Št. 40. Mapibop, dne 6. oktobra 1910. Tečaj LX) V JsLaja vsak četrtek in ?elja a poStnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge lzvenavstrijskr deželo 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K« Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja« v Mariboru. — List se dcmošilja do odpovedi. — Udje „Katol, Mskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnino. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne' vračajo. — Upravništvo: KoroSks cesta štev. 5, vsprejema naročnico, inserate in reklamacije, -žža inserate se plačuje od enostopne petitvrsto za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati so sprejemaj do srede zjutraj. — Ne« zaprte reklamacije ho poštnin© proste. t Cenjenim naročnikom. Q 0 Pred dobrim mesecem smo poslali vsem naročnikom, ki še niso plačali naročnine, izkaz, koliko nam še dolgujejo za list. Prosili smo jih ob enem tudi, da naročnino prej ko mogoče pošljejo, ker bi jim morali drugače list ustaviti. Mnogi naročniki so res storili svojo dolžnost, a veliko jih še dolguje naročnino. Zato tiste naročnike, ki še svoje dolžnosti niso izpolnili, zopet opozarjamo in prosimo, naj takoj zaostalo naročnino plačajo, ker drugače lista ne dobijo več. Pri današnji številki, imajo naročniki, ki še naročnine niso plačali do konca lanskega leta, na ovitku velik rdeč križ, in ta številka bo zadnja, ki jo bodo dobili, ako ne plačajo. UPRAVNIŠTVO. Deželni zbor zaključen. Zasedanje Štajerskega deželnega zbora, ki se je sešel dne 20. septembra, je bilo z dnem 2. oktobra zaključeno. Vse delovanje deželnih poslancev je obstojalo v tem, da so se med seboj pridno pogajali in posvetovali, kako dovesti mir in spravo med slovenskim in nemškim ljudstvom. Toda pogajanja so se razbila ob nestrpnosti nemško-nacionalnih poslancev, kateri niso hoteli na noben način privoliti, da se meri spodnještajerskemu ljudstvu z enako mero, kakor srednje- in zgornještajerskemu. Treba si je to dobro zapomniti, da ne bodo zopet štajercijanci in nemški priseljenci pačili resnice. Da so nemški nacionalci res krivični proti Spodnjim Štajercem in da postopajo nestrpno, to nam dokazuje tudi zadržanje nemških veleposestnikov in nemških krščanskih socialcev. Ti so bili voljni, vsaj v jako zmerni meri, ugoditi opravičenim zahtevam Slovencev, toda nemško-nacionalni poslanci tega niso pripustili: še več, grdo in ljuto jih vsled tega napadajo v svojih listih ter jih zmerjajo z izdajicami. Opozarjamo, da se nahajajo v zvezi nemško-nacionalnih poslancev razen Wastiana tudi ti-le znani gospodje: ptujski Ornig, mariborski Neger, celjski dr. Negri, marenberški Langer in mutski Erber. Ti so sokrivi, da deželni zbor ne dela. Žalostno za časa pogajanj pa je bilo, da so slovenski liberalci pomagali nemško-nacionalcem ter jih s svojimi neresničnimi poročili o razmerah na Spodnjem Štajerskem utrjevali v odporu proti pravičnim slovenskim zahtevam. Namesto, da bi stali ob strani svojih bratov, ki so se borili za pravice svojega ljudstva, pa so stali kot pomagači pri nemško-nacionalni večini in ji vzbujali mnenje, da slovenske pritožbe o zapostavljanju našega ljudstva niso opravičene. Le eno tolažbo smo doživeli v tem času, da je namreč veliko pametnejših liberalcev vsled tega protinarodnega postopanja zapustilo liberalno stranko in izrecno o-dobravalo z ljudstvom vred nastop naših deželnih poslancev. Zaključenje deželnega zbora vzamemo z mirnim srcem na znanje. Slovenski poslanci so začeli obstru-irati, ker niso dobili od deželnega zbora ničesar koristnega za svoje voliice, pač pa. je bila nevarnost, da se celo oškoduje spodnještajersko ljudstvo. Sedaj je vsa ta nevarnost izključena. Krivi na nedelavnosti deželnega zbora pa so nemško-nacionalci vsled svoje nestrpnosti in napetosti, v kateri so jih po prijateljski podpirali naši štajercijanci in liberalci! Osrednja zadruga za vnov-čenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru poživlja vse posestnike na Spodnjem Štajerskem, da pristopijo kot ud k Osrednji zadrugi za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje. Važno je za nas, da imamo kolikor mogoče veliko Število udov, ker se bo pri podeljevanju podpore oziralo na število udov. Cim več bodemo imeli udov, tem večja podpora se nam bo podelila. Delež znaša 10 K, kateri se ne obrestuje, pač pa se pri izstopu vrne. Osrednja zadruga ima skrbeti v prvi vrsti za vnovčenje živine ter bode svojim udom odjemala živino takoj, ko bodo pri nas padle cene ži- vine in pošiljala živino na najugodnejše trge. Pri skupni prodaji živine si zadruga ne računa niti vinarja, ampak odračum si samo tiste stroške, ki pri prodaji resnično narastejo, kakor n. pr. voznina, tržna pristojbina (Štantnina), stroški krmljenja na sejmu itd.; vse te stroške in še mnogo večje imajo pa tudi vsi živinski barantači in prekupci, ki postavljajo živino na najugodnejše trge ter delajo vrhu tega Še mastne zaslužke; seveda letos ne ravno velikanskih, ker ima živina pri nas visoko ceno, pač pa v letih, ko imamo pri nas nizke cene. Druga važna naloga Osrednje zadruge je, skrbeti za povzdigo živinoreje, in ravno za Spodnještajersko je to velevažnega pomena. Zadruga bo skrbela, da se bodo nastavili za posamezne kraje dobri, čiste pasme plemenjaki, in sicer za gornjegrajski, šoštanj-ski, slovenjegraški, marenberški okraj in pa cele SL gorice marijedvorska pasma. — Za rogaški, Šmarskf, celjski, laški, brežiški, kpnjiški, vranski, sevniški in kozjanski okraj m u r o p o 1 j s k a pasma. Osrednja zadruga bo oddajala tudi svojim udom dobre čiste pasme telice ali krave po znižani ali polovični ceni. Osrednja zadruga bo dobivala namreč od države podporo vsako leto, in sicer do leta 1918., nadalje se bo skrbelo za zavarovanje živine, za zboljšanje travnikov, hlevov, gnojišč, za ugodno dobavo krmil, posebno za ugodno dobavo močnih krmil, kakor na primer otrobi itd., nikdar pa za dobavo krmil: lukulus, mol-ko itd., kakor se že vsa imenujejo, o katerih smo že tudi v „Gospodarskih Novicah" poročali in naročali, da jih nikdo ne kupuje. Na zgoraj naveden način bo mogoče živino še boljše in hitrejše spraviti v denar, število živine pomnožiti, ter priti enkrat do boljše živine. Vsak kmet-živinorejec bo po prečitanju teh vrstic sprevidel, da je ta Osrednja zadruga velevažnega pomena za kmečki slan, zatorej vas kmetje in zaupniki S. K. Z. najuljudnejše prosimo, da v prav obilem Številu pristopate k zgoraj navedeni zadrugi. Ker je za nas važno, da imamo kolikor mogoče veliko Število u-dov, smo se tudi obrnili na čč. gg. župnike ter jim poslali brošuro, katera vsebuje pravila in spis o skupni prodaji živine, pristopnico in položnico, ter jih je že tudi mnogo pristopilo, za kar jim izrekamo najtoplejšo zahvalo. Nameravamo poslati tudi zaupnikom S. K. Z., ter jih najuljudneje prosimo, da se v prav obilnem Številu udeležujejo, in obenem Še prosimo, da tudi še druge kmete-živinorejce poživljajo k pristopu Osrednje zadruge. PODLISTEK, Naše jeruzalemsko romanje. 