GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES"		
c	> LETO XX	Številka 1J ./	
(0 /■ N <D 1 Pl novoles \				novoles
		J	10. september 1982
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA		
Polletni
rezultati
gospodarjenja
niso
obetavni
Informacija s posveta s predsedniki medobčinskih in mestnih svetov Zveze sindikatov
Ocena razprav o polletnih rezultatih gospodarjenja je bila glavna točka posveta s predsedniki medobčinskih in mestnih svetov Zveze sindikatov. Informacije, ki so jih dali predsedniki, in razprava na posvetu so bile v bistvu priprava na sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije (predvidoma bo 15. septembra), ko bodo te-
meljito ocenili družbenoekonomski položaj delavcev ob polletnih rezultatih gospodarjenja. Po 20. avgustu bodo znani uradni rezultati polletnega gospodarjenja! v Sloveniji, vendar lahko že zdaj rečemo, da izgube niso majhne, daje izgubarjev nekaj manj kot v enakem obdobju lani in da velik del izgub odpade na nekaj že večletnih izgubaijev. Fizični obseg proizvodnje počasi narašča, stagnira, ponekod celo pada. Največ težav, motenj in zastojev v proizvodnji je bilo v prvem polletju zaradi pomanj-ka nja reprodukcijskega ma teriaJa in energije (mazuta). Nujnosti izvoza so se ozdi v glavnem zavedali, čeprav so izvozne cene v primerjavi z domačimi včasih tudi za 50 odst. manjše. Precej ozdov napoveduje, da bodo imeli v tretjem in četrtem trimesečju še več težav, motenj in zastojev, predvsem zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala.
Kar zadeva razprave o poletnih. rezultatih gospodarjenja,
so bile te ponekod zaradi dopustov nekoliko okrnjene. Sindikat se je v glavnem povsod temeljito pripravil na to, da bi vse zaposlene s preprosto, jasno in odkrito besedo seznanili z dejanskim stanjem in da bi na podlagi razprave o slabostih, napakah in odgovornosti ocenili tudi možnosti gospodarjenja do konca leta. Razprave pa povsod niso potekale, kot smo si zamisli-
li.	Nekje poslovnih poročil sploh niso dobili, drugod so bila slabo pripravljena, zgolj številčna gradiva, ni bilo primerjave z lastnimi plani in z lanskim letom ter razčlembe vzrokov. Vendarle je bilo precej kakovostnih razprav, takih, da so delavci dobili celovito informacijo tudi o stanju v delovni organizaciji ali sozdu. Tokrat so bolj kot kdaj prej v razpravah omenjali delovno disciplino, varčevanje in odgovornost. Kot posebej učinkovite so se pokazale razprave v sindikalnih skupinah, manj pa na zborih delavcev. Razpravljalci so poudarili, da so bile v tistih ozdih, kjer
OBVESTILO
Naslednja številka glasila izide 24. septembra 1982.
Zadnji rok za oddajo prispevkov je 16. s eptember do 9. ure.
UREDNIŠTVO
mesečno ali celo tedensko spremljajo vse pomembne podatke o proizvodnji ter z njimi seznanjajo vse zaposlene, tudi obravnave polletnih rezultatov dobro pripravljene.
Kar zadeva politiko delitve sredstev za osebne dohodke in spoštovanje družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, je očitno, da bo prekoračiteljev dogovora več kot lani. Podatki bodo znani po 15. avgustu, udeleženci posveta so se zavzeli, daje treba skladno s sindikalnimi stališči preko-račitelje obravnavati dosledno, kršitelji pa bodo morali preveč izplačane osebne dohodke poračunati. Res pa je, da so v občinah doslej kršitelje ocenjevali z različnimi merili. Udeleženci posveta so ugotovili, da je bil pritisk na povečevanje osebnih dohodkov v prvem polletju velik, predvsem zaradi naraščajočih življenjskih stroškov pa tudi zaradi govoric o možni zamrznitvi osebnih dohodkov. Očitno pa je, da osebnih dohodkov dolgoročno ni mogoče povečevati brez ustreznega povečanja dohodka. To seveda pomeni: narediti več in bolje, več izvoziti in podobno. Za sindikalno akcijo pa je pomembno, kot je dejal eden od razprav -ljalcev, da osnovne organizacije sindikata v ozdih kljub jasnim stališčem republiškega sveta ZSS nimajo trdnih stališč o delitvi osebnih dohodkov v svoji organizaciji, imajo tudi premalo podpore od drugih družbenopolitičnih organizacij. Posebej je zanimivo, da je precej prekoračiteljev dogovora o delitvi dohodka tudi med izgubami.
Polletni...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ko so predsedniki medobčinskih svetov razpravljali o usklajevanju vseh vrst porabe (skladno s stališči RS ZSS), so povedali, da v nekaterih občinskih samoupravnih interesnih skupnostih ni bilo presežkov dohodka, v drugih občinah pa so navedli presežke, ki so manjši od pričakovanih. Akcija za sprejem sporazuma o združevanju sredstev iz presežkov si-sov za pospeševanje izvoza dobro poteka, rok za sprejem sporazuma je 15. avgust. Ob sprejemanju tega sporazuma so delavci ponekod spraševali o usodi že združenih sredstev, češ da ta niso bila povsem namensko porabljena. Samoupravne sporazume pa morajo sprejeti tudi ozdi v tistih občinah, kjer presežkov ni bilo (ker so revalorizirali programe ipd.), saj sporazum velja tudi za republiške samoupravne interesne skupnosti.
Ob razpravi o sindikalni aktivnosti pri spreminjanju planskih dokumentov za to srednjeročno obdobje so udeleženci opozorili, da je dokument v javni razpravi in ga bo konec septembra obravnavala slovenska skupščina. Vendarle pri temeljnih nosilcih planiranja kakšne posebne aktivnosti ni videti. Republiški svet ZSS bo na seji 15. septembra o tem dokumentu zavzel svoje stališče.
Kar zadeva kongresne priprave, so se predsedniki dogovorili, da bodo občinske svete in osnovne organizacije opozorili, naj vse pripombe in predloge na kongresne dokumente takoj pošljejo kongresni pisarni na republiškem svetu ZSS, da bi lahko do seje RS ZSS 15. septembra pripravili ustrazna gradiva.
MK
Samoupravni delavski kontroli večjo veljavo
Na posvetu (27. julija) z nekaterimi predsedniki organov samoupravne delavske kontrole, ki ga je pripravil republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, so razpravljali o vlogi in nalogah samopravnega nadzora, posebej organov delavske kontrole, ter o nalogah sindikalnih organizacij. Posveta, ki ga je vodil predsednik RS ZSS Maijan Oro-
žen, sta se udeležila tudi Tomaž Ertl, republiški sekretar za notranje zadeve, in Ludvik Golob, republiški pravobranilec samoupravljanja.
Samoupravni družbeni nadzor, katerega del so tudi organi samoupravne delavske kontrole, je pomemben inštrument za zagotavljanje in spoštovanje zakonitosti, družbene lastnine, odgovornosti ter pravic in dolžnosti vseh delavcev. Kljub zakonu in sindikalnim stališčem pa samoupravni nadzor in posebej organi samoupravne delavske kontrole povsod niso zaživeli, oziroma niso bili dovolj učinkoviti. V gospodarskih okoliščinah, ki včasih objektivno spodbujajo družbeno škodljivo vedenje, v zadnjih dveh letih naraščajo neupravičeno prilaščanje družbene lastnine, „koristne" malverzacije, kraje, pridobivanje dohodka brez dela, požari — in še bi lahko naštevali. Vzroki so pomanjkanje nadzora, slaba notranja kontrola in včasih tudi omalovaževanje ali otežkočanje dela organov samoupravne delavske kontrole.
