možmi so samo 4 socijalni demokratje. Zmagala je krščanska stranka. Celo mesta Bludenz in Bregenz, ki po bila doslej liberalne trdnjave, volila so protiliberalno.
Razmere na Srbskem. Iz Belgrada se po roča: Razkralju Milanu prijazno gibanje v ar madi je postalo že nevarno. Na tajni konferenci se je konstituirala vojaška zarota.
Ruski oar je že skoro ozdravljen. Profesorja Popowa je imenoval svojim telesnim zdravnikom ter mu nakazal 100.000 rubljev letne plače, drugi telesni zdravnik dr. Tihonov dobiva na leto 50.000 rubljev plače.
Kruger v Evropi. Iz Haaga poročajo, da je predsednik Kruger izjavil raznim odposlanstvom, da Buri ustavijo le tedaj svojo sovražnost nasproti Angliji, ako jim ista zagotovi popolno neodvisnost v obeh južnoafriških repu blikah. Preko Berolina se je izvedelo, da car na vsaki način vsprejme predsednika Kriigerja, brž kone v Nizzi. Vspehi Burov v zadnjem času niso ostali brez upliva na rusko politiko. General Botha potuje h Kriigerju v Haag.
Izgube Angležev v Afriki. Po angleških uradnih poročilih so poslali Angleži do 1. de-decembra v južno Afriko na bojišče vsega skupaj 267.311 mož. Izgub so imeli: mrtvih, ki so padli v bitkah 3018, ranjenih 13.886, za ranami in boleznimi jih je umrlo 7786, v afriških bol nicah je ranjencev in bolnikov 11.927, na An-
gleško so pa poslali ranjencev in bolnikov 35 548, skupaj 72 165 mož. — Sedaj imajo Angleži v Afriki še konjikov 11.600, topničarjev 12.700, pešcev 105.300, vojaštva iz kolonij 33.000, potem 7500 prostovoljcev in nekaj tisoč drugih vojakov, skupaj 210.293 mož.
Zmede na Kitajskem. Nekaterim listom se poroča, da je kitajska cesarica proglasila necega 121etnega dečka Tsunghana cesarjem na Kitajskem.
Domače novice.
Srečno novo leto želi vsem naročnikom in somišljenikom uredništvo »Slovenskega Lista". Mnogo boja bilo je v preteklem letu, mnogo viharjev divjalo je okolu nas, a leto 1900 mi zaključimo s ponosno zavestjo, da smo srečno prestali vse in odbili srečno naskoke sovražnikov. Leto, ki smo ga zaključili, je pokazalo, da je ogromna večina ljudstva na Kranjskem v našem taboru, zato ob nastopu novega leta tem glasneje kličemo: Le še naprej združeni odločno v boj za ideale naroda, katere zastopa naš list, in uspebi se bodo pokazali vsepovsod.
Dr. Tavčar kot »kavalir". Dr. Tavčar uživa, kakor znano, posebne simpatije v krogu nekaterih ljubljanskih kavalirjev, osobito lovcev. Umestno se nam zdi, kavalirski značaj dr. Tavčarja nekoliko osvetliti. Svoje-dobno ga je vsled krutega razžaljenja pozval notar dr. Kotnik na dvoboj. Dr. Tavčar je pa storil to, kar se nemškim »tehniškim8 izrazom imenuje »auskneifen". Dvoboj je odklonil z izgovorom — naj mu dr. Kotnik prinese dovoljenje državnega pravd-nika, pa se bode dvobojeval. Ravno tako bi bil lahko zahteval, da naj dr. Kotnik prenese Popokatepetl iz Meksike na Kranjsko ali kaj ena-cega. Nekaj časa pozneje se je po nekem občnem zboru odvetniške zbornice Kranjske dr. Tavčar v gosposki ulici v Ljubljani po svoji surovi navadi dregnil ob kolega odvetnika. Dotični odvetnik, rezervni častnik, mu je na to glasno, v pričo več kolegov, na ulici zaklical:	»Sie
haben kein Recht jemanden zu belei-digen, Sie kneifen ja aus, wenn Sie gefordert werden“. Dr. Tavčar je obrudel in osramočen tiho — odlazil. Vtaknil je mirno v žep javno očitanje, da ni oseba, ki bi bil v stanu koga kaj razžaliti. Prva afera se je svojedobno razpravljala javno v naših listih
— za obe aferi pa imamo neovrgljive priče, ki so pripravljene vsak čas istinitost naše pri-povedbe s prisego potrditi. Mi smo načelni nasprotniki dvoboja in ne bi našli besedice graje, da bi bil dr. Tavčar dvoboj odklonil iz načelnih uzrokov. Toda ta gospod, kojemu ni nikdar dosti časti, izrekel se je se svojo izjavo načelbma za dvoboj — umaknil se mu je pa samo radi tega, ker so se mu lilačice tresle. Mož toraj ni samo navaden lažnik in obrekovalec — temuč tudi ubog strahopezljivec! Nadejamo se, da bode to pojasnilo zadostovalo resničnim kavalirjem.
