Posamezna številka 1 Din.
Poštnina plačana v gotovini.
\ usek .deiel,
'A
L\\	5>«--
GLASILO NEZAVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo: Turjaški trg št. 2, pritličje. — Naročnina: na mesec 4 Din, četrtletno 12 Din. — Dopisi se ne vračajo. Štev. 1.	LJUBLJANA,	sobota	21.	aprila 1923.	Leto I.
Manifest proletarijatu Slovenije.
Na poziv članov širšega izvrševalnega odbora Socijalistične Stranke Delovnega Ljudstva se je sestala v nedeljo, dne 15. aprila t. 1. konferenca strankinih zaupnikov iz cele Slovenije v Ljubljani, da se posvetuje o ujedinjenju razredno zavednega proletarijata Slovenije s
proietarijatom ostale Jugoslavije v
Neodvisni Delavski stranki Jugoslavije.
Vsi navzoči delavski zaupniki so soglasno sklenili, da se ima to uiedinjenie izvršiti nemudoma, ker volja razredno zavednih mas v Sloveniji je, da je danes edino Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavije, kateri se hočejo pridružiti, ona je edina zakonita predstavnica pravilne pro-leiarske politike in vodnica proletarijata na poti k osvobojenju izpod kapitalističnega jarma. Obenem je konferenca sklenila, da izda naslednji
MANIFEST.
Ročni in duševni delavci Slovenije 1 Proletarci mest in vasi.
2e od prevrata sem traja borba za ujedinjenje proletarijata v Jugoslaviii. Razredno zavedno delavstvo, avantgarda proletarijata, se prav dobro zaveda, da mora proletarska armada vsake dežele in celega sveta stati strnjena v eni fronti proti kapitalističnemu razredu, ako hoče voditi uspešen boj za zboljšanje svojega položaja, predvsem pr	za svojo končno osvoboditev.
V tem oziru ima zlasti proletarijat v Sloveniji silno bogate izkušnje,	ker tu je bil boj za ujedinjenje	najtežji.	Dokler	je bil proletarijat v
naši deželi oddvojen od onega v ostali državi, so se končali vsi njegovi boji ali neugodno ali pa z neznatnimi uspehi. V mnogih slučajih pa delavstvo niti ni moglo stopiti v borbo, ker se je čutilo preslabo. Kadar pa je stopilo ujedinjeno v boj, tedaj je tudi zmagalo, o čemur predvsem živo priča rudarski štrajk leta 1920.
Brez ujedinjenih enotnih organizacij, slonečih na razrednem boju in demokratičnem centralizmu, ni uspešnega boja delavskih množic proti kapitalizmu in njegovemu izkoriščanju za osvoboditev dela izpod jarma kapitala.
Buržuazija se boji ujedinjenja delavskega pokreta, ker enotne in centralizirane organizacije razredno zavednega proletarijata so nevarne njenemu gospodstvu in omejujejo zlati tok njenih brezmejnih profitov. Zato buržuazija brezobzirno v vseh deželah preganja enoten, razredno zaveden delavski pokret. Posebno občutno pa je to doživel proletarijat v Jugoslaviji.
Ko je delavstvo v naši deželi leta 1920. izvršilo ujedinjenje na strokovnem in političnem polju, ko	so bile	do malega vse strokovne
organizacije združene v Centralnem Sindikalnem Veču v Beogradu in je	Komunistična stranka združila	v svojih	vrstah	celokupni razredno
zavedni proletarijat, tedaj je jugoslovanska buržuazija udarila po delavskem pokretu z
OBZNANO.
/
Uspehi pri rudarskem štrajku in pri volitvah v konstituanio so )o upozorili, da je ogrožen njen položaj. Čutila se je že dovolj konsolidirana in smatrala je svoje sile za zadostne, da stre vsak odpor.
Delavski razred ni bil kos »Obznani«. Ujedinjenje je prišlo prepozno. To so pa zakrivili socijalpatrijotični in centrumaški voditelji, ki so zavestno sabotirali vsak poizkus ujedinjenja, dokler ga ni izsilila volja delavskih mas. S svojim izdajalskim delom pa so obenem povzročili notranji razkroj strokovnih in političnih organizacij in oropali delavstvo borbenega duha, ki ga je navdajal ob prevratu.