Kadar družbeno škodljivo ravnanje narašča in ob tem ni pravega samoupravnega nadzora, se seveda krepi dejavnost upravnoadministrativnih organov, in zadeve se kopičijo na že tako prepolnih sodiščih. Množična družbena samozaščita, ko bo večina ljudi v delovnem in življenjskem okolju ravnala preventivno — torej kot dejavnik samoupravnega nadzora, ni samo cilj, pa tudi še ne množična praksa.
Samoupravni nadzor ima de-lavsko-razredni značaj in pomeni tudi nadaljnje podružblja-nje kontrolne funkcije. Zato ima sindikat kot politična organizacija na tem področju obveznosti po zakonu. Sindikalna organizacija je nosilka kandidacijskega postopka za člane samoupravne delavske kontrole in ima pravico predlagati odpoklic organa ali posameznih članov, poleg tega pa mora zagotavljati tudi politično vzdušje za delo teh organov, zaščititi člane samoupravne delavske kontrole, če jih šikanirajo, in politično ocenjevati delo organov samoupravne delavske kontrole. Ob ponovni uveljavitvi vloge samoupravne delavske kontrole pa naj bo sindikat pobudnik razprave o slabostih, kršenju samoupravljanja in odgovornost.
Izkušnje iz dela organov pregona kažejo, da pri majhnih krajah storilce hitro odkrijejo, pri velikih pa je krivce praviloma težje odkriti. Dosti kaznivih dejanj se zgodi, ker ni redne kontrole, finančnih pregle-
dov. Precej malverzacij je bilo lani prav v notranji in zunanji
trgovini, bankah in podobnih organizacijah. Delavska kontrola mora imeti vpogled v delo zunanjetrgovinskih predstavništev. S povečanim nadzorom bo mogoče zmanjšati ali pa vsaj preprečiti širjenje kreditnih malverzacij, zaposlovanje mimo razpisov, prikrivanje primanjkljajev, odpise osnovnih sredstev brez vednosti inventurnih komisij, nesreče pri delu in požare.
Pa ne samo nadzor, tudi neobveščenost ali nezadostna obveščenost sta lahko razlog za prepozno ukrepanje. Gre seveda za zavajanje samoupravnih organov, zadrževanje in prikrivanje pravih informacij pa tudi za preobširne in težko razumljive informacije, ki ne povedo dovolj.
Organ delavske kontrole seveda ni nikakršna „notranja policija", sam ne odloča. Opozarja in daje predloge samoupravnim organom, če pa ti ničesar ne ukrenejo, lahko organ delavske kontrole sodeluje z zunanjimi organi, npr. s pravobranilci, skupščinami občin in družbenopolitičnimi organizacijami.
Delavska kontrola tudi strokovni organ, kot na primer SDK. Za uspešno delo organov je nujno načrtovanje dela. Pri tem se je treba osredotočiti na prednostne naloge, na primer na uresničevanje planov ter periodične in zaključne račune. Organ delavske kontrole in sindikat sta dolžna o ugotovitvah delavske kontrole obveščati vse zaposlene.
Predsedniki organov samoupravne delavske kontrole sp^na posvetu v glavnem navajali slabe izkušnje iz dela teh organov.
Ponekod organi delavske kontrole ne dobivajo vabil in gradiv za pomembnejše seje v ozdu, drugod pa poslovodni organi niso zagotovili pogojev, sindikalna organizacija pa jih ni politično podprla. Zgodilo se je celo, da delavski svet ni obravnaval pobude delavske kontrole. Seveda se tudi pri nekaterih članih delavske kontrole pojavlja bojazen, da se ne bi komu zamerili, oziroma strah, da jih ne bi šikanirali. Tudi pri usposabljanju članov organov delavske kontrole smo v preteklih letih storili premalo.
Na posvetu so se dogovorili, da bodo v občinskih svetih pripravili podobne posvete s predsedniki organov samoupravne delavske kontrole, v predsedstvih občinskih svetov pa za-
dolžili enega od članov za to področje (v predsedstvu republiškega sveta ZSS za to področje odgovarja Miro Gošnik). Izvršni odbori sindikalnih organizacij v ozdih naj preverijo, ali so bili v organe delavske kontrole izvoljeni res pravi ljudje. Kar zadeva sodelovanje s pravobranilci samoupravljanja v občinah, bodo ti v konkretnih zadevah v zvezi z ozdi vedno obveščali tudi organe delavske kontrole v teh ozdih. Organi delavske kontrole pa naj, kadar ni odziva na njihove pobude, obvestijo pravobranilca.
MK
Iz drugih lesarskih kolektivov
JELOVICA je v začetku avgusta slovesno odprla novo žago ter mehanizirano skladišče lesa in Iupilnico hlodov. Na
novi žagi ne bodo razžali bistveno več hlodovine kot na stari (9.000 ' kubičnih metrov na leto), vendar bodo predelovali tudi doslej manj vreden les listavcev. Z novimi stroji pa bodo precej olajšali fizično delo zaposlenih in povečali produktivnost. Naložba je veljala 111 milijonov dinarjev, od česar je Jelovica prispevala 59 milijonov dinarjev, ostalo pa sovlagatelji. Na novi žagi bodo zgradili še sušilnico, energetski center in nekaj drugih objektov.
Tudi TOVARNA MERIL bo sodelovala na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu. Do začetka iger bodo izdelali okoli
950.000	različnih simbolov olimpiade. Izdelki bodo iz kakovostnega bukovega lesa. Poleg miniaturnih smuči in zastavic z znakom olimpijskih iger in maskote volkca vsebuje program tudi druge izdelke. Del spominkov bodo izročili kupcem v Zahodni Nemčiji in Avstriji, pogovarjajo pa se o prodaji tudi v drugih državah.
TOZD TDP — Ob stroju v strugarekem oddelku
SLOVENIJALES - trgovina je z otvoritvijo novega prodajnega skladišča v Ostružnici (na jugozahodnem beograjskem območju) bogatejši še za en velik objekt. Le-ta je namenjen predvsem za skladiščenje in prodajo lesnega in gradbenega materiala, pa tudi za prodajo pohištva. Zazidalna površina novega prodajnega skladišča meri 865 kvadratnih metrov, etažna (razvita) površina pa 1622 kvadratnih metrov. Skupna naložbena vrednost skladišča, ki so ga financirali iz lastnih sredstev, je bila 2 milijardi 100 milijonov starih dinarjev.
Tudi MEBLO je razstavljal na ljubljanskem sejmu lesno-ob-delovalnih strojev in opreme — tako kot večina vodilnih lesarskih podjetij. Razstavljal je stroj za razrez laminatov, kanal za nakrčevanje poliestilenske folije, vrečasti filter in stroj za ročno brušenje masivnih elementov. Razstavni program se ni prekrival s programi drugih razstavljalcev, kar kaže, da so zadeli smer, ki predstavlja določeno vrzel v strukturi jugoslovanske proizvodnje lesno-obdelovalnih strojev.