1. Na morju. Zvečer, dne 20. septembra smo Šli jeruzalemski romarji k počitku s sladko zavestjo: jutri stopimo na sulio, na ljuba domača tla. Tudi morje se je hotelo od nas prijateljski posloviti. Zadnji dan pomorske vožnje po albanskih in dalmatinskih vodah, je kazalo nenavadno prijazno lice. Kakor zrcalo je izgledala morska gladina, solnčni žarki so se veselo kopali v kristalno čisti mirni vodi; orjaška ladija „Ti-roi", ki je bila skoro 11 dni naš dom, je krepko rezala vodene brazde. Napočilo je jutro 21. septembra. Kolika sprememba! Za nami je privihral soparni jug, zanesel v morsko domovje nemir, nebo pa zastrl s težkimi oblaki, ki so od časa do Časa izsnli svojo mokro vsebino. Kakor morska površina, so bile razburkane tudi naše duše. Nekaj viharnega, nestrpnega, koprnečega se je bralo vsem na obrazu. S telesom smo stali * še na ladiji, a naša srca so na lahnih krilih hitela že tja čez Kras proti Ljubljani in dalje čez hribe in doline v domače kraje, k dragim svojcem. Čustva sladkega veselja in pričakovanja so polnila naša sr-, ca, a vmes so se marsikateremu na dnu duše oglašali tudi milotožni zvoki. Naše romanje je pri koncu, sv. dežela daleč za nami, minoli so dnevi, ko je naša duša brezskrbno liki novoporočena nevesta plavala v jasnih višinah najsvetejših čustev. Stopiti nam je zopet v tužno domovino, ki jo zastirajo oblaki razdora, krivic, prepirov, vrniti se nam je v tesne razmerice, , Vjer nas čaka butara vsakdanjih skrbi, med ljudi, ki nas nočejo razumeti, ki nas zasledujejo, zaničujejo, preganjajo, sovražijo. In milo se nam je storilo v srcu. A v tem hipu nam je stopila pred oči veličastna Oljska gora in zagledali smo Gospoda, kako vdano prime kelih trpljenja, naša duša se je osrčila, naše srce je navdal pogum. Le pogumno in veselo zopet na delo, na vojsko, okrepčani, z vzvišenimi vtiski iz sv. dežele! In sedaj smo doma. Romarjem in tistim, ki so nas doma v duhu spremljali na potovanju, morda u-strežemo, če nekoliko razložimo vtiske, ki smo jih v svoji znotranjosti prinesli domov. Ne mislimo tukaj podati natančnega romarskega dnevnika, tudi ne potopisa, ker je sv. dežela že itak podrobno opisana tudi v slovenskem jeziku. Odprli bomo knjigo znotranjega mišljenja in čutenja, od-grnili plast za plašijo ondi prihranjenih vtiskov ter izvajali iz njih sklepe. Na ladji smo imeli priložnost, se med seboj spoznavati in razgovarjati, zlasti bližnji rojaki. Slišale so se od začetka pritožbe, da nas je glavni odbor raztepel v vse mogoče skupine; Kranjci, Štajerci, Korošci, Primorci, Hrvati, vse je bilo pomešano. Posamezniki so prišli med čisto neznane ljudi. Skupina, v kateri je bilo največ Štajercev, je dobila za voditelja gospoda iz Goriškega ali iz Trsta, primorsko-kranjska skupina pa Štajerca; da, tako neusmiljeno so nas premešali, da so celo moža in ženo dejali v različne skupine. No, na ladiji ni bilo tega razločka. In polagoma smo so uverili, da je ta pisana razdelitev v nekem oziru bila dobra. Tako smo se bolj seznanili, Primorec s Štajercem, Korošec s Kranjcem, in to je močno poživilo zavest, da smo eden narod. Ker bo tiskan imenik romarjev, ki smo ga dobili udeleženci, pač malokomu prišel v roke, navede- mo tu imena Štajerskih romarjev, zakaj Štajerci smo bili poleg Kranjcev najbolj zastopani. Številka v oklepajih pomeni romarsko številko, ki jo je imel vsak pripeto na levem rokavu; po teh Številkah smo se spoznavali in razvrščevali. Potočnik Jožef, bogoslovec od Sv. Roka ob Sot-li (31), dr. Fr. Kovačič, profesor bogoslovja v Mariboru (102), Sket Mihael, župnik v Loki pri Zidanem mostu (202), Mikuš Valentin., župnik pri Sv. Juriju ob južni železnici (302), Vreže Janez, c. kr. učit. prof. v Mariboru (204), Ivan Luskar, kaplan v Novi cerkvi (210), p. Kazimir Kosobud, duhovnik, nemškega reda v Ormožu (211), Ana Fidler iz Ogorevca (220), Katarina Vodeb, mladenka iz Zavodne pri Celju (222), Marija Sitar, kuharica v Dobrni pri Celju (223), Kari Dole, Cerkvenik v Kostrivnici, Mihael Goršek, posestnik v Smartnem (235), Jurij Gams, posestnik' v Smartnem (236), Jakob Kac, posestnik v Smartnem (237), Fr. Polanec, pos. sin v Stanovskem (238), Fr. LaŠek, župan v Stanovskem (239), Anton Herle, zasebnik v Solčavi (240), Gregor Plesnik, pos. v Solčavi (241), Jurij Robnik, posestnik'v Lučali (242), Janez Ježovnik, posestnik v Lučah (243), Matija Žib-ret, mizar v LetuŠu (.244), Fr. Prislan, posestnik v Parišljah pri Braslovčah (245), Franc Stožir, posestnik v Ternolah pri Celju (246), Anton Jarc, pos. sin pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu (249), Matija Vipotnik, posestnik pri Sv. Petru v Savinjski dolini (250), Fr. Šiško, mizar v Selcah v Slov. gor. (251), Gregor Le-ben, posestnik v Zičah (252), Marjeta Florjan, šivilja na Vranskem (284), Gregor Potokar, župnik v Bočni (302), Anton Ferleš, misijonar v Gradcu (¿Ud), Janez Kozinc, župnik v Slivnici pri Celju (306), Mar in Jurhar, kaplan v Konjicah (307), p. Bernardm Sala-mun, kaplan pri Sv- Trojici v Halozah (308), Fr. L*. Drugi kmetje, kateri želite pristopiti k tej zadrugi, blagovolite naznaniti potom dopisnice, da se vam pošlje zadružna knjižica, pristopnica in položnica. Politični ogled. Mala politična naznanila. Dne 30,. septembra: Na Češkem se je med Nemci in Ceni doseglo toliko sporazumljenja, da bo deželni zbor menda vendar-le zboroval. Pogajanja se bodo nadaljevala. Cehi povdarjajo, da morajo biti vse češke stranke edine napram nemškim zahtevam. — Na Ogrskem bodo prihodnje leto, tako pravi ogrski ministrski predsednik, dobili nov vojaški brambeni zakon. — V Berolinu, glavnem mestu Nemčije, so se vršili dne 27. in 28. t. m. krvavi boji. Cela predmestja so se uprla in streljala na policijo. Socialni demokrat-je so se združili s poulično druhaljo in napadali cerkve. Nekega luteranskega pastorja so hoteli ubiti, komaj jim je ušel. To je maščevanje nad luteransko Nemčijo. Luteranski pastorji so v sovraštvu do katoliške cerkve šli tako daleč, da so učili rajši brezver-stvo ko Kristusa. Sadove žanjejo sedaj, ko niti sami niso več varni pred svojimi učenci. Dne 1. oktobra: Včeraj sta se podala avstrijski in italijanski minister . za zunanje zadeve v grad italijanskega kralja v Raceonigi. Naš zunanji minister Aehrenthal je izročil italijanskemu kralju lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa I., v katerem se zahvaljuje naš vladar za lastnoročne pismene čestitke povodom 80. rojstnega dne. — Španski ministrski predsednik Canalejas je ukazal, da se zapre 1. oktobra 34 samostanov, dne 15. oktobra pa namerava pustiti zapreti Še 70 samostanov. Katoličani sklicujejo velike protestne shode. - V Egiptu se zopet pripravlja nekaj zoper Angleže. Razni ljudje liujskajo Egipčane, naj se z orožjem upro Angležem. Dne 2. oktobra: Delegacije so sklicane na dan 12, oktobra na Dunaj. — Z merodajnega mesta se javlja, da bo novi vojaški brambeni zakon za Avstrijo v kratkem predložen in bo obsegal 21etno vojaško službo in odpravo lletnega prostovoljstva na lastne stroške. Tako bo z enim maliljajem zenačena socialna razlika med bogatimi in revnimi v armadi. — Ruska mornariška uprava se je odločila, da zgradi za svoje črnomorsko vojno brodovje štiri nove bojne ladje. Povečanje črnomorske ruske bojne mornarice bo zelo uplivalo na vshodno politiko, kar tudi ne bo ostalo brez pomena za Avstro-0 grško. Dne 3. oktobra: Belgijski listi poročajo, da dela bolgarski kralj na zvezo Bolgarije, Grške, Srbije in Črne gore. Grška in Bolgarija sta se že sporazumeli, — Na Španskem