Iz Kranja se nam piše: Govor dr. Tavčarja v ljubljanskem .Mestnem domu" je napravil celo na pristaše dr. Ferjančiča preklavern utis. Javno očitati na shodu dr. Ferjančiču, da ni nič dosegel, in zlasti zato ne, ker sta s Povšetom v enem klubu vlekla vsak na svojo stran, vrh tega pa še bivšemu podpredsedniku državne zbornice naprtiti priimek „politični skopljenec"
— to niso mačje solze. V Postojni »hi navec”, v Ljubljani »skopljenec", kdo naj ga potem voli? Če niti v Tavčarjevih očeh dr. Ferjančič nima nič spoštovanja, kako naj se zanj zmeni kak minister! Sicer je naš Peterček podobno sodbo o neuplivnosti in nedelavnosti dr. Ferjančiča vpričo gostov že dva dni pred Tavčarjem izrekel v svoji gostilni, samo da tako neobtesauih izrazov ni rabil, kakor dr. Kveder. Malo debela je dalje ona samohvala, ko je dr. Tavčar rekel, da njemu ne bo treba kluba in da bo sam s svojo osebo več dosegel, kakor ves klub, vender ni dvoma, da je tudi s tem priložil zaušnico Ferjančiču, ki ničesar ni dosegel niti sam, niti v klubu. Ali je bil Tavčar častihlepen ali vinohlepen, ko je imel svojo
govoranco, to nas	ne briga, a	v toliko	mu	hočemo kranjski volilci	ustreči,	ker bo	sam	vse
izposloval, da mu	ne	bo na	Dunaju	delal	na-
potje politični skopljenec.
V	kaki družbi je dr. Tavčar. Dr. Tavčar pravi, da je vodja slovenske inteligence, sedaj ob volitvah pa se zbirajo okolu njega ljudje, kakeršna sta na	pr.	N a c e k Železnik	in
Kremžar Korel, O takih ljudeh je bilo pred dnevi prebrano pred sodiščem magistratno spričevalo, „da so na jako slabem glasu". In Železnik ter Kremžar Korel iskala sta Tavčarja v njegovi odvetniški pisarni in v njegovi pisarni deželnega odbora. Gosp. dr. Tavčar, ali hočete s takimi ljudmi , prepriča vati* volilce? Vi ste sicer navajeni Malovrhove družbe, pošteno meščanstvo pa sodi, da morate stati že na jako slabih nogah, ako se opirate na take ljudi. Meščanstvo v to družbo ne gre z Vami!
Malovrh — nadzornik cerkvenega denarja. Malovrh upije vedno, da so »klerikalci* pograbili potresni denar in ga porabili zase. Denar, ki je bil nabran po škofijstvu po cerkvah je bil porabljen za cerkve in so računi pri škofijstvu. Ako bi bilo kaj nepravilnega, bi vlada že posegla vmes. Sicer pa naj cerkveni denar Malovrha preveč ne briga, sicer bi se mu utegnilo prigoditi, da bi kdo povedal, kako je Malovrh, urednik »Slov. Naroda", delal s cerkvenim denarjem in cerkvenimi pušicami po štajarskih cerkvah.