Delovna organizacija TRIBUNA se je z referendumom odločila, da se priključi sestavljeni organizaciji Uniles in tako je postala njena enajsta članica.
LESNINA vse bolj širi svojo dejavnost in ponudbo na področju inženiringa in opreme — novost so ponudbe za usluge pri organizaciji in izvajanju celotnih obnovitvenih del posameznih objektov. Ponudbe obsegajo projektiranje, gradbena dela, najrazličnejša instalacijska in obrtniška dela ter opremo (dobavo in montažo izbrane in projektirane opreme za vse na-
membnosti ter dobavo in montažo tehnološke opreme).
V	JAVORJU uspešno izpolnjujejo letošnje izvozne obveznosti. Najbolj je narasel izvoz opažnih plošč in žaganega lesa, najslabše pa je z izvozom pohištva (odpovedana ali preložena so bila naročila za ZDA, prodor na nova tržišča pa ni v celoti uspel). Kljub slabšim dohodkovnim učinkom se zavedajo, da je izvoz nujen, ker za mnoge njihove izdelke (opazne plošče, sedeže in naslone, panelke) na domačem tržišču ni prostora in bi večji izpad izvoza pomenil celo ustavljanje proizvodnje.
V	GLIN Nazarje so ob ponovni oceni stanja proizvodnih, razvojnih in prodajnih možnosti izdelali popravek srednjeročnega načrta. Ta temelji predvsem na dveh izhodiščih polizdelkih — žaganem lesu in iver-nih ploščah (ostala predelava lesnih izdelkov je obdelana po posameznih stopnjah); poseben poudarek pa je dan izvozu kot osnovi za zagotavljanje potrebnih deviznih sredstev, potrebnih za nabavo reprodukcijskih materialov in rezervnih delov.
Gasilske
vaje
V	okviru akcije NNNP, smo imeli v tozdu TPP gasilsko vajo. Gasilski vod se je zbral na dvorišču in poveljnik voda Anton Kastelic je razdelil gasilce v dve desetini. Desetina, ki ji je po-veljaval tov. Ostanek, je imela nalogo, da uredi prostore gasilskega voda ter da se obleče v uniforme. Druga desetina, ki ji je poveljeval tov. Franc Nosan, pa je imela nalogo, da pregleda in preizkusi uporabnost hidrantov, cevi in ročnih gasilskih aparatov. Akcija se je odvijala
hitro, saj je bilo časa le pičlih 45 minut. Kljub kratkemu času pa je zaradi prizadevnosti vseh udeležencev (21 prisotnih) akcija popolnoma uspela. Nato smo se zbrali v jedilnici tozda in analizirali možna žarišča, kjer lahko pride do požara. Tov. Kovačec je pripravil tudi kratko predavanje o gašenju požara in o požarni kulturi.
S.	M.
Poročilo o boleznih in nezgodah v prvem polletju
Poročilo o boleznih in nezgodah, ki ga dajemo v razpravo, obravnava izostanke z dela zaradi boleznin in drugih vplivov, ki pogojujejo take izostanke v prvem polletju tega leta.
Upoštevaje stanje v naši državi je prav, da tudi v Novolesu začnemo bolj kritično obravnavati vsakršne izostanke, zlasti pa one, ki izvirajo iz zdravstvenega varstva. Seveda ne bi bilo prav, če bi metali vse v en koš.
Večkrat lahko nekaj dni intenzivnega zdravljenja rešuje življenja ali pa zmanjšuje dolgotrajno zdravljenje.
Prepričani smo, da boste v naših samoupravnih organih in tudi v delovnih skupinah temeljito pregledali tabelarni del poročila in predlagali ukrepe za izboljšanje stanja, oziroma zmanjšanje izostankov z dela zaradi boleznin, nege, nesreč itd.
Ne bi se spuščali v ocenjevanje zdravstvenega stanja naših ljudi, vendar pa lahko obravnavamo in prerešetamo izostanke z dela, naše ocene in mnenja pa nato posredujemo ustanovam, ki so pooblaščene za odobravanje izostankov zaradi boleznin. Na delovnih skupinah bi morali obravnavati nekatere posameznike, ki povzročajo tako stanje, in poiskati možnosti, da bi se njihovo izostajanje z dela znižalo.
V tabelarnem delu poročila je videti, da so izostanki zaradi nege družinskega člana v prvem polletju glede na lansko polletje precej višji. Prav pri teh izostankih pa verjetno temeljna organizacija lahko precej vpliva na njihovo zmanjšanje. Vprašanje je namreč, če je nega vselej res tako hudo potrebna?
Že v prejšnjih poročilih smo ponudili predloge, ki bi vplivali na boljše zdravljenje in zmanjšali izostanke zaradi boleznin.
Nujno je, da vsi, ki skrbimo za varstvo ljudi, bolj sodelujemo; še posebej je treba sodelovati z zdravstvenim osebjem in zdravstvenimi ustanovami, zlasti pa z dispanzerjem za medicino dela.
Poseben problem, ki vpliva na končni rezultat izostankov z dela zaradi boleznin ali nege družinskega člana, pa so Romi, saj skoraj polovico delovnega časa ostajajo doma. Prepričani smo, da ta problem v celoti res ni dolžna reševati samo delovna organizacija. Ustanove oziroma službe, ki bi morale stalno spremljati Rome, so zdaj pri-pričane, daje zanje z zaposlitvijo problem Roma rešen.
Eden od ukrepov za omejevanje absentizma je tudi izboljšanje zdravstvenega varstva delavcev na delovnih mestih, oziroma pri delih in nalogah. Prepričani smo, da boste v delovnih skupinah obravnavali tudi ta vprašanja, saj imamo še precej delovnih mest, kjer je ostal predlog za zboljšanje delovnih razmer neuresničen (prepih, ropot, slaba osvetljenost, dviganje težkih bremen, plini, hlapi, para, prevelika vlažnost itd.). V marsikaterem primeru bi se lahko z dobro voljo in z majhnim stroškom to dalo odpraviti.
Iz tabel dajemo nekaj primerjalnih podatkov. Vseh boleznin in porodniškega dopusta (to je celotni izostanek z dela) je bilo 33.647 dni, to je toliko, kot če bi bil vsak izmed nas doma 11 dni. V ambulanti je bilo blizu 3000 delavcev, 2727 pa jih je dobilo bolniško. Pri tem ne upoštevamo preventivnih in ob-
Poročilo«.
(Nadaljevanje s 3. strani)
dobnih pregledov, ki jih je bilo okrog 400.
Po vrstah bolezni je bilo največ izostankov zaradi bolezni dihal in njihovih komponent, na drugem mestu so kožne bolezni in druge pod to šifro. Itd.
Nesreče na delu so se zmanjšale, kakor tudi nesreče doma.
Treba je pripomniti, da v 10 tozdih sploh nimajo nesreč na domu, kar pa je vprašljivo in bo zato služba varstva pri delu manjšega značaja, saj odgovorni v tozdih verjetno ne vedo za posledice, ki jih doletijo, če napišejo neresnično prijavo o nezgodi na delu.
Če pregledamo boleznine do 30 dni, vidimo, da je bilo naj več boleznin v februarju, nato v
januarju, marcu, najmanj pa je bilo boleznin v juniju. Izostanki do 30 dni so glede na lansko polletje skoraj enaki, nad 30 dni nekoliko manjši, nega družinskega člana pa je večja za 675 dni (ali skupaj 3222 dni).