so priredili včeraj katoličani več protestnih shodov proti najnovejšim vladnim odredbam, ki so se zelo krasno izvršili. Shoda v San Sebastianu se je udeležilo 30.000 oseb. Mesto je bilo v zastavah. Na glavnem trgu je govorilo več govornikov jako ostro proti vladi. — V dobro obveščenih krogih se govori, da je usoda Finske zapečatena. Sodi se, da bo finski deželni zbor odpravljen in da bo razdeljena Finska v ruske pokrajine. Dne 4. oktobra: Na Dunaj se je pripeljal včeraj ogrski ministrski predsednik, in bo ostal ondi več dni. Sprejet bo v avdijenci od cesarja in nadvojvoda Frana Ferdinanda, Udeležil se bo tudi skupnih ministrskih posvetovanj. — Boj med angleško posla-niško in med gosposko zbornico, ki je bil po smrti kralja Edvarda odgoden, se bo kmalu odločil. Vsa pogajanja so ostala brezuspešna. — Letošnje velike angleške vaje so pokazale veliko nesposobnost angleških generalov. Nek tuj general je izjavil, da je angleško vojaštvo dobro, generali in častniki so pa za nič. Razne novice. * Od lurških božjepotnikov so nam došla ta-le poročila. Iz L ur d a: Dne 26. septembra t. 1. ob %12. uri so prevzvišeni g. knezoškof lavantinski blagoslovili za rajhenburško cerkev krasna kipa lurŠke Matere božje in sv. Jožefa, izdelana pri tvrdki Ra-fel v Parizu. Stala sta v votlini prav blizu, kjer se je Marija prikazala. Navzočih je bilo mnogo duhovnikov in belgijskih romarjev. Po slovesni blagoslovitvi kipa so nagovorili nadpastir Marijo z besedami: „Zdrava, zdrava, Marija, milosti polna! Prosi in izprosi, da je rajhenburška cerkev, Tebi posvečena in okrašena s Tvojo podobo, danes 26. septembra 1910, od mene blagoslovljeno v lurški votlini, neusahljiv vir duhovnih milosti in telesnih dobrot za vse duhovnike in vernike lavantinske škofije!" Sv. Jožefa pa so pozdravili, rekoč: „Pozdravljen, pozdravljen sv. Jožef, krušni oče Jezusov in prečisti ženin Marijin, izprosi meni, ki sem danes, dne 26. septembra 1910 blagoslovil Tvojo podobo v masabielski votlini, ter mojim dragim škofljanom, da pridemo vsi po Mariji k Jezusu!" Nato so podelili zbranemu ljudstvu, med katerim je vladalo veliko navdušenje, Škofovski blagoslov. — Dne 27, septembra so zapustili Lurd ter se podali v Paray le Monial, da tam blagoslovijo za rajhenburško cerkev odločen kip presv. Srca. Jezusovega. --Iz Paray le Monial a: V sredo, dne 28. septembra smo dospeli v Paray le Monial. V četrtek, na praznik sv. Mihaela, po maši prevzviše-nega nadpastirja, se je vršilo blagoslovljenje prekrasne podobe Srca Jezusovega. Kip je stal v cerkvici presv. Srca Jezusovega na mestu, kjer se je isto prvič razodelo blaženi Mariji Margareti Alakok ter poleg groba imenovane blaženke. Nagovor ekscelence po blagoslovitvi se je glasil: „O presveto Srce Jezusa Kristusa, čigar podobo sem jaz, nevredni nadpastir škofije lavantinske, blagoslovil v znameniti cerkvi čudovitih razodenj na praznik sv. nadangelja Mihaela dne 29. septembra 1910, bodi v novi cerkvi raj-henburški vedno zavetišče, kjer bodo dobivali pravični mir, grešniki odpuščenje, žalostni tolažbo in o-poro omahujoči! Amen, in tako bodi in se zgodi!" — Po blagoslovljenju so si ogledali milostni knezoškof na vrtu samostana sester obiskanja Marijinega kraj, kjer se je prikazal Zveličar Mariji Margareti v leš-nikovem grmu, ki še sedaj tam raste; potem na vrtu kapelo, ki je iz časa bi. Marije Margarete in v kateri se nahaja prva podoba Srca Jezusovega iz istega časa — samo srce brez telesa, obdano od angeljev. Na obeh svetih krajih so mil. vladika molili za duhovnike in škofljane lavantinske škofije, v kapeli posebno še za vse dobrotnike nove rajhenburške cerkve. — Po cerkveni slovesnosti je rajhenburški opat D. I. Epal-le čestital knezoškofu k visokemu imendanu v imenu duhovnikov lavantinske škofije. — V petek, dne 30. septembra se je nadaljevalo potovanje proti Parizu in od tam proti domu. i * Iz šole. Na izpraznjeno nadučiteljsko mesto v Dobrni je imenovan za suplenta učitelj Leskovar. Imenovani so: učiteljski kandidat J. Zagožen za suplenta na Dobrni, učiteljska kandidatinja Frančiška Levstik za suplentinjo v Teharjih namesto bolne u-čiteljice Kosi; za suplentinjo v Grižah gdč. Lilek, za suplentinjo v Ljubečni Viktorija, Zorer, doslej suplen-tinja pri Sv. Jederti pri Laškem. — Šolskim občinam Pirešica in Galicija se je dovolilo preložiti velike počitnice od 1. avgusta na 1. oktober. * Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos. To pokažimo posebno leios, ko se vrši zadnjega decembra ljudsko štetje. Nihče naj ne zamolči svoje slovenske krvi. Pri mlačnežih že sedaj uplivajmo, da se pri ljudskem štetju vpišejci kot Slovenci. * Draginja! Draginja! Tako kričijo sedaj meščani, tržani in vse, kar drži ž njimi. Seveda niso ce- tonja, kaplan v Smartnem (309), Jan. Zdravlič, misijonar v Celju (310), Miloš Smid, župnik v Solčavi (311), Jakob Korošec, zasebnik v Radincih (314), J. Hauptman, kaplan na Muti ,(324), Josip LipŠa od Sv. Križa na Murskem polju (325), Fr. Plateis, veleposestnik v Ročici v Slov. gor (327), Fr. Ver, zidar v Vičavi pri Ptuju (.328;, Jan. Lančič, klepar v Radgoni (329), Fr. Omerzel, posestnik v Kostajniku (330), Tomaž RantaŠa, posestnik v Seliščih (331), Jan. Baje, posestnik v Botričenci (332), Marija Skale, kmetica v Vojniku (347), Ema Kranjc, služkinja v Mariboru (348), Marija Drozg, zasebnica v Mariboru (349), Marija Križanič, šivilja v Mariboru (350), Treza Lukovnjak, zasebnica v Mariboru (351), Antonija Galun, kuharica v Mariboru (352), Lucija Sket, posestnica v Mariboru (353), Terezija Masten, kuharica v Mariboru (354), Ana Kiselak, posirežnica v Mariboru (355), Fr. Erjavec, kuharica v Mariboru (356), Neža Mihelin, kuharica v Celju (357), Elizabeta HraŠan, hišna oskrbnica v Celju (858), Marija Nerat, Šivilja v Celju (359), Elizabeta Dolenc, posestnica v Celju (360), Ivana Brunker, kuharica v Celju (361), Marija Volčko, zasebnica v Celju (362), Genovefa Pukmeister, pos. v Celju (364), Marija Dernač, kuharica v Celju (365), Marija Fric, kuharica v Celju (366), Antonija Vrhovnik, kuharica v Ljutomeru (367), Marija Novak, trgovka v Ljutomeru (368), Ana Lukner, posestnica v Ljutomeru (369), Rozalija Vrhovnik, šivilja v Ljutomeru (370), Neža Zemljič, posestnikova žena pri Sv. Benediktu v Slov. gor. (371), Elizabeta Weiss, posestnikova žena pri Sv. Benediktu v Slov. gor. (372), Marija Kampl, služkinja v Ptuju (373), Marija Slana, posestnikova žena v Ptuju (374), Helena Smid, posestnikova žena v Solčavi (375), Frančiška Havdej, posestnikova žena v Solčavi (376), Marija Zibovt, posestnikova žena v Solčavi (377), Ana Baum, kuharica v Gradcu (378), Marija Beton, kuharica v Gradcu (379), Roza Segula, zasebnica v Vitomarcih (380), Frančiška Vavpotič, posestnikova hči v Lukavcih (381), Alojzija Puklavec, posestnikova žena pri Sv. Miklavžu (382), Julijana Dimat, posestnica v Spodnjem Porčiču (383), Jožefa Jezernik, posestnica v Žalcu (385), Jožefa Kovač, posestnica v Konjicah (387)., Urša Tomažič, Šivilja v Ti-njah (388), Ana RepenŠek, posestnikova žena v Novi Štifti (389), Margareta Kocbek, posestnikova hči v Gradcu (390), Alojzija Gorjup, posestnikova žena pri Sv. Jurju v Slov. gor. (391), Jakob PavliČ, posestnik v Rottenbergu nad Mariborom (415), Frančiška