Delavske množice, ki so se ujedinile končno leta 1920., so bile že utrujene, prvotni borbeni duh je gineval in razglas »Obznane« ni našel onega odpora, da bi bil prisilil vlado in buržuazijo, da jo umakne. Nasprotno, slabost delavskih množic je buržuazijo še bolj ojunačila, da je zadala delavskemu razredu poslednji udarec
z zakonom za zaščito države.
Z njim je jugoslovanska buržuazija postavila izven zakona vse delavske strokovne in politične organizacije in prepovedala delavski tisk. Pri tem delu so jo zopet najvneteje podpirali socijalpatrijoti in centrumaši in izvršili svoje rabeljsko delo nad proietarijatom Jugoslavije.
Režim belega terorja je našel delavski razred nepripravljen. In iako se je zgodilo, da so proletarske mase v veliki meri podlegle malomeščanskim nacionalističnim parolam, ki razjedinjujejo delavstvo in ga odvajajo od pravega spoznanja položaja ter s poti odločnega razrednega boja.
Jedro delvskega vprašanja ni v centralizmu ali federalizmu, ampak v odpravi kapitalizma in v upostavitvi proletarske demokracije. Najbližja naloga delavskega gibanja pri nas pa je danes neizprosen boj za
strmoglavljenje režima belega terorja.
Ali delavski razred se ne sme udajati iluziji, da bodo to zanj storili Korošci in Radiči, da bodo odpravile zakon za zaščito države kake parlamentarne kombinacije. Nikoli! Saj je bil ravno Korošec oni, ki je prvi pri nas v Sloveniji upostavil režim nasilja proti delavstvu in s puškami zatrl železničarski štrajk. On je prvi pokazal svojim naslednikom pot k režimu belega terorja. Delavstvo se ne sme zanašati na nikogar, razun na samega sebe. Le ono samo bo z odločnim, vztrajnim bojem strmoglavilo »zakon za zaščito države«.
Če danes hrvatska, slovenska in muslimanska buržuazija nastopa proti hegemoriistični srbski buržuaziji z demokratičnimi načeli in vzdiguje svoje izključno razredne interese na stopnjo interesov hrvatskega in slovenskega naroda, dela to samo radi tega, da bi vpregla v voz svojih razrednih interesov tudi široke sloje delovnega ljudstva, jih zavedla v nacijonalizem in s tem odvrnila od razrednega boja.
Koliko je temu Radičevsko-klerikalnemu-muslimanskemu federalističnemu bloku ležeče na interesih delavstva, dokazujejo najbolje zagrebška pogajanja. Noben delegatov ni zahteval odprave zakona za zaščito države, ki postavlja celokupni jugoslovanski proletarijat v popolno brezpravnost.
Buržuazija Srbije, Hrvaiske, Slovenije in Bosne se prepira med seboj za razdelitev dobička, ki ga izžema iz delovnega ljudstva jugoslavije
Za časa demobilizacijske krize takoj po svetovni vojni, ko je v Jugoslaviji kot v drugih državah obstojala nevaronst, da proletarijat strmoglavi gospodstvo buržuazije, so sedele vse tri buržuazije skupno v prvi kontrarevolucijonarni vladi Jugoslavije, ki je z neverjetno brutalnostjo dušila revolucijonarno gibanje delavcev in revnih kmetov. Tedaj je Korošec, član belgrajske vlade dal streljati na železničarje v celi Jugoslaviji. Kakor hitro pa je minila skupna nevarnost od strani proletarijata, sta hrvatska in slovenska buržuazija pričeli vsled brezobzirne grabežljivosti srbske buržuazije obračati fronto in se grupirati za boj proti privilegijem srbske buržuazije in njenega kapitala. To jasno dokazuje, da smatra srbska, hrvatska in slovenska buržuazija narodne interese kot navadno igračo v boju za svoje razredne interese.