Nezgode na delu so se v prvem polletju zmanjšale za 0,4 odst. Moramo povedati, da je bila izmed 116 nezgod tudi ena težja z izidom invalidnosti, česar lani v polletju ni bilo. Resnost nezgod je manjša, saj odpade komaj 11 dni na eno nezgodo. Če primerjamo 1361 dni bolovanja zaradi nezgod in 3222 dni nege družinskega člana, lahko vidimo, v kateri smeri moramo več delati. Od 116 nezgod je bilo 8 nezgod na poti na delo. Največ nezgod je bilo v mesecu marcu, nato v januarju, juniju itd. V ponedeljek, torek in četrtek se je pripetilo po 23 nezgod, prva in druga ura delavnika imata po 18 nezgod, ženske so se poškodovale 31-krat
(ali 2,9 odst.), moški pa 85-krat (ali 5,2 odst.)
Naj zaključimo to naštevanje in podajmo nekaj mnenj o ukrepih. Res je, da se je število izostankov zaradi boleznin od preteklega polletja zmanjšalo, vendar je treba narediti še več, predvsem izboljšati delovne razmere, medsebojne odnose, odnose med zdravstvom in tozdi ter se več pogovarjati o posameznikih, ki so problematični zaradi zdravja. Potrebno bo pripraviti obdobne preglede in ugotoviti, kaj z delavcem, ki mu je zdravje ogroženo. Dejstvo je, da je brez zdravja človek neuporaben in tudi v breme drugih, zato je nujno, da začnemo bolj ceniti to našo največjo vrednost (zdravje) in preusmerimo miselnost, da lahko o svojem zdravju v celoti odločamo sami, saj je taka miselnost v večini primerov zelo škodljiva za posameznika kot za celotno družbo.
Skupno število vseh bolniških izostankov, število primerov bolnih, dnevi bolovanja v prvem polletju 1982 v DO NOVOLES
z. št. TOZD	Št. zapos.	Št. bolnih	Do 30 dni %		Nad 30 dni %		Nega druž.čl. %		Porod.	.dopust	SKUPAJ	%
1. TAP	140	136	1014	5,4	547	2,9	69	0,4	516	2,8	&46	11,5
2. TDP	389	385	2076	4,0	1325	2,6	657	1,3	2037	3,9	6095	11,8
3. TES	147	105	536	2,7	586	5,0	107	0,5	-	-	1229	6,2
4. TPI	79	74	348	3,3	256	2,4	50	0,5	138	1,3	792	7,5
5. TFP	214	234	1311	4,6	508	1,8	313	1,1	593	2,1	2725	9,6
6. TSP	335	351	1642	3,7	720	1,6	583	1,3	697	1,6	3642	8,2
7. TG	D04	81	410	2,9	237	1,7	68	C,5	940	6,8	1655	11,9
8. TVP	296	439	1569	4,0	1545	3,9	570	1,4	1690	4,3	5374	13,5
9. ŽAGA	172	184	867	3,8	795	3,5	170	0,7	139	0,6	1971	8,6
10. SIGMAT	119	123	661	4,2	339	2,1	36	0,2	217	1,4	1253	7,9
11. TKO	88	83	380	3,2	39	0,3	79	0,7	104	0,9	602	5,1
12. D6SS	189	136	646	2,5	245	1,0	224	0,9	507	2,0	1622	6,5
13. BLP	116	82	407	2,6	442	2,9	135	0,9	160	1,0	1144	7,4
14. LIPA	90	100	410	3,4	453	3,8	31	0,3	-	-	894	7,5
15. BCR	89	105	491	4,1	294	2,5	46	0,4	-	-	831	7.0
16. IGK	145	111	750	3,9	195	1,0	84	0,4	643	3,3	1672	8,7
NOVOLES	2712	2727	13518	3,7	8526	2,4	3222	0,9	8381 •	2,3	33647	9,3*
Boleznine do	30 dni	po TOZD										
Z.št.TOZD		I.	II.	III.	IV.	v.	VI.	SKUPAJ
1.	TAP	228	147	199	151	188	101	1014
2.	TDP	401	398	544	350	239	344	2076
3.	TES	101	74	77	100	101	75	536
4.	TPI	66	85	43	51	51	52	348
5.	TFP	289	219	185	248	242	128	1311
6.	TSP	261	323	304	216	283	255	1642
7.	TG	62	50	75	67	80	76	410
8.	TVP	206	3 22	366	282	159	232	1569
9.	ŽAGA	110	153	189	132	173	110	367
10.	SIGMAT	88	124	93	103	93	160	661
11.	TKO	38	48	47	87	118	42	380
12.	DSSS	105	163	101	111	86	80	646
13.	BLP	76	73	97	43	41	77	407
14.	LIPA	72	101	60	37	62	78	410
15.	BOR	74	69	56	134	47	111	491
16._	IGK	14J_	141	79	73	183	131		Z2°	
NOVOLES		2322	2490	2315	2193	2146	2052	13518
Za poročilo so nam bili kot osnova bolniški listi, obrazci ER8 in ostali dokumenti, kijih dobimo iz ambulant. Vse listine so na vpogled v službi varstva pri delu.
Služba varstva pri delu
Plavanje -Novoles 82
V torek, 31. avgusta 1982, je bilo tekmovanje v plavanju, na katerem je sodelovalo 38 tekmovalcev iz 7 tozdov. V lepem, sončnem vremenu so bili doseženi naslednji rezultati:
ženske do 30 let: prsno
1.	Konda	Anica,	BLP	—
1.00,73;
2.	Senica	Anica,	TDP	—
1.03,57;
3.	Dragman Marija, TDP -1.04,80;
4.	Mirtič	Danica,	BLP	—
1.05,10;
5.	Uršič	Jožica,	TDP	—
1.09,73;
6.	Grivec	Jožica,	TAP	—
1.32,20;
ženske nad 30 let: prsno
1. Snidaršič Stanka, BLP -1.00,91
ženske prosto do 30 let
1.	Markovič Jelka, TSP — 48,10;
2.	Birsa Marjana, TSP 1.00,20
moški do 30 let: prosto
1.	Franko Mirko, TDP — 36,64;
2.	Malenšek Matjaž, DSSS — 36,80;
3.	Rajer Ljubo, DSSS — 36,81;
4.	Drame Milko, Sigmat — 36,91;
5.	Bevc Bojan, Žaga — 39,50;
6.	Dular Brane, TSP - 40,39;
7.	Kozjan Damjan, TDP -40,70;
8.	Vovko Zdene, TVP — 40,90;
9.	Pilič Miloš, TVP - 43,30;
10.	Papež Srečko, TAP -43,71;
11.	Majster Mladen, DSSS — 48,12;
12.	Besednjak Božo, TSP -48,98;
13.	Go1!a Marjan, Sigmat — 53,20;
14.	Miler Ivan, Sigmat —
54,00
15.	Lešnik Karel, Sigmat -
1.01,10;
16.	Trifkovič Simo, TVP — 1.18,33;
moški nad 30 let: prosto
1.	Dular Zdene, BLP -33,46,
2.	Žnidaršič Jadran, DSSS -
36,99;
3.	Zakrajšek Stane, TAP — 41)20;
4.	Šobar Stane, BLP — 43,10
moški do 30 let: prsno
1.	Curhalek Franci, Sigmat -42,17;
2.	Majerle Igor, TSP - 42,65;
3.	Mali Darko, TSP - 54,20;
/
Praktikanti
Že kar običajno je, da v Novolesu med počitnicami vidimo mlade ljudi, ki delajo najrazličnejša opravila. Eni se zaposlijo za mesec dni z namenom, da si prislužijo kak dinar, drugi pa zaradi obvezne počitniške prakse.