Sem-primožnik, posestnica v Bočni (419), Terezija Kralj, posestnikova hči v IljaŠevcih (420), Marija Oset, posestnikova hči v Hrušovici (421), Ana Zupanič, pos. hči v Gotovljah (422), Janko Casl, nadučitelj v Spita-liču (440), Ana Rop, posestnicaiv Bočni (471), Tomažič Peter, posestnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor. (479), Florijan Melavc, posestnik v St. Janžu (484), Franc Plesnik, posestnik v Solčavi (498), Marija Kučer, posestnica v St. Jurju ob Taboru (507), Helena Gervolj, zasebnica v Solčavi (519), Ana Koprivnikar, služkinja v Gradcu (528), Ivan Kovačič, trgovec v Radgoni (530), 'Matija Podgorelec, posestnik v Stanetincih (53i), Andrej Marzidovšek, posestnik na Ptujski gori (537). • Morje, koliko blagih spominov nam obujaš, koliko zlatih naukov daješ! Ljubko nas spominjaš našega Gospoda, našega in tvojega Stvarnika. Ni se si- ni časi, to pravi tudi kmet in prebivalec na deželi, zato ne bi imeli nič proti enakemu kriku. Toda temu odločno ub ^rjamo, da bi bil kriv draginje naš kmet. To je neresn.ca. Kar kmet proda, s tem se komaj preživi. Kmetje nimajo na mesec po stotine kron plače, kakor višji uradniki, med njimi tudi nihče ne postane milijonar, kakor se to po mestih dogaja. Tudi kmet čuti draginjo. Ali ni obleka, katero si mora kupovati, vedno dražja? Ali niso davki, s katerimi vzdržuje druge stanove, vsak dan večji? Kava, riž, sladkor, vse, kar mora kupiti kmet za svojo mizo, je za kmeta ravno tako drago, kakor za meščana in fabrikanta. Vse orodje, posebno železno, je čudovito drago, in vendar potrebuje naš napredni kmet tega vedno več! Nihče ne vidi, kako se bogatijo po mestih veliki mlinarji, veliki trgovci, veliki mesarji, pivovarnarji, Šnopsarski fabrikantje, vinski pančarji, izdelovalci železnin itd., le ubogega kmeta in njegovo živino sedaj vse vidi. Toda kmečka zavest je velika in se bo postavila sovražnikom v bran! Čudno je, kako se v tem boju zadržijo naši listi. „Stajerc" previdno molči, istotako hinavska „Sloga" in liberalni „Narodni List"; liberalni „Nar. Dnevnik" pa, o katerem mislijo liberalci, da ne pride kmetom v roke, odkrito vleče z nasprotniki kmeta! * V odboru Zadruž. zveze v Celju so med drugimi naslednji gospodje kmetje: Odvetnik dr. Božič, odvetnik dr. Kukovec (predsednik in podpredsednik liberalne narodne stranke), na novo baje zopet odvetnik dr. Rosina, odvetniški kandidat dr. Kalan, poso-iilniška uradnika Učakar iz Trsta in Smrtnik iz Celja, gimnazijski profesor Kožuh, poštni uradnik Mir-nik ter veleposestniki oziroma veletrgovci TurnŠek starejši, Levak in hmeljar Roblek. Istotako so v nadzorstvu, kakor poročajo, naslednji odlični gospodje kmetje: Zopet odvetniki: dr. Brenčič, dr. Gorišek, dr. Stiker, učitelja Ferlinc in Pirkmayer, in veleposestnika, oziroma trgovca Sirca in Drofenik Blagor našemu zadružništvu, ki ga bodo „reševali" taki odlični kmetje. Zadruge, ali se vam odpirajo oči? * Vekoslav Spindler — obsojen. Urednik „Narodnega Dnevnika" in „Narodnega Lista" v Celju, g. Vekoslav Spindler, bivši slušatelj zdravilstva in pravoslovja, je bil v soboto, dne 1. oktobra 1.1. obsojen na teden dni zapora z enim trdim ležiščem na teden. — Tožil ga je državni pravdnik dr. Bračič, ker ni prinesel popravka, ki ga je zahtevalo državno pravdništvo o poročilu glede smrti nesrečnega Coka-na tako, kakor zahteva postava in pa, ker je prinesel „Narodni Dnevnik" nekatera neresnična poročila o tem žalostnem slučaju. Cujemo, da je zdaj nekaterim žalskim, po Cokanu žalujočim damam žal, da so politični otročaji proglasili Cokana za narodnega mučenika, ker bi ovile zdaj namesto Cokana raje Spindlerju venec cokanskega narodnega mučeništva, * V vednost! Kukovčevim in Plojevim političnim namenom služeči „Narodni Dnevnik" psuje kmečke zborovalce na shodu pri Veliki nedelji, da so „politično neizšolani in s pijačo podkupljeni volilci". — Pri volitvah se Kukovcu in Ploju hočemo za te komplimente zahvaliti! * Zopet nemško nasilstvo. -NemŠko-nacionalni poslanci deželnega zbora in ž njimi zvezano velepor sestvo, je pozvalo deželni odbor, da ustavi vsa plačila, razven piačil nemškim deželnim uradnikom. To storijo sedaj, ko se je moral vsled slovenskih pritožb in iz tega nastale obstrukcije deželni zbor zaključiti, Nemci so nepoboljšljivi! Ako bi poslušal deželni odbor zahtevo nemških poslancev, bi bila krivica za Slovence tem hujša, ker je nemški deželni odbor izplačeval dosedaj skoro samo zgornje- in srednještajer-skim Nemcem. Slovensko prebivalstvo lahko od dne do dne spozna, kako opravičena je slovenska obstruk-cija! * Edini slogaš v duhovniški obleki je na Spodnjem Štajerskem menda šele č. g. Segula, ki j*e pri- cer vozil Zveličar po Širnem morju, kakor mi, vendar „Galilejsko morje" je bilo priča njegovih čudežev in naukov. Iz čolna je učil množice, v čolnu se je vozil po morju v tiho samoto molit, lahno Šumljanje morskih valov je spremljalo njegovo molitev. Ko so razburkali viharji morske valove, se je Gospod vzdignil, zau-kazal vetrovom in nastala je velika tihota. Kakor ptice pod nebom, lilije na polju, gorčično zrno, pšenica in ljulika, tako služi tudi morje Gospodu kot podoba, da dopove ljudem skrivnosti božjega kraljestva. Morje je Zveličarju svet, apostoli so ribiči, ki dobijo naročilo, naj lovijo ljudi za nebeško kraljestvo. Cerkev Kristusova je ladja na morju, valovi se poganjajo vanjo, a razdreti je ne morejo. Ti skrivnostno morje si tudi podoba Človeškega srca. Kdo pretuhta vajine skrivnosti ? Sedaj mirujeta in se ljubko smehlj iltci, ČL ZEL hip se v vajini globini vzbude divje pošasti; v morju vetrovi, v srcu strasti, peneči valovi se kakor gore vzdigujejo kvišku, hoteč pogoltniti vse, kar dohite. A ladja, dasi jo tajne sile premikajo sem in tje, da ji stene škripljejo, vendar gre svojo pot in silovito odbija morske valove, ki se zaganjajo v njo. Takšno je naše življenje. Ladja našega razuma nas mora nositi preko razburjenih valov, čustev in strasti. Gorje človeku, če prevladajo te pošasti nad razumom! In ti Jadransko, Jonsko in Egejsko morje, si prava zakladnica zgodovinskih spominov, saj je ob tebi tekla zibelka srednje-evropske omike. Egipčani, Feničani, Grki in Rimljani, Ilirci, Slovani in Germani so ob tebi zapustili svoje sledove. Ko bi imelo ti, morje, jezik, govorilo bi nam pretresljivo povest o u-sodi, ki je zadela razne narode. šel iz sekovske školije k nam na župnijo Sv. Roka ob Sotli. Sedaj hvali v „Slogi" svoje delovanje v politiki in svoje naziranje. Toda, kakor je videti, ima mož slab spomin, in dela s tem sam sebi žalostne dneve. Bridko se pritožuje, da slovensko ljudstvo dne 14. septembra 1899 na shodu v Mariboru ni hotelo poslušati njegovega glasu, naj se snujejo rajiajzenovke, in da je bil njegov govor proti koncu prerušen z raznimi mejklici. Toda vsi, ki so si ohranili jasen spomin in ne gledajo tudi preteklih dogodkov skozi strankarska očala, vedo, da je bila na zborovanju vsled Šcgu-lovega govora sprejeta soglasno ta-le resolucija: „Izvoli aaj se odbor petih mož, ki poskrbi, da se prav v kratkem sestavi razlaga, pravila rajfajznovk in navodila, kako se ustanovi rajlajzenovka. On naj tudi skrbi, da se osnavajo rajiajzenovke, kjer je potrebno in koristno." Ni res tudi Segulova trditev, da se je sklenilo