Proletarijat posameznih jugoslovanskih pokrajin pa nima nobenih posebnih pokrajinskih interesov, marveč ima samo en skupen interes, to je, da se predvsem
odpravi »zakon za zaščito države,"
zato se mora delavstvo Jugoslavije tudi enotno organizirati, ker enotni interesi zahtevajo nujno enotno organizacijo.
Jugoslovanska buržuazija se ne zadovoljuje več samo z režimom belega terorja od strani vlade, ona snuje poleg tega fašistovske organizacije, ki so v prvi vrsti naperjene proti delavstvu. Razredni zn ačaj
„ORJUNE“
se samo radi tega še ne kaže tako jasno in očitno, ker se skriva pod n acijonalističnem plaščem in ker še niso rešeni notranji plemenski spori.
V tej situaciji je nastopila Neodvisna delavska stranka Jugoslavije. In še pri njeni ustanovitvi je nastopila buržuazija proti ustanoviteljem z nasiljem. V borbi je bila ustvarjena, v neprestani borbi se razširja preko cele Jugoslavije in v borbi bo rasla njena sila, ki bo prinesla proletarijatu Jugoslavije osvobojenje izpod režima belega terorja	in kapitalističnega jarma.
V Sloveniji se ustanavlja NDSJ šele danes samo radi tega, ker so	nekateri sodrugi, ki so bili	poslani	na	ustanovno konferenco NDSJ
v Beogradu, zatajili njeno ustanovitev pred proletarijatom Slovenije in ustvarili s skrahiranimi social-patrioti provincialno SSDL, ki se je pokazala kot nekak stroj za lov mandatov. Delavski zaupniki, spoznavši to, so jo enoglasno likvidirali in razširili delovanje NDSJ tudi na Slovenijo v zavesti, da mora imeti razredno-zavedni proletarijat cele Jugoslavije eno enotno stranko.
Proletarci Slovenije! NDSJ. vas kliče v boj proti „zakonu za zaščito države", — V boj proti jugoslovanskemu fašizmu I — V boj proti socijalpairijotizmu! — V boj za svobodo združevanja,	zborovanja in tiska! —	V boj	za	zaščito dela!	— V boj za
enotno fronto proletarijata! — Naj živi Neodvisna Delavska stranka	Jugoslavije! — Naj živi	mednarodna solidarnost	proletarijata!
Politični pregled.
Porurje. Razvoj boja med nemškim in francoskim imperijalizmom je naravno še vedno ona točka, karnor so uprte oči vsega sveta. Boj se razvija v isti smeri naprej. Francoski impcrijali-zem na eni strani noče odnehati od svojih ciljev in vrši v to svrho vedno večje nasilje v zasedenem ozemlju. Na drugi slrani pa koleba nemški kapita-ližem s Slinnesom na čelu, v bistvu pa se približuje sporazum s francoskimi kapitalisti.
Odpor francoskega in nemškega proletarijata p-oti francoskim in nemškim kapitalistom je vedno močnejši in enotnejši. 2e se kažejo prvi rezultati frankfurtske konference, na kateri je rcvolucijonarni inlernacijonalni prole-larijat začrta! konkretne smernice za boj proti novi vojni nevarnosti, proti francoskemu imperializmu in Slinneso-vim težnjam. Proletarijat vedno boij spoznava izdajalsko poliiiko amsterdamske strokovne iniernacijonale in socijalpalrijolov ter sc organizira v enotno odporno fronto proletarijata.
Krvoprelitje v Esscnu, kjer je francoska vojska ustrelila 11 delavcev in ranila Irideset, ni bojnega razpoloženja proletarijata omajala, ampak ga nasprotno podžgala in ojačila. Francoski imperijatisti so s tem krvoprelitjern pre-priračil porurski proletarijat o resničnem namenu zasedbe Porurja po francoskih četah. — Ob okupaciji Porurja so prepričevali francoski generali delavske množice Porurja, da je ta korak Francije naperjen le proli nemškim kapitalistom. »Mobilizacija ni vojna. Zasedba Porurja je miren čin, je samo zavarovanje francoske inženirske komisije,« je zagotavljal Poincare vznemirjeni proletarijat. Francoski imperi-ialisti so poskušali polom svojih agentov uverili proletarijat, naj se ne postavlja v noben odpor proti okupaciji. Ali kmalu je bil francoski militarizem prisiljen, da sname krinko z obraza. Delavske množice Porurja, ki so se od svetovne vojne sem borile proti go-spodstvu nemške bete garde, so protestirale istoiako energično proti zasedbi tovarn po četah francoskega imperija-lizma kot proti desorganizaciji gospodarskega življenja po okupaciji. In sedaj leže trupla nemških delavcev kol dokaz tega, da kroglje francoskih pušk ne grozijo nemškim tovarnarjem, ampak delavcem.