Povprašali smo jih kaj delajo in kako se počutijo v Novolesu.
Jože Potočar
Jože Potočar:	Končal
sem 1. letnik usmerjenega izobraževanja — kovinsko predelovalna usmeritev. Sem štipendist tozda TES in zato sem na praksi prav tu. Delavci so me lepo sprejeli in delo je prav takšno kot sem pričakoval. Moj mentor je Ljubo Jenkole in upam, da je z mano zadovoljen.
4.	Bartolj	Franc,	TAP	-
55,20;
5.	Avguštin Miran, TDP — 1.06,66;
moški nad 30 let: prsno
1.	Bencik	Bojan,	Žaga	-
39,20;
2.	Rozman Ivan,	Žaga	—
51,52;
3.	Maraž	Franc,	TAP	—
54,40;
4.	Durič	Branko,	Žaga	-
1.07,000;
štafeta (ženske):
1.	BLP - 3.00,20;
2.	TDP - 3.08,97;
štafeta (moški):
1.	DSSS — 1.56,45;
2.	Žaga - 2,04,20;
3.	TSP - 2.05,00;
4.	Sigmat — 2.09,96;
5.	TAP - 2.20,80;
6.	TDP - 2.34,20;
7.	TVP - 2.53.95: Tekmovanje je uspelo tako
po doseženih rezultatih kot po številu udeležencev, zaželeno pa bi bilo, da se tekmovanja udeležijo tudi delavci tozdov izven Straže.
ŠD Novoles
Predlog
Delavski svet tozda Žaga je na seji 27. julija 1982 obravnaval nabavo osnovnih sredstev. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je včasih potrebno kako osnov-
—
Ivan Avsenik: Končal sem 2. letnik SŠTU. Delam v delavnici tozda TES. Tu sem bil tudi lani in mi je zato delo že poznano. Kaj delam? No, delo je različno: stružim, merim, rezkam itd. Z odnosom Novolesovcev do mene sem zadovoljen in upam, da so tudi oni z menoj.
Samo Senica
Samo Senica: Končal sem 2. letnik SŠTU. Lani sem bil
med počitnicami v brigadi, letos pa sem na praksi v Novolesu. Nisem vaš štipendist. Z mano so prijazni in delo ni naporno. Mislim pa, da bi bil program dela lahko bolj zahteven. Tako bi se več naučil in tudi več koristi bi bilo od mojega dela. Menim, da imate zelo dobro kuhinjo. Malice so odlične.
Ljubica Košir: Sem štipendistka Novolesa. Končala sem 3. letnik ASŠ in v Novolesu nisem prvič na obvezni počitniški praksi. Sedaj delam, kot vidite, v stro-jepisnici. Delo je takšno kot sem ga pričakovala. Menim, da bi morala biti stroje-
Ljubica Košir
pisnica ločena od vseh teh razmnoževalnih strojev, kajti 1 e tako bi bilo delo normalno. Tudi stroji za razmnoževanje, na katerih občasno delam, nam radi ponagajajo in marsikdo tega ne more razumeti. Sicer pa sem z delom zadovoljna.
—ic
no sredstvo manjše vrednosti nabaviti takoj. Tu pa nastopijo težave, ker je potrebno za vsak nakup osnovnega sredstva v vrednosti nad 10.000 din imeti sklep delavskega sveta. Da danes manjšega osnovnega sredstva (tehtnice, računalnika ...) že ne dobiš več po ceni pod
10.000	din, ni nobena novost. Zato delavski svet tozd Žaga daje pobudo za spremembo statuta tozda v tistem delu, ki govori o tem, da direktor tozda sam odloča o nabavi osnovnih sredstev do vrednosti 10.000 din. Predlagamo, da se ta znesek zviša, vendar ne nad 20.000 din. Kaj o tem menite v ostalih tozdih?
DS tozda Žaga
DS DO Novoles
Iz zapisnika seje DS DO Novoles, ki je bila 3. 8. 1982.
V začetku avgusta se je sestal DS DO Novoles na 8. redni seji in obravnaval:
-	polletni obračun,
-	plan za tretje trimesečje,
-	spremembe in dopolnitve statuta DO in SaS o združitvi v DO,
-	spremembe plana investicij za leto 1982,
-	dežurstvo na domu,
-	začasna organiziranost in delovanje KPO ter ustanovitev delovne skupine KPO,
-	imenovanje vodje PFS,
-	volitve v odbore (OMR, OE, ORO) za TOZD IGK in TGD.
Obrazložitev obračuna za I. polletje je podal tov. Kapš. Navzočim je posredoval naslednje podatke:
-	plan proizvodnje je bil glede na letni plan dosežen v visini 96,6 %,
-	zaposlenost se je povečala za 2,8%
-	Produktivnost za 3,4 %, pri kateri se še vedno beleži porast, vendar ta rast ni več taka kot je bila v preteklih letih
-	Fakturirana realizacija je bila dosežena v višini 1.316.250.000
-	Tečajnih razlik je bilo za skoraj 100 % več kot v istem obdobju lani in predstavljajo 15 % dohodka
-	Celotni prihodek po plačani realizaciji je bil dosežen v višini
1.659.530.000	din in je na dinamiki letnega plana
-	Porabljena sredstva predstavljajo 65 % celotnega prihodka in znašajo 1.016.210.000 din
-	Dohodek je bil dosežen v višini
553.380.000	din
Amortizacija je znašala 66.000.000 din, povečanje na lansko leto je 96 %
-	Povečanje izdatkov za prehrano predstavlja 48 %
-	Pri normativih porabe surovin in materialov je dosežen prihranek v vrednosti 38.910.000 din
-	Pri ostalih fiksnih stroških smo dosegli kot DO prihranek v višini
5.500.000	din.'to Je 2,1 %
-	Obveznosti iz 'dohodka so se povečale za 29 %
-	Cisti dohodek je bil dosežen v viSni 399.270.000 din
-	Za osebne dohodke smo namenili 63% CD oz. 251.310.000 din in znaša povečanje za OD 20 %
-	Za sklad skupne porabe smo namenili 10.710.000 din
DS DO Novoles
(Nadaljevanje s 5. strani)
Rezervni sklad 13.000.ooo din Izvoz je bil dosežen v višini
7.717.000	dolarjev kar predstavlja 85,1 % dinamičnega plana
-	Uvozili smo za 2.968.000 dolarjev, k »predstavlja 94 % glede na plan
-	Pokritost uvoza z izvozom smo dosegli v višini 2,46 % (planirali smo 2,7 i)
Na poročilo ni bilo pripomb, zato je bil sprejet naslednji
SKLEP:
Sprejme se polletni obračun za I. polletje 1982.