ustanavljati konsume, kjer so dani pogoji. Resolucija je bila mnogo previdnejša in modrejša. Izmišljotina Segulova je nadalje, da se je sklenilo na tem shodu ustanoviti centralno pisarno. O tem nihče nič ne ve, tudi taki ne, ki imajo trezen in dober spomin. Vsled tega je ravno tako iz trte izvito, da je bil za direktorja te pisarne izvoljen urednik Anton Korošec. G. Segula, malo manj slogaške strasti ter o-sebnega sovraštva, in spomin ter ljubezen do resnice se bosta zopet vrnila! * V socialni demokraciji hudo poka, V Avstriji je strasten boj med češkimi in nemškimi sodrugi, ki groze, avstrijsko socialno demokracijo čisto razklati. Tudi na Nemškem je razdor vedno hujši. Strašno so si v laseh revolucionarci, ki jih vodi Bebel, in tako' zvani revizionisti, ki hočejo, da socialist postane lahko tudi minister, če kaže. Nikdar pa ne slišimo, da bi kdo teh rudečih bratcev kaj storil za delavstvo. Nasprotno! Vedno več se bere slučajev, ko pobašejo so-cialno-demokraški voditelji iz blagajne težko prislu-žen denar svojih sodragov, in izginejo. Tako dela socialna demokracija za delavstvo! * Sadovi liberalnega učiteljskega del&. „Novemu Času" se poroča od Sv. Ivana pri Trstu: Pri nas so pod vodstvom liberalnih učiteljev priredili Sokoli veselico, pri kateri so se pa na čudne načine zabavali. Norčevali so se iz katoliške organizacije in iz naših mož s tem, da so nosili okrog čuka, križ in rožni-venec. Tem ljudem povemo to-le: Iz nas se lahko norčujete, če ne poznate ravno druge zabave. Nam nič ne škodi. A žaljenje vere, katero ste zagrešili s tem. to je škandal, ki zasluži strogo kazen! Ce se je drugo jutro kak Sokol zbudil iz svojega mačka v policijskem zaporu, nam ni znano. * Lepi Slovenci so liberalci. Ljubljanski odvetnik dr. Tavčar, kakor tudi poslanec Ploj sta pri obravnavi, ki se je vršila dne 24. septembra t. 1. med starimi in mladimi liberalci, pripovedovala, kako sta med seboj govorila. Prav nič se nam ne zdi čudno, da so padale med tem pogovorom nemške bese-d e. In take može se povzdiguje kot vzor-Slovence! * Pri pogajanjih v Gradcu so naši poslanci nemško-nacionalni večini povedali britke resnice v obraz. Dokazali so jim, kako zavlačujejo Nemci važne gospodarske zahteve spod nje Staj erskega ljudstva, potem pa imajo še drznost, kričati v „Štajercu", da so krivi teh razmer slovenski poslanci. Evo primerov! Zaradi regulacije Drave obstoji že od leta 1909 zakon, s katerim je zavezana štajerska dežela, da vzame na račun poljedelskega ministrstva v obrokih odplačljivo posojilo. A do danes še deželni odbor niti predloga za to ni izdelal ter tako onemogočil regulacijo. Nadalje! Akoprav se je najelo, četudi protipostav-no, večmilijonsko posojilo, in se je s tem denarjem izplačevalo za nemške kraje proračunske postavke, vendar deželni odbor ni hotel izplačati niti one svote, ki je že dovoljena predobslrukcijoza prenavljanje vinogradov. Istotako je tudi s takozvanimi agrarnimi zakoni. Zato je po našem globokem prepričanju potrebno, da vstrajajo naši poslanci v Gradcu pri odporu, dokler se Nemci ne poboljšajo. Da se pa ne bo javnost krivo poučevala po štajercijancih, za to bomo temeljito skrbeli. Vrazova slavnost. Poročilo pripravljalnega odbora za Vrazovo slavnost dne 21. avgusta 1910. Darovali »o za slavnost: slavne posojilnice: svetinjska 15 K, miklavžka 10 K, ljutomerska 25 K, ormoška o-krajna 20 K, ormoška 30 K, gornje-radgonska 5 K; p. n. gospodje: ! župnik Franc Bratušek 10 K, duh. svet. Martin Meško 10, župnik Jože! Meško 10, prol. dr. Kovačič 10, ^veleposestnik Janko Pelcl 2, sodni svetnik dr. Presker 10, duh. svet. Janez Kunce 2, župnik Jože! AVeixl 5, dekan Martin. Jurkovič 10, notar dr. GerŠak 10, profesor Franc Herga 1.00, nad-učitelj Porekar 1, urednik Ante Beg 2, okrajni odb. Leopold Pettovar 10, veleposestnik Ivan Kočevar 10, gospa Zlofija Spevec v Zagrebu 10, župnik J. Men-hart 3, sodni svetnik dr. Presker nabral 28, obitelj dr. GerŠak 10, gospa Gonzi 4, Simon Kandrič 1, L. Kuharič 2, gospa dr. Omulec 2, Matija Polak 1, Ad. Rosina 1, dr. Sernec 10, R. Starki 1, dr. Žižek 5, N, Roje 1, gdč. Ljubica Marin nabrala v Mariboru 41; darovali so p. n. gospodjeL Celjski okraj. c Celje. „Pri belem volu" se je vršil v petek, dne 30. septembra krasen shod S. K. Z. Udeležba je bila zelo dobra. Videli smo na shodu kmete, pa tudi obrtnike, trgovce in uradnike. Shodu je predsedoval poslanec Pišek. Govorili so poslanci dr. Korošec, dr. Benkovič in dr. VerstovŠek. Nazadnje se je enoglasno sprejela naslednja resolucija: „Volilci, zbrani na celjskem javnem shodu dne 30. septembra, odobravajo taktiko slovenskih deželnih poslancev v Gradcu in jih pozivajo, da vstrajajo v boju za narodne in gospodarske težnje svojega ljudstva, ter obsojajo pisavo enega dela slovenskega časnikarstva proti slovenski ob-strukciji." — Zanimivo pri tem je, da so tudi vsi liberalci, ki so tvorili najmanj eno tretjino zborovalcev, odobravali obstrukcijo. Posebej sta se izrekla za obstrukcijo zastopnik Obrtnega društva, večkratni kandidat narodno-napredne stranke, Rebek, ki je v tem smislu govoril, in glavni zastopnik Slovenskega trg. društva, ki je za obstrukcijo glasoval. c Cene hmelja v Žatcu in Dubi. Dnp 24., 25. in 26. septembra se je v Žatcu odposlalo okoli 600 do 700 zavojev. Promet je miren, cene trdno. Plačalo se je za 50 kilogramov slabšega, hmelja 100 do 115 K, srednjega limelja 11 ó do 125 K, dobrega srednjega hmelja 125 do 140 K, najboljše vrste hmelja 140 do 150 K. Na deželi se kupuje hmelj v veliki množini. — Na hmeljskei ~ izpo -nujemo v skupni blagor domovine. TovanŠi, na svidenje ! Središče. Dekliška zveza v Središču je imela na rožinvensko nedeljo poučen sestanek : Duhovni voditelj razloži na kratko opravilnik Dekliške zveze s posebnim ozirom na krajevne razmere in navede cilje, za katerimi stremi zveza. Nato se je sestavilo voditelj-stvo sledeče: Žnidarič Marija ml., voditeljica; Lon-čarič Marija, namestnica; Rezika Podgorelec, tajnica; Jožefa Klobučar, blagajničarka; Štamberger Ivana, knjižničarka. Zraven teh so še članice voditelj-stva zastopnice posameznih občin: Modrinjak Alojzija, Borko Julijana za Središče; Kranjc Marija in Ro-zika Vrbančič za Obriž; GorŠič Alojzija za Salovce; Lašič Neža in Kocjan Jerica za Godenince. — Mla-deniška zveza ima svoj mesečni poučni sestanek prihodnjo nedeljo (9. okt.) po večernicah v hiši g. Starn-parja- Mladeniči! Ne zaostanite za vrlimi dekleti! Z mnogoštevilno udeležbo pokažite, da hočete i vi kot neustrašena četa hoditi ravno pot preko vseh zaprek in pretenj „naprednih (?)" nasprotnikov do prave izobrazbe in napredka! Kolera. Kolera zelo pobira ljudi na Ogrskem. Ministrstvu se je javilo, da je na novo obolelo na koleri zopet 14, umrle pa 4 osebe. Na Donavi in na kolodvorih so uvedli permanentno (neprestano) zdravstveno službo. Avstrijsko notranje ministrstvo je ukazalo nadzorovati promet z Ogrsko tako, kakor se nadzoruje promet z Rusijo glede na nevarnost kolere. Vsi potniki, ki se pripeljejo po železnici iz Ogrske v Avstrijo, se zdravniško pregledajo. Pregleda se prtljaga. Mejne postaje morajo razpolagati z razkuževalmmi sredstvi, pripravljeni morajo biti prostori za zdravniški preisk m za opazovanje kolere sumljivih oseb. Paziti ¡se mora