Dopisi in novice. Iz Ljubljane. Za vdovskira je imclo 10. sept. slov. učiieljsko društvo svoj občni zbor. Navzočnih je bilo 48 udov, med njimi derž. poslanec dr. Kazlag in 1 duhovni učitelj. — Pervosednik pozdravlja pričujoee, in pove vzrok, da ni bilo 1. 1. občnega zbora, (svetovna razstava na Dunaji) in naznani dnevni red. Blagajuik in tajnik poroča o društvenih zadevah. Društvo ima 89 udov, med temi 12 neučiteljev, trije so duhovni neučitelji. Dohovkov je bilo <>d 1. oktobra 1. 1872 do konca avgusta 1. 1874 — 358 gl. 3 kr., troškov pa 293 gl. 49 kr., ostaja tedaj gotovino 64 gl. 54 kr. Nekateri udje so še z letuino na dolgu, in društvo ima tudi še nekaj dolga za »Iinenik». Odborovih sej prav za prav ni bilo več kakor dve; namreč 28. septembra 1872, ker se je vstanovil odbor in je bilo posvetovanje, kako speljati dništvene sklope. A precej pri tej seji se je bilo pokazalo, da zvoljeiii ljubljanski odborniki razun nekaterih nočejo prevzeti odborništva; ostalo nas je bilo le nekaj malo ljubljanskih odbornikov in drugi zunaj [jjubljane stanujoči. V teh okoliščinah seni prevzel jaz kaso in oskerboval, kakor vedel in znal, društvena opravila. Odborovih postavnih sej ni moglo bitij kdo poverno unanjim potnino? — Tako sijajnih besed, kakor druga leta, tudi nismo mogli napraviti, ker število ljubljanskih udov se je skerčilo na 7. Ees, da je to zlata štcvilka, a štejo pa vendar le malo. Delovanje tedaj ni moglo biti namenjeno za javnost. — Dušne hrane, branja časopisov no, tega nam pa ni manjkalo, samo časa, v katercm bi bili brali. Društvo ima razen vscli domačih (ljublj. časopisov) izvzemši Laib. Ztg. naslednje časopise: 1. Volksschule, 2. Schulbote, Besednik, Zoro, Slov. učit. — »Tovariš.« vrednistvo dobiva za zameno 2 češka, 2 horvaška, 2 nemška, 1 serbski, 4 slovenske (unanje) liste, ki so društvenikom na razpolaganje. — Druga odborova seja, pri kteri je bilo po pravilih zadost odbornikov, je bila 6. avgusta 1874. Tam smo določili čas občnega zbora, njcgov program in sklenili pravila prenarediti. — Pred vsem nam je sedaj treba podlago postaviti našemu delovanju s primemimi pravili. Slovensko društvo osnovano 1. 18 71 bi bilo imelo obsegati vse slovenske učitelje. — Nekaj učiteljev iz drugih kronovin je sicer pristopilo, a nc ravno mnogo. Ko sem 1. 1872 prevzel tajništvo je bilo vpisanih vseh društvcnikov 18 5. — Vsakdo pa ve, da je pri društvih vpisovalna številka večja, kakor je pravi stan društ. udov, ker vpisovalna številka le kaže, koliko jih vstopi, a ne koliko jih izstopi. 15. julija 1873 sem v 14. 1. »Uč. Tov.« opomnil dolžnike na vplačevanje ter pristavil, da tisti kdor ne plača zaostale letnine 1. 1872 nelia biti v 6 tednih ud temu društvu, in tako jih je molče mnogo istopilo. Odbor je obljubil izdati »Imenik« vseli slovenskih ljudskih šol po Kranj., Kor., Štaj., Pr;., Og. — Eden je obljubil to, drugi to; a vse delo — ne le vredovanje, tudi drugo, jc pripadlo tajniku. Imenik se je začel tiskati meseca avgustap. 1. Ker je pa m. septembra in okt. naj več prememb pri ueiteljstvu, sem nekaj odlašal, da pozvem spremembe, iz teh in drugih vzrokov, ki pa niso stvarni, se je stvar zavlekla do spomladi. M. aprila sem razposlal »Imenik« vsem tistim udom, ki so za 1. 18 7 2 vže plačali, ter sem tirjal ostalo letnino za 1873 in 1874. (list 7. 1. 1874.) Pristavil sem pa zraven: kdor ne misli dalje ud biti druStvu, naj mi »Imonik« nazaj pošljc, a dobil som le 1 nazaj. Eni so plačali zaostalo letnino, drugi zopet ne, mislim pa, da čast in poštenje veleva vsakemu poravnati svoj dolg ali se naravnost odpovedati društvu, kar so tudi nekateri plačevavši svojo letnino storili. To je bilo društveno delovanje. Ees ni bilo veliko, pa tudi ne vem, kaj bi bili mogli še storiti in kako? Pošiljati peticije za zboljšanje plače i. dr. — Peticije se oddajajo takrat, kedar je upanje, da se kaj doseže. Dasiravno pa društvo samo ni peticij pošiljalo, je vendar potrebe kranjskega šolstva svetu odkrival dr. Eazlag v deželnem in deržavnem zboru in zagovarjal učiteljstvo, in dosegel, kolikor je v sedanjih okolišcinah le mogoče. — Učitelji niso bili pozabljeni; v sedanjih okoliščiuah je pa nam slovenskim učiteljem več poguma in vztrajnosti treba, da oštanemo stanovitni pri svojem narodnem prepričanji, kakor da drugikrat, v vgodnih okolistavah, aktivno delamo. . Društvene zadeve je razpravljal »Učit. Tov." Glasilo društveno se ne more imenovati, ker ga društvo ni začelo izdajati, niti ga izdajati in zalagati ne more. Začel je list izdajati g. A. Praprotnik, zalaga ga pa še sodaj g. J. E. Milic. Slučajno je bil predsednik, oziroma tajnik nčit. društva tudi vrednik »Učit. Tovarišu«, ki sta jemala učiteljske razmere v svoj list. List sicer učitelji pišejo, a z naročevanjem jih podpira konservativna stranka, posebno duhovni, ki podpirajo vsako doinoljubno početje do odločene meje. Tudi pred 1. 