V ponedeljek se prične iznova lau-sannska konferenca, ki se je razšla
4.	februarja. To je unikum v zgodovini diplomacije. 4. februarja je hotel angleški imperijalizem z diktatorsko grožnjo prisiliti Kemal-pašo, da prične popuščati, da se odreče nacijonalnemu osvobojen ju Turčije. Angleški diplomati so se vrnili v London, angleška vojna mornarica bi morala na svoj način nadaljevati pogajanja pred Dardanelartii.
Ali angleški topovi niso streljali, angleški diplomati se morajo vračali v Lausanne. Ta čas so se pogajali med seboj angleški in francoski kapitalisti. Skušalo sc je doseči sporazumno postopanje obojih kapitalistov v vprašanju bližnjega vzhoda, kot se istočasno približuje sporazum med francoskim in nemškim kapitalizmom, v katerem skuša igrati Anglija vlogo tretjega po sta-rem pravilu: Ko se prepirata dva, tretji dobiček ima. Ponovni poizkus, da se doseže sodelovanje angleškega in francoskega kapitala, se bo na tej drugi lozanski konfcrenci razširil na vzhod, na vprašanje Turčije.
Ali za angleškim in francoskim kapitalom sloji močnejši. Medtem ko so se Angleži in Francozi med seboj prepirati in se pogajali, je ameršiki kapital delal. Ameriška, takozvana chcslerkon-cesija namreč predvideva, da bodo Amerikanci v najbližjem času zgradili j v Mali Aziji nič manj kol 4318 km železnic, to je skoro toliko kol dolžina vseh dosedanjih železnic v Turčiji. Drugi ameriški projekt hoče Angoro v teku treh tel preurediti v najmodernejšem luksuznem šiitu. K temu pridejo ameriške petrolejske koncesije in drugo. Turčija je danes za Ameriko mnogo važnejša od Nemčije. Amerika bo lau-sannsko konferenco opazovala in v slučaju potrebe ameriške intervencije v rurskem vprašanju bo ameriški kapital nastopil proti onemu, ki bi skušal mešati ameriške načrte v Mali Aziji.
Sovjetska Rusija k drugi lausannski konferenci ne bo povabljena, ker se je pritegnilo rusko delegacijo pri prvi konferenci samo za dardanelsko vprašanje. Ali Sovjetska Rusija je danes že tako močna, da se je faktično ne more izločiti pri vprašanju bližnjega vzhoda. Rusija ne bo priznala nobene pogodbe, ki bi ne vpoštevala ali škodovala njenim interesom. Sovjetska Rusija bo nadalje ščitila interese vzhodnih narodov pred internacijonalnim kapitalom.
Ni gotovo, kako se bo končala druga lausannska konferenca. Osvobodilni boj na vzhodu se bo razvijal dalje brez
ozira na to, ali se bo kaj podpisalo v Lausanni. In internacijonalni proletarijat ve, da je boj tlačenih vzhodnih narodov tudi njegov boj.
V Italiji bodo brezdvomno vplivali na razvoj fašizma sklepi kongresa italijanske klerikalne stranke (P. P. S.l, ene najmočnejših buržuaznih strank Italije. Kajti lurinski kongres P. P. S. se je končal s popolno zmago strankinega tajnika don Siurza, ki je zagovarjal popolno neodvisnost Pnapram fašizmu. Fašizem bo moral sedaj zavzeti jasno, nedvoumno stališče napram P. P. S. V slučaju, da ne pride do sporazuma, bodo morali brezdvomno člani P. P. S., ki sede v Mussolinijevi vladi, zapusliti vlado. V tem slučaju je pa Mussolini v parlamentu omajan.