Kandidatura dr. Elberta in „Narod“. »Narod" silno boli, da so dobila pomoči potrebna dolenjska mest rt tako uplivnega kandidata gosp. prošta Sebastijana Elberta proti brezuplivnemu Plantanu. Rad bi »Narod" zbegal volilce in zato ropota, da bodo g. prošta Elberta volili tudi Nemci. Mi ne vemo, koga bodo Nemci volili, ne čudili bi se pa prav nič, če bi se mej kandidatoma Plantanom in dr. Elbertom odločili za poslednjega, ker so vender skupno s Slovenci interesovani za blagor dolenjskih mest, o Plantanu pa itak vsak ve, da ne bode nič dosegel, in se je vrhu tega ta antipatična kandidatura Plantanova usilila dolenjskemu meščanstvu. Da bi bil dr. Elbert nemški kandidat, je seveda navadna Slančeva neslana fantazija, kajti dr. Elbert je, kakor je bilo tudi v našem listu omenjeno, kandidat katoliško-narodne stranke, na koje programu kan-diduje.
Iz Novega Mesta. »Slov. Narod" je v sobotni številki nesramno in lopovsko surovo napadel našega g. prošta. Le s sovraštvom do duhovščine napojen človek more tako pisati. Ali mislita Rosman in Slane na ta način pridobiti naše meščane? Do grla so že siti surovostij teh dveh Korlnov. Laž nam očita »Slov. Narod", a sam laže in krade čast, kajti dotični članek in kar jih je v celem listu o dr. Elbertu so polni neresnice, zabavljanja in zavijanja. Zaradi osebnih žalitev bo g. prošt sam nastopil sodnijsko pot in si tako dobil častnega zadoščenja. Tako nesramnega članka, že z lepa „Natod“ ni dal v svet, njegova podivjana razbesnelost je pač pri-kipela do vrhunca. In ali bo to dokazi, dejstva? »Morda", nslišimo", »govori se", »govorice so krožile", »šepetalo se je", tako navaja svoje trditve. Kar se je skuhalo v njegovi glavi, to pripoveduje kot gotovo resnico. — Pravite, da vam je za ljudsko korist; kdo vam pa verjame? Naši Novomeščani so prepametni in se ne dado več Slancu voditi. Kako rad bi podli dopisnikar utajil proštove zasluge pri vodovodu! Pa ne gre, saj smo brali vso korespondenco v tej zadevi zadnjič v „Slov. Listu". Mi bomo volili dr. Elberta. Bog ga živi!
Napredno gospodarstvo. Proračun idrijskega mesta izkazuje vkljub temu, da so že za-računili mej dohodke šolnino bodoče realke deficita 5 0.0 0 0 K!! V pokritje bodo pobirali 50°/0 doklado na direktne davke, torej je povišana doklada za celih 20 odstotkov. In ljudje, ki tako gospodarijo priporočajo Ferjančiča. Volilci odprite oči!
Opozarjamo na javno predavanje, ki bode prihodnjo sredo točno ob polu 8. uri zvečer v veliki dvorani »Katol. Doma“. Predaval bode g.
dr. Gruden o tem, kaj nam je prineslo devetnajsto stoletje.
Kako se vlada na ljubljanskem magistratu. Poroča se nam: Na II. mestni deški ljudski šoli bilo je izpraznjeno mesto šolskega sluge. Prišlo je za to službo okolu 52 prošenj, večinoma domačinov. A kdo dobi službo? Županov hlapec, ker bo vzel njegovo — kuharico. Pa pravijo nekateri »sitneži", da se za domačine premalo stori!
Čedno liberalno gospodarstvo. Na sv. večer gorela je v Ljubljani Čamernikova pisarna. Vrli ognjegasci prihiteli so bliskoma v »Mestni Dom", da hite na pomoč. A glej — Bolčev Pepe, občinski svetnik, ki bi moral imeti v „ Mestnem Domu“ konje za slične nezgode na razpolago in ki je zato plačan , imel je konje drugod. V »Mestnem Domu“ ni bilo nobenih konj! Ognjegasci so morali upreči druge konje, katere so dobili k sreči pri ledenici. Tolika vnemarnost obč. svetnika, ki ima mestne vožnje, je res kaz-njiva. Kaj bi bilo, ako bi bil velik ogenj in bi ne bilo takoj na razpolago konj, da se gasilno orodje hitro popelje na lice mesta. Sedaj so razpisane mestne vožnje. Prav radovedni smo, ako bodo merodajni krogi podrezali v to čedno gospodarstvo Bolčevega Pepeta.
Nagla smrt. Umrl je	vodja	svetišča v Barbani	čast. g. Miha Avian	v 46.	letu svoje sta-
rosti. Dne 27. t. m. za jutra se je napravljal v Flumičel na obisk k ondotnemu dekanu. Ker se ni čutil dobro, je zapustil čoln, v kateri je bil že vstopil, ter se je vrnil v svoje stanovanje. V hišo stopivšega je zadela kap, tako, da je padel na čelo ob zid, kateri je bil takoj oškropljen od krvi. V tistem trenotku je že bil mrtev.