Tov. Kapšje navzočim obrazložil tudi plan za tretje trimesečje in navedel naslednje podatke za NOVOLES:
-	plan celotnega prihodka
863.751.000	din
-	dohodka303.914.000 din
-	čistega dohodka 227.023.000 din
-	plan ostanka dohodka po vrednosti ED, kot jo trenutno izplačujemo je 67.120.000 din
Po poročilu se je razvila živahna razprava, ki je osvetlila težave, ki spremljajo gospodarjenje v letošnjih zaostrenih pogojih. V zvezi s tem so za tretje četrtletje pripravljeni ukrepi, ki morajo veljati najmanj do konca leta. Delimo jih na:
1.	Ukrepe za obvladovanje plana prodaje, izvoza in uvoza.
2.	Ukrepe v primeru zmanjšanja proizvodnje in zastoja v proizvodnji. Za te ukrepe imamo v naših aktih že vgrajene določene določbe, izoblikovani pa so bili še dodatni členi, ki določajo, kako ravnati v primeru zastojev.
3.	Ukrepe za obvladovanje dinarske in devizne likvidnosti. Ti ukrepi naj bi zagotavljali normalno finančno likvidnost DO. Potrebno bo bistveno spremeniti naš odnos do zalog, do trošenja finančnih sredstev, do stroškov, Ti ukrepi bodo naknadno še podrobneje razgrajeni.
4.	Ukrepe v zvezi s poslovanjem TOZD IGK. Ti ukrepi naj bi zagotovili do konca leta poslovanje TOZD IGK na „pozitivni nuli”, kar pomeni, da bi se popolnoma sam pokrival v vseh obveznostih. Ne pričakujemo pa, da bi ustvaril kakšen večji pozitivni rezultat.
V razpravi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje gospodarjenja v TOZD IGK in v zvezi s tem je bil imenovan nov sanacijski odbor v sestavi: Gabrijel Sitar - predsednik, Pavle Jurglič član, Konrad Mehle - Član in Boštjan Japelj - član.
DS je verificiral plan za tretje trimesečje z vsemi dodatnimi ukrepi in začasnimi sklepi, ki so bili predloženi.
Ob naslednji točki dnevne^ reda je bil sprejet
SKLEP:
Začasno se sprejme spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in statuta DO.
lato je ing. Pečar obrazložil
vesticijskem programu za izgradnjo obrata omamih front prišlo do nove vrednosti investicijske naložbe v višini 43.000.000 din in to zaradi povečanja deviznega kurza pri uvozni opremi, zaradi dodatnih zahtev pri projektu odsesovanja ter popolne ustavitve kreditiranja investicij iz bančnih sredstev. Zato je potrebno
združiti poleg že združenih 23.000.000 din še 20.000.000 din.
Predlog je naslednji:
-	odobrene investicije v zaklonišče v višini 6.000.000 din se preloži v leto 1983 in se sedaj združena sredstva usmerijo za investicijo omarnih front;
-	odobrena investicija v TKO ke-rakril se preloži v Teto 1983 in se vrednost 5.200.000 din nameni za obrat omarne fronte;
-	Odobrena investicija v obrat Žitara vas v višini 4.000.000 din se začasno odloži in sredstva namenijo za obrat omarnih front;
-	sredstva IGK, ki ležijo na skladu njegovih tekočih investicij se zmanjšajo za 4.800.000 din in združijo za obrat omarnih front.
S strani delegacij tozdov na predlog ni bilo pripomb na kar je bil sprejet naslednji
SKLEP:
Sprejme se predlog spremembe plana investicij za 1. 1982.
KSS je na podlagi zadolžitve s strani DS DO pripravila predlog nagrajevanja intervencij izven rednega delovnega časa, ki so ga člani DS DO sprejeli s pripombo tozda IGK za 6. točko.
DS DO Novoles je na tej seji sprejel še naslednje sklepe:
-	Sprejme se sklep o začasni organiziranosti in delovanju KPO DO in o ustanovitvi delovne skupine KPO. Za namestnika predsednika KPO se imenuje tov. Janez Bajuk. Ta sklep velja do 31. 5. 1983.
- Sprejme se sporazum o ureditvi pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja za tov. Pavliča.
Razpisni postopek za člana KPO za poslovne povezave se nadaljuje, ko bo tov. Pavliču v skladu s sporazumom iz prejšnje točke prenehalo delovno razmerje v DO IMV in bo zopet delal v Novolesu s polnim delovnim časom.
-	Tov. Pezdirc Ivana se za dobo 4 let imenuja za vodjo PFS.
-	V odbor za medsebojna razmerja se namesto tov. Jelenc Špele izvoli tov. Andrejčič Marjan iz tozda TGD.
Sprejme se poročilo požarne inšpekcijske službe s tem, da se zadolži posamezne službe, da izvršijo naloge, ki še niso opravljene in so razvidne iz poročila.
- Z razpravo o enotnejšem načinu obračuna OD za primer delovnih invalidov se nadaljuje na prihodnji seji DS, na podlagi gradiva, ki ga pripravi KSS.
-ic
Uspešna
akcija
V času od 16. do 21. avgusta je v organizaciji salona pohištva, ki je v sestavi tozda BLP, potekala v grmski osnovni šoli prodaja pod posebnimi pogoji, ali kot temu pravimo: razprodaja. Prodajali smo blago iz naše proizvodnje in sicer proizvode tozdov: TPP, TSP, TKO, TGD, IGK in TPI.
Zanimanje za naše proizvode je bilo precejšnje zaradi cen, ki so bile zelo nizke in sprejemlji-
ve za kupce, pa tudi zaradi kvalitete naših proizvodov. Vplivala je še sprememba predpisov o potrošniških posojilih, ki so sedaj neugodni za kupce.
Tokrat je sodelovanje pri pripravi akcije potekalo boljše kot prejšnja leta in tako je potrebno nadaljevati tudi v bodoče pri podobnih akcijah. Čeprav dokončni rezultati o uspehu še niso znani (finančni), grobe ocene kažejo, da je bilo prodanega za blizu 7,000.000 dinarjev. S to akcijo smo znatno znižali zaloge v nekaterih tozdih.
Povedati je treba, da so v času akcije delavci salona delali po ves dan, kar je pripomoglo k uspešnemu zaključku.
ANICA KONDA
Računalniki -strokovnjaki
Z novimi metodami in tehnikami v računalništvu so razvili tako imenovane ekspertne informacijske sisteme. To so informacijski sistemi, ki se na svojem področju uporabe obnašajo kot strokovnjak (ekspert) za to področje. Pomembna novost teh sistemov je, da ne samo odgovarjajo na uporabnikova vprašanja, temveč lahko tudi pojasnijo, s kakšnim sklepanjem je sistem našel odgovor in zakaj potrebuje kakšen nov podatek. Uporabljajo se na področju medicinske diagnostike, za ugotavljanje napak in kontrolo delovanja pri večjih strojnih sestavih, za računalniško vodeno poučevanje in podobno.
F. E.
Pravnomočno izrečeni disciplinski ukrepi od 10.8.1982 do 4.9.1982
TOZD TDP
1.	MORAVEC DUŠAN: trije neopravičeni izostanki z dela — JAVNI OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
2.	GIDER ŠTEFANIJA: en neopravičen izostanek z dela — OPOMIN.
3.	BERAK MILAD1N: en neopravičen izostanek z dela — JAVNI OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
novoles
4.	STAREŠINA ĐURO: en neopravičen izostanek z dela, predčasno odhajanje z dela - * JAVNI OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
5.	ZADRAVEC MOJCA: nepravilno vpisovanje delovnih listov - OPOMIN.
6.	HOČEVAR ANICA: nepravilno vpisovanje delovnih listov - OPOMIN.
7.	GRUM ANICA: nepravilno vpisovanje delovnih listov — OPOMIN.
8.	STROJIN MARIJA: nepravilno vpisovanje delovnih listov- OPOMIN.
9.	VESELIC LJUDMILA: nepravilno vpisovanje delovnih listov - OPOMIN.
TOZD LIPA
1.	KODRIČ FRANC: spal pri opravljanju delovnih obveznosti vratarja čuvaja — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 3 mesecev.