1873, dokler še na Kranjskem ni bilo »Schlztge«, list ni imel toliko naročnikov iz med učiteljev, da bi bil mogel shajati. Da jih je pa bilo 1. 1873 in potem še manj, lahko se razume; ljudski učitelj ne more vsemu kaj, in si ne more vsega naročiti; sicer tudi »Učit. Tov.« marsikateremu ne ugaja več; vsem nikdo ne ustreže. »Tov.« je pedagogično didaktični list; pedagogika pa ni vednost kar sama za se in se upira na dušoslovje, odgoja pa pri kristjanih na kerščanske dogme in nravstvo, ki iz njili shaja. Taka načela je zastopal list, ko je začel shajati; pošten list pa ostane svojemu načelu, ali pa neha, ako nima ljudi za sabo, ne spremiuja se ne, da bi s tem naročnike lovil. »Tov.« pa ni cerkveno političen list, tedaj ne pretresuje postav, niti se ne spušča v deržavno-pravna vprašanja. Postave se dajejo in se spreminjajo, a nam je računiti s faktorji, ki jih imamo pred sabo. Po svojem jeziku je pa »Tov.« slovenec, in ima nalog kolikor premore, nanašati kamen na kamen, da postane palača; njcgovo načclo je pred vsein: skušajmo, da ohranimo to, kar smo od 1. 1848 dobili za narodno šolstvo; sicor je to malo, ali nekaj je že tistemu, ki pozna prejšne razmere. Slovenski učitelj mora imeti učne pripomočke v slovenskem jeziku, v tistem jcziku, v katerim on predava. Nemške knjigo so nam zaklad v zemlji, katcri moramo še lo skopati, da ga rabimo. Nastopni učitelj mora pred vsem nauk v realijah v tistom jeziku slišati, v katerem jih bode on podučeval, ako pa njegov učenik ne more ali ne sme tega prednašati v slovenskein jeziku, kako se more to tirjati od nastopivnib učiteljev? »Tov.« si je od nekdaj prizadeval, da je piinašal berila, kakoršnega ljudski učitelj res potrebuje in je v prejSnih letih tudi nekaj za jezikoslovje storil; lahko bi bil bolje pisan, ko bi imel duševne in materialne moči na razpolaganje. Našim neprijateljem pa s slovenskim Solskim listom ni vstreženo, naj bode vredovan tako ali tako, in njih zvijačnost najde povsod nekaj, kar graja; kajti na svetu ni nič popolnega. Poslednjič pristavi poročevalec: »razložil sem drnštvene zadeve, povedal o časopisu, ki je razpravljal učiteljske zadeve. Iz tega vidite, da slovensko učiteljsko društvo še živi, ali vztrajnosti, zmernosti, stanovitnosti in modrega obnašanja nam je treba, da se ne ohranimo samo, temveč tudi napredujemo. G. Stegnar nasvetuje, naj bi se »Imenik« po znižani ceni »po 30 kr.»*) prodajal, da bode imelo dništvo vendar nekaj povračilo za troške. Sprejeto. G. Lapajne pravi, da je odbor premalo delal i. dr. (koliko je predsednik tega kriv, sc labko vidi iz tajnikovega poročila), poročevalcu pa pravi, da je sam sebe bvalil. Potem zbor prestopi na 2. točko: prenaredba društveuih pravil. — G. poročevalec bere po odbornem nasvetu prenarejena pravila, §. za §., točko za točko. Neplodnega razg-ovarjanja, ugovarjanja in nečimurnega besedovanja ni bilo ne konca ne kraja, in poslednjič se vendar-le sprejmo pravila po odborovem nasvetu z nebistvonimi spremembaini. Po nasvetu g. Gerkmana ostane sedanji odbor; nasvetovana in odobrena pravila se predlagajo slavni vladi, da jih poterdi, in v tem slučaji odstopi stari odbor in se umakno novemu odboru, ki se je nemudoma volil po listkib. Voljeni so: Andri Praprotnik, Feliks Stegnar, Ivan Tornšič, France Govekar, M. Močnik, Ivan Lapajne, Blaž Kuhar, Jernej Čenčič in France Gerkman. Ob l'/2 uri se konča zborovanje in potem zboruje »Narodna šola«. — 21. septembra je bila tukaj učiteljska deželna skupščina. Navzočuih je bilo vseh skupaj 32 odposlanih, okrajnih nadzornikov in nekaj izvedencev, ki imajo posvetovalni glas. Duhovnih nadzornikov ni bilo. Seje so bile dopoldan in tudi nekatere popoldan. Eazen naznanjcnih toček prišle so v obravnavo tudi nasveti posameznih udov, izmed katcrib naj daljo sega: zboljšanje učiteljskih plač in prenešenje iraenovanje učiteljev po deželnem šolskem svetu, krajnim svetom se ima vzeti ta pravica. Zborovanje se je končalo v četertek o poli šestih. Prilično morda kaj več. — Mestnim ljudskim učiteljem v Ljubljani je plača od 600 na 700 povišana, podučitelji dobivajo po 5 0 0 g 1.