Volitve v Istri Mandat dr.	Laginje v Istri
je	v	nevarnosti, in utegne	se zgoditi, da ne bo
izvoljen, tako, da bo Istra odslej zastopana v državnem zboru le po enem hrvatskem poslancu, Lahi pa bodo imeli štiri. Lahi so že kar pijani zmage, zlasti, ker po njihovem mnenju ne bo izvoljen baš dr. Laginja, katerega se najbolj boje. Da bi pa vender prišel v drž. zbor, nasvetuje zagrebška »Hrvatska", naj bi hrvatski veleposestniki v Dalmaciji podelili dr. Laginji en mandat.
Zanimiva božičnica. Iz Gorice se nam poroča : Letos so imeli svoje božično veselje tudi umobolni, nahajajoči se v bolnišnici usmiljenih bratov. Vodstvo te bolnišnice jim je namreč napravilo božičnico. Te — svečanosti udeležilo se je poleg vodstva bolnišnice in zdravnikov, ki imajo ondi posla, 120 umobolnih Sredi večje dvorane stalo je veliko božično drevo, lepo okrašeno z mnogoštevilnimi luči in drugimi okraski. Ob strani na mizah pa so bila razložena darila namenjena umobolnim, kakor n. pr. tobak za cigarete, tobak za nosljanje, tobakire in razne sladčice, Ob določeni uri so prihajali umobolni v dvorano, med njimi n. pr. nesrečnež, ki misli o sebi, da je »cesar in papež“ ob jednera. Ko so Šli mimo vodstva, priklanjali so se globoko, a to le nekateri, drugi pa so šli mimo trdih korakov, ne da bi se ozrli ne na levo, ne na desno. Drugi so se zopet ustavili nekoliko pri božičnem drevescu ter je občudovali, drugi zopet so mimo njega bežali nekako plašni, vsi pa so se postavili na določeno mesto v vrste, katere jim je odkazalo bolnišnično osobje. Ko so se postavili vsi v vrste, nagovoril jih je bolnišnični predstojnik s primernimi besedami ter povdarjal posebno to, da se v zavodu tudi za te nesrečneže prav po očetovsko skrbi. Sklenil je pa svoj nagovor s tem, da je rekel, naj bi Bog dal, da bi mnogi izmed bolnikov zamogli praznovati prihodnje božične praznike v domači družini. Oglasil se je na to k besedi »cesar in papež" ter svečanim naglasom, kakor da se zares čuti cesarja in papeža, spominjal se nebeškega sina našega Odrešenika; govori o njegovem uboštvu in o njegovi usmiljenosti ter pravi, da morajo slediti vsi vzgledu božjega Učitelja po vsem svetu; vladati da mora na svetu pravica, sloga in mir med vsemi narodi. Njegovo navdušenje je pa prišlo v preživahen tir in morali so reveža na lep način potolažiti. Potem so razdelili med posamezne bolnike darila ter jih spremili zopet v Djihove celice. Tako se je torej praznovala
božičnica med temi nesrečnimi, od katerih se je najbrže malokateri ali vsaj le za en hip zavedal pomena te svečanosti.
Za pobiranje davkov v Ljubljani se ustanovi z dnem 1. januvarja 1091 poseben oddelek pri c. kr. glavni davkariji. Dosedaj je imel mestni urad to opravilo.
Na novega leta večer v »Rokodelski Dom!“ Vabilo k božičnici, katero priredi katol. društvo rokodel. pomočnikov v Ljubljani, Komenskega ulice št. 10. Vspored: 1. Al. Sachs: »Pri jaslicah", zbor s tenor-solo, spremljevanjem glasovirja in harmonija. 2. P. Pichl: »Ob stoletju", slavnostni zbor s spremljevanjem glasovirja. 3. Al. Sachs: „Domovina“, zbor z duetom, tenor in bariton, čveteroročno spremljanje na glasoviru. 4 Dr. Benj. Ipavic: Arija Ivana iz opere »Teharski plemiči". Igra: „V božični noči." Igrokaz v treh dejanjih, prevel Jos. Vole. Sedeži: Od I.—III. vrste 1 K, od III.—VI. vrste 60 v, od VI.—X. vrste 40 v, stojišča 20 v. — Začetek točno ob 6 uri zvečer.