o.iobito na viaokošolce, prepovedani so posebni romai ski vlaki iz Ogrskega. Posebni ukazi so izdani glede na nadzorovanje krošnjarjev, ciganov, pi-skrovezov. Dunajski zdravniki sicer zatrjujejo, da ni na Dunaju nevarnosti za izbruh kolere. Kljub temu so dobih vsi policijski stražniki opomin, naj se natančno drže navodil glede na kolero. Po uradih so storili vse, da se onemogoči morebitno širjenje kolere. V .Trstu so odredili varnostne naprave glede na promet z Neapo-ljem in 3 Carigradom Zagrebški deželni zdravstveni urad je dognal dozdaj 12 slučajev koiere v HrvaŠki in v Slavoniji. V Osjeicu je umrl na koleri z Ogrske došli delavec Kranjc, v Zemunu sta oboleli na koleri dve osebi. V Borovi je obolelo na sumljivih znakih kolere Šestero oseb, štiri so že umrie. Nia M.ravskem jc umrl na koleri nek železniški Čuvaj. V Italiji se še prav nič ne pozna, da bi se hotela kolera kmalu posloviti. V okraju Bari so trije novi slučaji kolere, smrtni slučaj 1. V Neapelju 24 novih slučajev, 14 smrtnih slučajev. V Farri 3 novi slučaji, 2 smrtna slučaja. V Resini 2 nova slučaja, 1 smrtni slučaj. Revolucija na Portugalskem. Iz zahoda prihajajo vznemirljive vesti. NaPor-tugalskem je izbruhnil upor. Uporniki hočejo ljudovlado, ne pa kraljevske vlade. Zato so, kakor se poroča, hoteli vjeti sedanjega kralja Manu-ela ter mu izsiliti izjavo, da se za se in za svojo rodbino odpove vladarskim pravicam. Toda kralju se je baje posrečilo, ubežati na braziljansko ladjo San Pa-olo. Vendar še vesti o usodi kraljeve osebe potrebujejo potrdila. Uporniki so namreč vse brzojavne zveze uničili, in zato so mnoge vesti le ustna izročila, ki pa so seveda različne vrednosti. Gotovo je le toliko, da je res včeraj, dne 5. oktobra izbruhnil upor in da je bil dobro pripravljen, kar se razvidi iz tega, da so se zgodili prvi dogodki po gotovih načrtih. Najprvo se je reklo, da je poročnik Rebelo umoril voditelja liberalne in republikanske stranke, dr. Bombarda, in da so ta umor — liberalci so povsod enaki — povzročili klerikalci. Ta u-mor, kateri pa je bržkone samo izmišljen, da se razburi ljudstvo, je bil znamenje za splošni upor. Najprej so skrbeli uporniki, da ugrabijo kralja, da si pridobijo glavno mesto Lisabono in da pretrgajo zveze z deželo in z zunanjimi državami. Vsled tega so prerezali vse brzojavne in brzogovorne zveze. Bati se je namreč upornikom, da ljudstvo in vojaštvo na deželi potegne s kraljem, in da tudi zunanje države priskočijo vladarski hiši na pomoč, pred vsem Angleška, s katero je sklenila Portugalska zvezo. Upor na Portugalskem je zakrivila splošna pokvarjenost, ki se je kazala od vlade doli do vsake politične stranke. Ljudstvo ni imelo več moči, da izsili od svojih voditeljev poštenost in čiste roke. Kradlo se je gori in doli, slabo je gospodarila vsaka politična stranka. Vsled tega je bila v deželi zadnji Čas splošna in strašna draginja. Navaden dežnik je stal 58 K, navadna moška obleka nad 100 K, in živila tudi niso bila cena. Že dolgo je tlel ogenj upora na Portugalskem. Leta 1908 je bil umorjen kralj Carlos, oče sedanjega kralja. Takrat se je posrečilo zadušiti splošen upor, danes bo to težko, ker so anarhisti, socialisti in liberalci dve leii skrbno pripravljali današnji upor. Posrečilo se jim je tudi, dobiti mnogo vojaštva na svojo stran, osobito pri mornarici. Tudi s sedanjim kraljem Manuelom, ki je bil Še neoženjen, ljudstvo ni bilo zadovoljno, ker se je brigal več za ljubice, nego za svoje državljane. Najnovejše novice. Premil. knez in škof so se včeraj, dne 5. t. m. vrnili s francoskega potovanja. Služba ravnatelja se razpisuje za Cirilovo tiskarno. Prosilci naj vpošljejo svoje prošnje do zadnjega t. m. na naslov. „Katoliško tiskovno društvo." Maribor. V sredo, dne 12. oktobra ob 9. uri dopoldne se vrši pri c. kr. okrajnem glavarstvu razprava glede vprašanja, ali naj stari most čez Dravo še nadalje obstoji. V mariborsko bogoslovnico so stopili letos naslednji gospodje, in sicer v I. letnik: Benko Leopold iz Cemšenika na Kranjskem, Bohak Jakob iz Stude-nic, Guček Karol iz Celja, Hanžič Ivan iz St. Jurja ob Taboru, Klobasa Andrej iz St. Jurja ob Sčavnici, Kožar Martin od Sv. Antona v Slov. gor., Kuk Jožef iz Konjic, Pavlič Vid iz St. Vida pri Planini, Petrin Franc iz Rečice, Pinter Mihael iz Laškega, Slavič Janez iz Ljutomera, Somrek Anton iz Selnice ob Dravi, Slik Alojzij od Sv. Petra pri Mariboru, Stiglic F. iz Rečice v Savinjski dolini, Türk Mihael iz Pilšta-nja, Weber Franc iz Sv. Petra pri Radgoni, Vrečko Jožef iz Zabukovja. — V 2. letnik: I.Plevnik iz Ljubljane. Poljčane. V nedeljo, dne 9. oktobra ob 10. uri se vrši na Marija Ljubičnem pri Poljčanah o priliki blagoslova stolpovega križa slovesna služba božja, h kateri se častilci ljubičenske Matere božje prav prijazno vabite. Listnica uredništva. Planin», Št. Janž na vinski gori: Prikodnjičl — O. Mat, Vur-nik, Vipava: Se mere objaviti le kot inserat — Ljutomer : Brez pod-uisa v koš! Sv. Jurij ob Ščavniei: Ali so priče? — Mala Nedelja: Preveč osebno! Cen© deželnih pridelkom Ime pridelka. o o T3 »J K v Pšenica . . Rž ... . Ječmen . . Oves . . . Koruza . . Proso . . . Ajda . . . Sladko seno. Kislo „ . Slama . . . Fižola . . . Grah . . . Usča . . . Krompir . . Sir ... . Surovo maslo Maslo . . . Speh, svež . Zelje, kislo . Repa, kisla . Mleko. . . . Smetana, sladka „ kisla. Zelje, 100 glav Jajce, 1 kom. o -C S K I v 26 o Ü K v I 8 60 — 06 ¥ Ph K v >H O K v 50 80 I Velik novi hram z lepim sadonos-nikom se takoj proda Hram obstoji iz dveh velikih Bob, ene kuhinje in ene iumnate. Za ceno Be izve pri Timažu Klasinc, na Gor. B«ga št. 20 pri Ptuju. 774 Vinlčar s 4 delavskimi močmi, fe išče poi sielo dobrimi pogoji. Vpraša se pri posestniku R'hsrd Ogriseg, Sturmberg v Leitersbergu pri Mar boru. 724 Gospa ravnateljica je naročila vzorce tka nin in ilufetrovan cenik perila od tvrdke: Oswald Lilek, to farna za tkanine in perilo, Bad Belohrad, in se je prepričala: perilo te t?rdke, ženske, po steljno, ali moško perilo, je najlepše! 794 Pišite tudi po cenik in vzorce. Nikjer ne kupi-te tako po ceni: Ženske hlače z okraski, komad K 150. Ženski kor seti z okraski komad K 2 20. Žensko spodnje krilo, belo komad 4 K. 30 m lepih ostankov 12 K. Ženitna ponudba. Veleposestnik v Vubredu, bi s: rad oženil z gospodično z okoli 60.000 K dote. Ponudbe pod „Dravska dolina", Vnhred, Štajersko, poste restante. 780 PcšteB, priden in zvest hlapec, treznega >načaja, pa pri srednjih letih, išče Blužbe v kako župaišče. Je navajen vsakega poljskega dela in pri konjih. Ima tudi dobra spričevala Naslov pove cpravniit-vo tega lista. 778 ♦♦»»»♦ »»»»v »♦»♦♦♦♦<>» t belih + rjuh zelo debele in J po 2 metra 14 kron £ po 2*/« m po 16 K, iz prejemajo po 2 vin. od besede, najmanj« znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko x0 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Loterijske Številke. One 1. oktobra 1910. Gradec . 61 79 70 38 90 Dnnaj Dober šivalni stroj „Singer" se proda. Burg zraven Loretske kapelice Brandisgasse št. 2, Maribor. 804 11 9 75 4 35 Dekla, starejša oseba, poštena in pridna, ki mora za posle kuhat in krnh peči, zna tudi krmiti svinje, se takoj sprejme. Plača mesečno 18 K. Graščina Hopfenbah, p. Rndolfovo 810 Kranjako. 