TOZD TVP:
1.	KOŠIR CVETO: samovoljna zapustitev dela — JAVNI OPOMIN.
2.	KREN JOŽE: odklonitev dela, netovariško obnašanje do sodelavca — JAVNI OPOMIN.
TOZD ŽAGA:
1.	HIRKlC ZAHIR: en neopravičen izostanek z dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
2.	ZORAN JOŽE: en neopravičen izostanek z dela — OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
3.	MAUSSER ANTON: en neopravičen izostanek z dela — JAVNI OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
4.	KOBE ŠTEFAN: en neopravičen izostanek z dela — OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
5.	PRIMC JOŽE: samovoljna zapustitev dela, en neopravičen
izostanek z dela — JAVNI OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
6.	KRAMPELJ TOMAŽ: enomesečna neopravičena odsotnost z dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
1.	POVŠE BOJAN:	sedem
neopravičenih izostankov z dela - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA.
DSS KRŠKO:
1. SEMEC ROZIKA: dva neopravičena izostanka z dela, zamujanje na delo — JAVNI OPOMIN.
TOZD TPP:
1.	POLJAKOVIČ JAKOB: en neopravičen izostanek z dela - JAVNI OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
2.	HOSTAR ALBERT: netočno vpisovanje delovnih listov - JAVNI OPOMIN.
3.	MEDLE FRANC: nevestno opravljanje delovnih obveznosti - JAVNI OPOMIN.
4.	JANČAR DUŠAN : samovoljno vozil viličarja in poškodoval delovna sredstva — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV IN PLAČILO MATERIALNE ŠKODE V VIŠINI 5400 din.
5.	MUNITLAK DUŠAN: neupravičena odklonitev dela, malomaren odnos do dela in delovnih obveznosti, nepravilno ob-
našanje do sodelavcev — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
TOZD SIGMAT
1.	HORŽEN STANE: nepravilno vedenje do sodelavcev, malomaren odnos do dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 3 mesecev.
2.	KOZOLE RUDOLF: nepravočasno opravičevanje izostankov z dela - JAVNI OPOMIN.
3.	MEDVEŠEK MIRAN: en neopravičen izostanek z dela — JAVNI OPOMIN.
4.	ARNŠEK MARJAN: večkratno zamujanje na delo -JAVNI OPOMIN.
TOZD BLP:
PRŠLJA RANKO: trinajst neopravičenih izostankov z dela
-	PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
TOZD TSP:
1.	LAVRIČ PETER: odklonitev dela, nepravilno vedenje do sodelavcev — JAVNI OPOMIN.
2.	MAJER ZVONE: vinjen na delu, nepravilno obnašanje do sodelavca — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
3.	MARKOVIČ JELKA: dva neopravičena izostanka z dela
-	OPOMIN.
4.	TOMIČ MARICA: en neopravičen izostanek z dela — OPOMIN.
5.	PUCELJ LADISLAV: vinjenost na delu — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
Mlacfnska delovna akcija
V Soteski je letos nekaj več mladincev kot lani, zato smo se za letošnje polletje dogovorili, da bomo naredili nekaj koristnega za tozd, kjer preživljamo precej svojega časa.
Ponudila se je prilika, da zaradi urejanja okolja prestavimo razsuti večji polnojar-menik od stare žage, kije zgorel v požaru avgusta leta 1978. V juniju smo se zbrali nekega vročega petka ob 13,30 in začeli takoj z delom. Najtežje delo je bilo opravljeno z nakladačem Volvo, ki je prenašal zelo velike in težke litoželezne kose na primernejše mesto. Tudi za ostale je ostalo dela dovolj. Prenašali smo manjše kose in očistili pesek in blato, kjer je ležal dotrajani stroj. Proti večeru smo uspešno končali delo in zaključek zalili ob pivu.
Manjši polnojarmenik in stara luščilka pa sta postavljena pri žagi kot zanimivost in spomin na stare čase. Marsikdo, ki mimogrede pride v Sotesko, se rad ozre na starini. Pa tudi druge zanimivosti so še in seveda lepo urejeno okolje tovarne.
H. F.
Delo mladih v TOZD TSP
8.	2. 1982 - delo na stiskalnici furnirja (delala sta dva mladinca);
11.3. 1982 — delo v tapetništvu — pakiranje kavč postelje (delalo je pet mladincev);
6.	4. 1982 - delo v montaži (delali so štirje mladinci);
8. 4. 1982 - sajenje sadik ob Novolesovi ograji (delali so trije mladinci);
1. 6. 1982 - zlaganje, špan-glanje in premazovanje lesa (delalo je osem mladincev);
3.	6. 1982 - zlaganje, špan-glanje in premazovanje decimi-ranega lesa (delalo je sedem mladincev);
14. 6. 1982 — kopanje kanala za prestavitev električnega kabla (delali so trije mladinci);
22. 6. 1982 — zlaganje in sortiranje decimiranih elementov (delali so trije mladinci).
Z akcijami nadaljujemo po potrebi v tozdu TSP. Sedaj pa smo začeli z akcijo zbiranja odpadnega papirja. Pobudo za to smo dali mladinci iz tozda, pri njej pa sodelujejo vsi delavci.
AMALIJA FLANDER
Koristni
predlog
„Samoupravno" smo si izborili izhod iz težav! Da, da, težav! Pohodili smo, polomili, nekje delno, drugje pa v celoti odstranili to prekleto ograjo, ki nam preprečuje, da bi lahko svobodno hodili na delo, z dela, na pijačo, v trgovino itd. Kdo se je sploh spomnil, daje ograja potrebna? Čemu neki? Saj ne bomo nikamor pobegnili! Tu smo že leta!
Če pa se že komu zahoče, da ukrade sem pa tja kakšno malenkost in jo odnese, ker jo doma nujno potrebuje, ali pa če se bo kdo spomnil in mogoče malce zažgal našo tovarnico ali pa polomil 'nekaj strojev, pa tudi ni nič hudega, saj ima Novoles 13 tovarn, strojev pa kolikor hočete.
In zato predlagam, ker vidim, da je v nas svobodni duh zelo živ, da bi imel vsak naš človek svoj vhod in svoj izhod iz Novo-lesa tam, kjer bi si ga po krajši
Koristni.«
(Nadaljevanje s 7. str.)
ali daljši borbi s to prekleto ograjo priboril.
Tako bi točno vedeli, kdaj je kdo prišel na delo ali kdaj je kdo odšel domov. Vedeli pa bi tudi, če je kdo kaj ukradel, oziroma si izposodil od te naše skupne lastnine.
Vemo namreč, da smo do skrajne meje ljubosumni in zato nepopustljivi, če kdo hoče hoditi prek našega dvorišča ali travnika. Tako bi se tudi tu borili, da ne bi nihče hodil skozi naš vhod v tovarno. Bog ne daj, da bi šel Janez skozi vhod od Pepeta, ali da bi šla Polona skozi izhod od Mice!