Smrtna kosa. Umrl je v Trstu poštni kontrolor g. Josip Semič, predstojnik podružnice v Tergesteju. — V Ljubljani je umrla gospa Marija Podrekar, soproga trgovčeva. — V Trstu je umrla učiteljska kandidatinja gdč. Marija B i b e r, hči g. nadoskrbnika Biberja v Ljubljani.
Volitev v V. kuriji na Koroškem. Po poročilu lista »Fr. St." je izvoljenih za V. kurijo 445 nemško nacijonalnih, 122 socijalno-demokratičnih in 140 slovenskih ter »klerikalnih" volilnih mož.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu je izdal naslednje poročilo: Komaj 2 leti je, odkar posluje zavod sv. Nikolaja, a je že sprejel pod svoje okrilje nad 1000 deklet, in sicer: Kranjic 347, Primork 302, Štajerk 164, Korošic 80, iz kraljevine Hrvatske 45, Čehinj 6, Poljakinji 2, Rusinjo 1. Italijank 29, Nemkinj 24 A odkloniti smo jih morali veliko radi pretesnih prostorov. Društveni dohodki nam ne dopuščajo, da bi najeli večje prostore. In vender: kolika dobrota je že to: da dekle dobiva brezplačno stanovanje! Pa tudi hrano dobiva, četudi nima ni novčiča v žepu. Drugače bi trpela glad in glad je vender najhujši pospeševatelj nemoralnega življenja! Zavodu, ki tako vzgledno skrbi za slovenska dekleta, pa je nujno treba pomoči in podpore. Le tako se more vzdržati in nadaljevati preko-ristDo delo. Ganite se torej vsi oni, katerim je na srcu blagor ženske mladine ter prihitite na pomoč, da isto ohranimo narodu čilo in zdravo, duševno in telesno.
Zaprta tovarna. V Zdravščinah so zaprli tvornico za svilo. V njej je služilo okolu 100 Slovencev, kateri izgube delo. Vzrok so bili baje nepovoljni uspehi, pa tudi nemiri med nadzorniki in vodstvom.
Ljubljanske ljudske sole in otroški vrtec ostanejo tudi po novem letu za nedoločen čas zatvorjene, ker Škrlatica in davica še vedno nista ponehali.
Slovensko knjigotrštvo. Ravnokar izšlo je v založbi podjetnega gosp. L. Sch\ventnerja v Ljubljani. Profesor Ilešič, Prešeren in Slovanstvo. Cena 70 vin., po pošti 75 vin. in lepi skladbi dr. Gojmir Krek, Pod oknom. Cena 1 K 60 vin., po pošti 1 K 65 vin., Risto Savin, Zimska idila. Cena 1 K, po pošti 1 K 5 vin. Priporočamo!
Tovarna za peči pogorela je v Mengšu Janezu Gregorecu.
Javno knjižnico so ustanovili v Loškem Potoku.
Nesreča rojaka v Ameriki. V Calmetu v Ameriki je pal v rudniku na glavo Jožefa Žu-niča velik kos bakrene rude ter ga na mestu usmrtil. Žunič je doma iz vasi Vičič, župnije Podzemelj v okraju Črnomelj.
Razne stvari.