5 tU Iččem dobro idočo pekarijo na deželi ali v majhnem mestu na Spod. Štajerskem do 1. januarja ali 1. novembra Ponudbe pod naslovom „pekarija" Maribor, poste restante. 809 2 nadstropna hiša, ob živahni cesti v Mariboru ležeča, še pet let davka prosta, v kateri je sedaj špecerijska trgovina, nese na mesec 275 K obresti, se zamenja z gozdnim posestvom ali se prostovoljno proda. 22.00!) K lahko o-stane na hiši vknjiženih, 18 000 K je treba izplačati pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Tudi be prodajo tri enonadstropne hiše, pri katerih vsaki je treba izplačati 4000 K Razven tega se proda gospodarsko poslopje z velikimi hlevi in 3 stanovanji b stavbnim pros!orom: primerno za kočijaže. Plačati je treba 6000 K, ostali zntBek se lahko vknjiži na poslopju, Naslov pove npravništvo. 799 Droženo žganje od leta 1903 160 litre, i liter po K 2'40 ima na prodaj Ivan Peršak v Iljašev-cih p. Križevci pri Ljutomeru. 812 Gostilna v Mariboru, Koroika cesta št. 48 se proda za 8900 K. Treba je izplačati 2000 K. Posredovalci so izključeni. 814 Kovači pozor I Proda se kovačija, blizu trga Šoštanj na Spodnjem Štajerskem, z vso kovaško opravo, na kladivo, zraven lepa zidana hiša b tremi sobami, lepa kuhinja in zidanca za malovje, drvarnica in droge kovaške reči, da ima lahko vse pod streho, en hlev za kravo, ker se lahko tudi krava redi, hlevi za svinje, lep sadonosnik in drugega zemljišča, je tudi vse v dobrem stanu. Kovačija nese lep dobiček, ker je blizu trga in ni tam okoli blizo nobenega kovača. Proda se prostovoljno. Cena je nizka Kupci naj se oglasijo pri Haukeju v Šoštanja, ker tam poizvejo vse bolj natanko __798 Pezor! Prav lepo na lepem kraja v Šmarju pri Jelšah 10 minut od cerkve in šole ležeče posestvo, obstoječe z lepega, zidanega z o-peko kritega poslopja, 8 oralov zemljišča, obstoječega iz njiv, travnika, sadonosnika, gozda in novo nasajenega vinograda, vse v najboljšem stana, se takoj z nekaj premičninami po ceni proda. Potrebni denar b tisoč kron Vse natančneje pri Fr. Peteline. Zg. Poljskava pri Pragarskem. 795 Lesni trgovci, pozor I Po ceni se proda v jako prijazni vasi pri okrajni cesti, 5 minat od železniške postaje, 1 nro hoda od mesta Maribor je nova moderna žaga, dobro obiskan». Zraven je trgovina s čreslom in lepa zidana hiša s primernim stanovanjem in lepim vrtom, Ker je vodna moč še večja in primeren prostor za mlin, kovačijo ali kako drugo obrt, katera potrebuje vodno moč. Naslov pove upravništvo lista. 796 Jablane in hrnške, deset tisoč komadov različne vrste ima po 60 vin komad na razpolsgo Ve-koBlav Štelcer, drevesničar v Št. Ilju v Slov. gor. 808 Učenec se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga J. Kodrič v Framn. 797 Krojaški pomočnik, mlad, priden fant, želi vstopiti v delo pri kakem mojstru v Mariboru. Naslov v upravništvu. 806 PrUen nčenec se sprejme pri g. Franc Nerat, čevljarski mojster. Koroška cesta 9, Maribor. 807 Kuharica srednjih let, ki zastopi fino in navadno kuhinjo, išče slnž-be. Pismene ponudbe se trosijo pod naslovom „Kuharica", poste restante Maribor. _JB08 Lep hram, kjer je že več let gostilna in trpovina, na lepem prostora bliža cerkve pri Sv. Lenartu pri Tel. Nedelji se proda ali da v najem Cena se izve pri lastniku Alojz Meško št. 8, občina Podgorci. 811 Hajar z več delavskimi močmi, izkušeni v kmetovalstvu, se sprejme b 1. novembrom, Vpraša Be pri Otonu Svaršnik, veleposestnik v Majšpergu pri Ptuju. 801 Dekle za vse, pridno in marljivo, dobra plača, se lahko uči kuhat in en učenec se sprejme s 1. novembrom v moji špecerijski trgovini. Oto Svaršnik, Majšperg pri Ptuju.__802 Na prodaj Je zemljišče, tri četrt are od Maribora, v kat, občini Vodole občina Karčovina, v obse-ja 17 oralov, 2 orala vinograda z imerikanBkim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa 8ernec, posest, •ina, Gradiška, Pesnica 614 Črevljarskesa nčenca sprejme Ivan Škrabe, Mlinska ul. štev, 4, Maribor. 683 Trgovski tečaji Friderika Mester, lastnik čez evropejske meje znane prejšnje trgovske akademije Llps-ko. Dvanajst docentov. Prospekt zastonj. 5S4 Priden ačenec se sprejme pri g-. Fr. Korensky, Tegetthoffova cesti 24, v Mariboru. 749 Hiši, pripravna za kakega penzi-jonista, b 4 stanovalnimi sobam:, dvema lopama, kuhinjo s štedilnikom in Bvinjskim kotlom, z drami kletmi in eno shrambo za o~ rodje, s hlevom za svinje in kravo, s sadnim vrtom in sočivjem, hoste je okoli dveh oralov, grozdja iz brajd Be dobi do 6 veder, tik glavne ceste blizu cerkve, Be proda pod zelo ugodnimi pogoji.. Ponndbe pod šifro „100" na u-pravo lista. 778 Mizarski pomočnik se hitro sprejme v stalno delo iz dežele pri J. Vogrinec, mizar, Zgor. Hajdin 86, pri Ptujn. 788- Proda se ca najlepšem in promet • nem prostoru na Bizeljskem ob dveh cestah hiša z gospodarskim poslopjem in zraven okoli 5 oralov zemljišča. V tej hiši je dobro vpeljana gostilna in mesarija, kakor tudi za trgovino z vso upravo urejeni prostori. V gospodar -skem poslopju Be nahajajo kleti, ledenica in hlevi, ter zraven tudi kegljišče. Natančoeja pojasnila-daje laBtnik Josip Uršič, trgovec v Brežicah. 779* Hiša v trgu Ljutomer se takoj-proda; je zidana, vse v dobrem stanu, ima 4 Bobe, 2 kuhinji, ščedilniki, pri hramn prostora '/* orala zemlje 8 sadnim drevjem in vrtom za zelenjave, vodnjak na pumpo, hiša je za kakega rokodelca ali penzijonista primerna. Cena je 78CO kron. Več se izve pri Antona Vrablu, trgovcu, pošta Križevci pri Ljutomeru 775. Gostilna in trgovina se proda takoj; poslopje je novo in vse zid»~ no, z opeko krito, so 4 sobe, kuhinja s ščedilnikom, spodnja klet za 40 polovnjakov prostora. Hlev za goved in Bvinjski hlevi, vodnjak na pumpo, lepi vrt za zelen-jad, novo sajeni vinograd, kateri nosi 10 polovnjakov vina, sada-noBnik, travnik in les. Zemlja meri poldrugi oral. Posestvo leži na prijaznem hriba, ima krazen razgled, 15 minut od farne cerkve, v hramu je koncesija za vino in žganjepitje, in trgovino mešanega blaga že dolga leta. V občini, katera šteje 250 hramov, je edina gostilna, vinograd in hrami so davka prosti, cena je 8000 K, z lahkimi plačilnimi pogoji, Več se izve pri Antonu Vrabl, trgovcu pošta Križevci pri Ljutomeru. 781 Dva pridna pekovska učenca se sprejmeta pri g. Peter Potočnik, pekovski mojster, GoapoBka ni. 11 Ptuj. 784 10 K na dani Lahek zaslužek za vsakogar v mestu in na deželi, tudi v celo malih krajih. Pošljite svoj naslov samo na poštni karti tvrdki Jakob König, Dunaj VII/8, poštni nrad 68. 786 XXXXXXXXXX A 162/10 15 Oklic, Od. c. kr. okrajne sodnije v Brežieak se na predlog dedičev po umrlih Janezu in Neži Slovenc iz Spod. Poban-ce dovoli prostovoljna javna oddaja v najem posest 7a vi. štev. 133 kat. občini Dolenjavas s hišo štev 18 in gospodarskimi poslopji v Sp. Pohanci, vi. št. 147 kat. obč. Št. Lenart II in vi. št 160 kat. obč. Arnovasela na pet let na dan 17. oktobra 1910 dopoldan ob 11. uri pri tej sodniji, v izbi št. 5. Varščine je položiti 400 K ter ima najemnik odrajtovati v polletnih obrokih. V hiši št. 18 v Spodnji Pohanci, ki ima lepo lego, izvršuje se tudi krčmarska obrt in se odda tudi za to potrebna oprava. Drugi dražbam pogoji se lahko pregledajo pri sodniji. C. kr. okrajna sodnija v Brežicah, oddelek I, dne 30. septembra 1910. 