Tako bi zagotovili varnost naše preljube firme. Seveda bi zraven imeli še nekaj prihrankov, ker ne bi potrebovali vratarjev in čuvajev, ki nas samo maltretirajo in so zato popolnoma nekoristni.
Se strinjate, da je predlog dober? Nagradite me!
Morebitni honorar za moj koristni predlog naj se nameni za stroške odstranitve ostankov ograje!
Inovator
Pepe
ima besedo
V______________/
Ljubi moji novolesovci! Spet sem med vami in spet se oglašam. Že vidim vaše nergave obraze in slišim polglasne pripombe: že spet ta nebodigatreba. Nikar hude krvi! Saj vam
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", | lesni kombinat Novo mesto | — Straža. Naklada 2950 iz-i vodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Dolenj ski list. Tisk: DITC, TOZD Tiskarna.
\ Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na * podlagi mnenja Sekretariata ! | za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31 • januarja 1978.
ne želim nič slabega. Kako vesel bi bil, če bi vam lahko pel zgolj hvalo in slavo in če ne bi bilo ničesar, kar bi grajal. Bili bi čudoviti in še bolj posnemanja vredni, kot ste zdaj. Da, da, posnemanja vredni. A še ne veste, da veljate za vzor samoupravljavcev, za smetano, za nekaj najboljšega? Da tovariši iz oblastnih organov in sisov kar zelenijo od zavisti, kako imate vse modro in pametno urejeno, daleč od njihove zaplankane in zastarele, namišljeno samoupravne miselnosti? Taki ste navzven. Navznoter pa imate napake, ki se jih marsikdaj nočete zavedati in jih ne priznate in zato bentite name, ki vam jih kažem, pri tem pa povem zgolj resnico.
Če me spomin ne vara, so bratje Srbi tisti, ki pravijo, da kdor poje, slabo ne misli. Da vas prepričam v svoje dobre namene, vam tudi jaz povem pesmico:
ZIS z ukrepi meša štrene,
ne stori se, kar se sklene.
Tone gospodarska barka,
manjkata nam dolar, marka ...
Ali ni lepa! Pa recite, da vas nimam rad.
Onega dne sem okrcal neko vašo simpatično dekle, ki naj bi terjala od vas, da mi onemogočite dostop v vaš list. Zdaj priznam, da sem se zmotil in ji storil krivico, saj punca ni imela v mislih mene, temveč menda nekoga drugega, ki se je bojda tudi šopiril po vašem uglednem časniku. Mea culpa, kot pravi fajmošter pri maši...
Dolžan sem tudi odgovor, zakaj me nekaj časa ni bilo. Dopust, dragi moji, dopust je bil vmes in pošteno sem ga izkoristil. Ne za gradnjo hiše ali vikenda, temveč za pravo pravcato morje. Užival sem, kot bi me kdo s kurjim peresom božal po popku. Počutil sem se namreč kot doma. V trgovini sem stal v vrsti za kruh. potlej nisem dobil mleka in ne mesa ter masla. Prali pa smo kar v morju, saj ni bilo praška. V oštarijah pa so bile cene tako navite, da se bog usmili. Pri tem pa so se natakarji vlekli med mizami s
Vaš PEPE LESOREZN1K
Kadrovske vesti
AVGUST 1982
TVP:
—	prišli: Mirko LUKŠlC, Anton ROZMAN, Jože SENICA
—	odšli: Brane REDEK, Aleš PETERLIN (poč. delo)
ŽAGA:
—	prišli: Matjaž KASTELIC, Jožko VENE, Milja TRIVIĆ, Jože KOSTREVC
—	odšli: Anica KASTELIC, Marinka POLIČNIK, Sreto PEJIČ, Anica PEZDIRC, Zlatko PEJIČ, Andrej DROBNIČ (vsi poč. delo)
IGK:
—	prišli: Pavel JURGLlC, Marjan VIDMAR, Ludvik VIRC, Anica PEKOU, Edvard KRIŠTOF
—	odšli: Ivan LEVIČAR (discipl. izklj.), Franc ŽELJKO (discipl. izklj.), Cirila VIDIC (samovolj.), Janez TRUNKELJ (sam.)
TDP:
—	odšli: Magda NOSE (spor.), Marija KRAŠEVEC (discipl. izklj.), Jože KUŽNIK (JLA)
TSP:
—	prišli: Stanislav MIKLIČ, Matjaž PETRUNA, Robert BUČAR, Nevenka PIRKOVIČ, Emilja BEDEK, Viktor BREZNIK (vsi poč. delo), Jože PRIMC, Robert JURAN
odšli: Irena ZAJEC, Igor FLORJANČIČ, Slavka KOCJANClC, Andreja KOCJANČIČ (vsi poč. delo), Lado PAVLIN (v DSSS), Miha LEGAN (v DSSS). Alojz ŠPRINGER (v DSSS)
TPP:
—	prišli: Vladimir RA-DEŠČEK, Milka ZRILlC, Franc HROVAT
v- odšla: Vera UDOVIČ (sporazum)
TAP:
—	prišla: Marjeta GROM, Ivan KOVAČIČ
TKO:
—	prišli: Martina VRANIČAR, Martina OBERMAN, Vesna DORIN, Mira VRANIČAR, Jurij MATEKOVIČ (vsi poč. delo)
—	odšli: Vesna REŠJAN, Brigita HRNJAK, Mira ZVONKOVlC (vsi poč. delo), Martin MALEŠIČ, Janez PEZDIRC (oba poč. delo)
TES:
—	odšel: Niko AVSENIK (sporazum)
BLP:
HlC
prišel: Vladimir MU-
DSSS:
—	prišli: Irena JAKŠE, Ilijana VIDMAR, Lidija PAPEŽ, Anton KOŠIR, Peter ISKRA
—	odšel: Franc ZUPANČIČ (spor.)
BOR:
—	odšla: Ivanka BLATNIK (spor.), Leopold STRITAR (JLA)
SIGMAT:
—	prišel: Silvester NOVAK
—	odšli: Tomaž JEREB (samovolj.), Zdravko URBANC (spor.), Jože KLENOVŠEK (spor.), Ivan BOBNIČ (JLA)
ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD:
bingljale iz nosov. Trikrat hura	TOZD	M	Ž	SKUPAJ
za naš turizem!	TVP	124	174	298
Slišim, da imate v vaši družbi	ŽAGA	158	21	179
tozd, katerega vrli predstavnik	TP1	59	21	80
je njega dni pel vso hvalo pri-	BOR	72	14	86
zadevnosti. učinkovitosti, gos-	SIGMAT	90	26	116
podarnosti, udarnosti, pravilni	IGK	95	54	149
naravnanosti in sploh, oh	TDP	158	224	382
uspešnosti tozda, zaradi česar	TSP	176	171	347
so potlej dvignili tudi njegov	TPP	139	80	219
VED. Obračun za mesec nazaj	LIPA	84	5	89
pa je pokazal, da tozd ni poziti-	TAP	88	52	140
ven . ..	TKO	57	34	91
Komu torej verjeti, številkam	TES	114	29	143
ali predstavniku? Ali pa velja:	TGD	48	54	102
če tudi nam gre dobro, bodimo	BLP	83	34	117
v svojih izjavah skromni.	DSSS	91	105	196
Lep pozdrav in na svidenje!	SKUPAJ	1636	1098	2734