Cerkveno bogastvo pa »Slovenski Narord"
Po vzgledu Židov je začelo naše »napredno" časopisje udarjati po cerkvenem premoženju. Da se naši somišljeniki prepričajo o zlobnem pod tikanju liberalcev, navedemo tu nekaj rezultatov znanstvenega raziskavanja, katere je priobčil A. Weimar v Frommejevem koledarju za 1. 1900. Njegova razizkavanja se naslanjajo strogo na
podatke c. kr. statistične centralne komisije na Dunaju. Po teh podatkih znaša celotno cerkveno premoženje v Avstriji 359,305.384 gld. Veliko število! A pomniti je treba, da je k temu znesku všteto premoženje vseh stolnih in farnih cerkva, vseh podružnic in kapelic Všteta je vrednost vseh farovžev, beneficijev, kolegijev in škofovih rezidenc všteti so vsi samostani in vsa semenišča cele Avstrije! Primerjati je to treba z drugimi zneski, potem se vidi cerkveno bogastvo v pravi luči. Narodno premoženje v Avstriji se računi na približno 10 844,500.000 gld. Cerkveno premoženje pa znaša v primeri z narodnim premoženjem komaj tri stotinke vsega narodnega premoženja. Torej ko bi se hotelo s cerkvenim premoženjem kupiti narodno premoženje, bi cerkev v Avstriji z vsem svojim bogastvom za-mogla kupiti tri stotinke avstrijskega premoženja, dočim bi samo Rotschildova židovska družina pokupila lahko celo Avstrijo! Mislimo si, da bi si država vse cerkveno premoženje prisvojila — za koliko bi obogatela? Nič več in nič manj, kakor pa bi ž njim plačala svojega dolga, in sicer le za eno leto — in cerkvenega premoženja bi ne bilo več. — Tako „ogromno“ je cerkveno premoženje, da bi država zamogla svoje stroške za vojaštvo ž njim pokriti le eno leto in pol — in o ogromnih svotah — bi ne bilo ne duha ne sluha! Denimo pa, da bi se imetje cerkve razdelilo mej katoličane — kaj mislite, — koliko tisoč bi vsak dobil? Liberalci vsaj namigujejo, kako bi se ljudstvo z temi svotami osrečilo. Poslušajte! Če bi last vseh škofovskih rezidenc porazdelili med katoličane — bi vsak prejel le 1 gld. 28 kr. Če bi isto storili z imetjem vseh farovžev in farnih cerkva ter porazdelili skupljeni znesek — bi prejel vsak jedenkrat za vselej le 6 gld. 97 kr. Vzemimo dalje, da bi prodali vse stolne cerkve in to razdelili, bi prejel vsak toliko, da bi kak liberalni agitator še za 1 liter vina ne mogel plačati — dobil bi namreč le 19 krajcarjev. Da celo, ko bi celotno premoženje cerkve razdelili mej katoličane bi vsak še toliko ne prejel, da bi si kupil obleko za zimo, ker prejel bi le 14 gld. reci štirinajst, gld. av. v. — Kako se torej raztaplja ogromno bogastvo! Liberalci govore dalje o ogromnih letnih prihodkih cerkve. Poglejmo, kaj pa statistika pravi. Ta nas uči, da s temi letnimi prihodki, ki bi se jih mej katoličane razdelilo — bi si vsak ne bi mogel na leto niti euih čevljev kupiti, ker prejel bilena leto 1 gld. 44 kr 0 sleparji, ki govorite o sreči ljudstva, ko bi se cerkveno imetje porazdelilo! A cerkev polaga svoje imetje na dobre in najboljše obresti, ker s tem skrbi za vzgojo duhovščine, za vzgojo ljudstva, za umetnost, za čast Božjo! Cerkveno premoženje, ki je strogo pod državno kontrolo, je pravo narodno premoženje! To je resnica, katero potrjuje statistika! Da se Židom sline cede po cerkveni lasti, se nam nič čudno ne zdi, a da ž njimi trobi v isti rog tudi »Narod" — nam je uganjka, katera se pa vedno bolj rešuje pred našimi očmi.
Reforma pri kazenskem postopanju Ravnokar prinašajo listi poročilo, da se konečno tudi v Avstriji nekaj ukrene gledč na milejše postopanje posebno pri preiskovalnem zaporu. Statistika je dokazala, da 1. 1896 jih je bilo v preiskovalnem zaporu 56®/0 po nedolžnem to je okoli 22 000 oseb. Potrosilo se je za take po nedolžnem priprte osebe 100.000 gld. Ako se to upošteva, se pač vidi nujnost reforme.
Za železničarje. Na Dunaju je pričel izhajati nov železničarski časnik: »Oesterreichische Eisenbahn Zeitung Senaphor" neodvisno glasilo za skupne interese železniškega osobja avstrijskih železnic. Namen listu je brez fraz in odločno označevati socijalno, gospodarsko stanje železničarjev. Dobro ločiti od slabega in brezobzirno razkriti rane, ki so jih železničarjem zadali: nevednost in fanatizem. Želeti je, da bi naši železničarji prav pridno naročali Ust in se tudi priklopili organizaciji, katero zastopa list. Na noge torej možje!
Lokomotiva in olje. S koncem leta se ne bo več nobena lokomotiva v Kaliforniji kurila s premogom ampak z oljem.