585 Edina slovenska kisla voda, Tolstovrška slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo sa katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilaa temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskrbništvn Tolstovrške slatine, pošta Gnštanj, Koroško, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloven-793 sko kislo vodo. Nobena konkurenca če je še tako nevo-šljiva in sovražna, je v stanu, našo izkušeno Z-krmo za svinje, ki je :: dvakratni;, krvna krma in 3 krat tako redilna kakor koruza, prekositi. :::: Ookaz: Največji svinjerejec spodnje-avstrijski, gosp. Hofbauer v Elendsu, je to leto sam že 800 vreč Z-krme skrmil. St. 1 za rejo pospeši rast prašičkov. St. 2 za pitanje. ^ 3 Svinje postanejo do 2 kg vsak dan težje; fino meso. Po 50 kil ia 11 K 50 vin. z vrečo vred od tovarne Ne pozabite tudi naročiti, da se vam pošljejo ceniki o Hyppo za konje, ki je ceneje, a redilneje kot oves, o Molko za krave, ki donesek mleka zelo poviša in mltko zboljša in o Z-krmi za perutnino (100 °/0 več jajec) zastonj). Olav. zastop „Združenih tovarn za močna krmila a. d." Bratje Taussky, Proda se velika enonadstropna hiša, v St. Jurju ob juž. žel tik farne cerkve, pripravna za vsako obrt, dne 16. oktobra ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni okolice Št. Jur ob jui. žel. Kupni oziroma dražbeni pogoji se lahko izvejo vsak dan dopoldne v občinski pisarni. 790 Županstvo okolice St Jnr ob jnž. žel. Glavna tolika gojitve zdravja je, da obrane It prebavo na vsak načn na višku vaše naloge i a jo po močeh podpirajte. Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečieo, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. QVAR!I HI Vel deli embalaže, ufnniLU: Imajo postavno de-ponovano varat, znamko GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. Fragner-ja, c.inkr. ilror. flolmitelja, „Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203. vogal Nerado?e ulice. B0r~ Po poŠti ae razpošilja K 4 90 ponuditi elegantno posebno ploščnato amerik. 14. kar. dable zlato ivic žepno uro. Ista ima 86^ ar idočo anker kolesje s premirano znamko „8pecioea in je električnim potom prevlečena s pri»«^ „T"' Jamstvo za točen tek i leta. 1 komad K 190 i «tornada K 9 80 Vsaki uri se pridene zastonj fino pozlačena verižica. Brez rizik., ker 1® dovoljena zamenja^ va ozir. se denar vrne. E. Holser, Krtkov, Stradom 18 staj« narodna steklarska trgovina na debelo in na drobno rane Strupi s Celje Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe, ¿»i*svzefjeu¥8eh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. 8ajg«s!idnej$a in točrea po&fr«»ii!»*. «-«►♦♦♦O ***** t Z oiojo 240 !! umetno moštovo esenco!! si iahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave dou ače pijače Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone Dobi se samo v drožeriji Maksa Wolfraoi, Maribor, Gor. Gosposka ulica. mmafflm. za popravila! Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Illustr cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K. K 60 Niklasta remont.-ur» Pristna srebrna ura Original ornega ura Kuhinjska ura Budiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic — Večletna jamstva - Nasl. Dietinger Theod. Fehrenbach urar in očalar Maribor, Gosposka ulica 26. Kupujem zlatnino In srebrc. Svarilo I Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije', temveč določeno znamko: : Franck: da imate jamstvo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. — Tovarn. znamia. Tovarn. ?namiri Tovarn, zuamka. •i. x usi, it:8 u. v. Serravallovo železnato kina-vino Higien, razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. :: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalesconte. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. i. serrawa!!% c. \i dvorni dobavitelj Trieste-BarcoBa, Snpl se f lekarnah v steklenicah po pol 1 & K 2"C 445 1 1 & K 4'80. in po «om ¡amr oije -um za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. Tme „Franck44 kakor različne od tega izpeljane zaznambe naših izdelkov so zakonito varovane. Kdor torej kot „Franckovo kavo" kak drugi nego iz naših tovarn izvirajoči izdelek oddaja, — je kaznovan. § u Cena 1 stekleni«» je 1 krone. Gospod A. H., S?. Eriž, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh ¥flo>povolJnll za svinje Janes E. piše: Pr»r dobro pomagalo! HfeC StojteI MU Stojte! S Ste že slišali? 25 Nova odločno slovenska trgovina v Ormoži L Veselic & A. Blagovič se otvori dne 1. oktobra 1910. Velika zaloga rezanega, drobnega in špecerijskega blaga kakor tudi vse vrste železnine. Cene nizke, samo sveže novo blago Nakupovanje zrnja, fižola, jajc, masla, suhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov. uo t t l I izvrstnega brivca potrebuje, temu damo dober svet, naj se obrne na g. Ulčarja. * i Obrt edino-Ie poleg Cirilove tiskarne, Eoroška cesta 7. Za dijake najugodnejše cene t t mestna lekarna pri c. kr. oris MARIBOR, Glavni trg štev. 15. w lir as^irBB^I a^H ir« B^I čs^ssb^I Anton Kocuvan, narodna trgovina z mešanim blagom v Šoštanju (Južni Stajer) Ima tudi za sto p in zalogo najboljšega brivnega stroja „Mul-cutto" po tovarniški ceni 3 E in tudi druge k britju spadajoče predmete — Najboljše in naj vred noje se pri njem kupijo tudi prave švicarske vezenine za pesteljno in telesno perilo ter obleke Tudi predtiskovin (Vordruckerei) za šilo in dom se tukaj najvredneje kupijo. Zahtevajo n*j se vzorci franko. 776 ♦ * 767 X Nizke cene! Ne pozabite se zglasiti'Nizke cene! naše „Družinske pratike" je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinoh, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Ant. Krisper, Vaso Petričič in Iv. Korenčan; v Mariboru: prodajalna „Tiskarne sv. Cirila". — Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevaii drugih 184 pratik. Edina narodna trgovina hjj Ludovik Maric je T Ormožu kjer 612 kupite moderno volneno blago za ženske obleke, sukno in kamgarn za moške obleke, perilni kambrik, hlačevino, belo platno, svilene robce in mnogo drugega manuiakturnega blaga iz najboljših tovarn po čudovito znižanih cenah. — Priporoča tudi svojo veliko zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga. pri narodnem in domačem trgovcu Franc Lenartu v Ptuju ki je dobil ravnokar za jesen in zimo iz prvih tovarn veliko novega sakna za ženske in moške o-bleke Potem obilo trpežne hlačevinn, vsakovrstnega barhenta stalnih barv, mnogo lepih štrikanih in suknenih ogrinjalk, ter nepremočljivih konjskih koc. To pa vse cenejše kakor drugod. Kdor bo z blagom zadoroljeo, naj pove svojim inancem. Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. — Priporoča se Franc Lenart v pfuju. Hiša v Mariboru, Melje, z 9 stanovanji, lepim vrtom, stavbiščem in veliko njivo se pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda. Natančneje se izve: Khislgasse 3, 1 nadstropje, Maribor. 815 Kilne pase tedi za naj-_ hnjše kile, tre- bušne obveze, šusponzorije, pokončne držaje, razne varstvene stroje za telesne poškodbe, umetne noge in roke itd. ii-deluje po nieki ceni prva spodnještajer-ska tvrdka Fr. Podgoršek, bandažist, JTlurihor. firajnka ulic» 1. Isdajatelj in uloinik: Katoliško tiskovno društvo. Odgovorni urednik: Fran Btkovit. TUk tiikarne 8v. Cirila v Maiifcoio.