Stran 334.
Po Hilsnerjevi pravdi. Znani Hilsnerjev zagovornik dr. Auredniček je zgubil v svojem bivaliSču v Kutni gori vso klijentelo ter se mora preseliti na Dunaj.
»Prvi hrvatski katol. seBtanek.“ Knjiga »Prvi hrvatski katol. sestanek", v koji je točno narisano celokupno delo prvega hrvatskega katoliškega shoda, je že dotiskana ter se od pretekle sobote naprej dobi pri „Zboru duhovne mladeži zagrebčke“, Kapitol broj 29. Ona knjigi je 1 K, s pošto 20 kr. več. Knjiga obsega 480 stranij.
Vabilo na naročbo.
Naš list je silno potreben — tako nam pišejo iz dežele in iz mest — tako nam poročajo vodje obmejnih Slovencev, kajti zadnji čas je poučil slovensko občinstvo, kam meri ona klika, ki je najdalje zašla od slovenskega programa. Da se ta omeji, je treba skupnega vstrajnega napora vseh moči, ki se zanimajo nesebično za blagor slovenskega naroda.
„Slovenski List“ je in bo zastopal neodvisno, brez ozira na zgoraj, na desno ali na levo, kakor je storil do zdaj, interese raroda v političnem in gospodarskem oziru. Sel bo v boj neustrašeno, ako bodo zahtevale narodne koristi.
Slovenski List“ bode branil vero naših očetov, kjer in kadar bo javno napadena, to pa z jekleno vstrajnostjo.
„ Slovenski List“ bode obdelaval s posebno vnemo socijalna in gospodarska vprašanja, in objavljal po strokovnjakih ugotovljena mnenja in kritike.
s lovensri list
„Slovenski List" bo pobijal dosledno vse krive preroke in lahkomišljene sanjarje, ki so ustali v zadnjem času križem naše domovine.
Odloč n ost in strogost naj odlikujeta tudi za naprej naš list kot neodvisno krščansko-socij alno glasilo.
Napredek in razvoj lista je pa odvisen od v s trajnih naročnikov. — Na delo tedaj prijatelji! — Kdorkoli nam pridobi novega naročnika pomaga povečati list in s tem pomaga sebi in stvari.
Konzorcij „Slovenskega Lista“.
Letnik V.
želim foni polom s p-uS-touaiiim ovojim natocni&om, p-teč. du-howaini, dzuyim ^ -prijateljem in znancem.	(j*
cFtan oBzeofivaz,
kn}iyoUzec v	a	»	t	i.	cSzcd i
JNlajsrečnejše novo leto!
želim vsem svojim čestitim naročnikom v prvi vrsti prečastiti duhovščini, kateri se tem potom iskreno zahvaljujem za časteče me zaupanje, katero mi je izkazovala v preteklem letu, istotako želim najsrečnejše dneve novega leta svojim prijateljem in znancem. Vse prosim, naj mi Svojo naklonjenost ohranijo tudi vprihodnje.
Ivan Kregar,
pasar v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8.
TiOir
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
Stanje ulog 30. sep. 1900: čez S znilij. K.
Denarni promet v devetih mesecih: čez 17 milij. K.
Ljudska posojilnica
preje Gradišče štev. 1. — Sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr.
Sprejema
vlogo
Tsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter obrestuje po
4
11	0
[	2
o
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1900:	Promet	v 9. mesecih od 1. jan. do 30. sep. 1900.
5,853.620 K 97 h.	17,740.643 K 16 h.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po posti so postno hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900.
Dr. Ivan Šušteršič,
predsednik.
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Dr. Andrej Karlin,
stolni kanonik v Ljubljani
Odborniki:
Karol Kauschegg,
veleposestnik v Ljubljani.
Matija Kolar,
župnik pri D. M. v Polji.
Ivan Kregar,
načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Frančišek Leskovic,
zasebnik in blagajnik »Ljudske posojilnice.<
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
podpredsednik.
Dr. Viljem Schweitzer,
odvet. koncipijent v Ljubljani.
Gregor Šlibar,
župnik na Rudniku.
Dr. Aleš Ušeničnik,
profesor bogoslovja v Ljubljani.
Odaovorm urednik: Svitoslav Breskvar Izdajatelj; Konzoroij .Sloven^kepa Lista". Tisek J. Plasnika naslednikov v Ljubljani