Pričujoča številka »Glas Svobode«, je prva, ki je izšla. Nje vsebina Vam priča, da je ia lisi zastopa Vaše težnje in govori svelu o Vašem irpijenju. Kakor držite danes v rokah lo prvo številko proletarskega lista, ki smo Vam ga poslali na ogled, tako skrbite, da boste prejemali vsako nadaljno številko, ki bo izhajala vsak četrtek.
Mi verujemo, da se Vam ne bo zdelo škoda 4 dinarjev na mesec, ako jih pošljete kot naročnino za »Glas Svobode«. Naročnikom »Delavskih Novic«, ki so imeli že iste plačane, bomo pošiljali »Glas Svobode« tako dolgo, dokler so jih imeli plačane, da ne bodo trpeli škode.
Za kratek čas.
Modeme sestrične. Vojak je pred slavil drugemu vojaku z besedami: »Cast mi je predstaviti svojo sestrično«.
Drugi vojak: »Drago mi je, a bila je že tudi moja sestrična.«
Lepe sanje. Antonu Petelinu se je sanjalo to-le: Zdelo se mu je, da je prišel v nebesa k svetemu Petru in ga vprašla:
»Koliko je pri tebi en milijon?«
»En vinar,« odvrne svetnik.
»Par sto let?«
»En trenutek«.
»Posodi mi torej en vinar!«
»Počakaj torej en trenutek!« odvrne sv. Peter.
Zemeljski pekel je žalostnejši od Dantejevega, kajti tukaj na zemlji je vsak prisiljen biti hudič nad svojim bližnjim. Nad vsemi pa vlada Lucifer: zavoje-vatelj. On razvršča milijone in milijone ljudi, ene proti drugim in jim kriči: »Vaša usoda je, da umrjete. Le naprej! Sireljajfe eden na drugega!« In oni storijo.	Schopenhauer.
Bodi to kar moraš biti: človek. In ne samo Francoz, Italijan, Nemec, Čeh itd.
R. Rottand.
Ako si vse skupaj pustil, zato ker ni sloge, je lo znanje, da sam nisi še zrel za slogo.
Čitatelji, sodrugi, somišljeniki! Pomnile ludi, da bo omogočena izdaja »Glasa Svobode« le z redno plaču-jočo naročnino in naj vsak iz Vas pridobiva naročnike. »Glas Svobode« naj vstopi v vsako proletarsko družino, v vsako hišo delavca in kmeta, naj mu bo prijatelj, drug svetovalec in svarilec, pomočnik in učitelj.
Nočemo mnogo besed in vabljenja. Vsak iz Vas je možak in borec za svoje pravice. Borec se druži z borcom. »Glas Svobode« je borec, zato naj bo Vaš, kakor Vi njegovi!
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO »GLAS SVOBODE«.
Verjetno. Mali Janezek bi rad šel v hišo, toda na pragu stoji velik pes. Janezek ga milo gleda, toda pes se za to ne zmeni. Janezku gre že na jok, ko se domisli rešilne misli in reče:
»Ti pes, vsaj ti tudi jaz ne bom ničesar storil, če nc boš ti meni.«
Odgovor. Učitelj: »Iz česa je narejena tvoja suknja?« — Učenec: »Iz suk-na.« — Učitelj: »Iz česa se dela suk-no?« — Učenec: »Iz volne.« — Učitelj: »Od kod dobivamo volno?« — Učenec: »Od ovce.« — Učitelj: »Od katere živali imaš torej suknjo?« — Učenec: »Od očeta!«
Diktatura je forma nadvlade, s katero diktira en razred brezobzirno svojo voljo drugim razredom. K. Radek.
Sodrugom in
Ustanovitev Nezav. Del. Stranke Jugoslavije.
Slovenski razredno zavedni prolelarijat se je združil z ostalim jugoslovanskim proletariatom v enotno Nezavisno delavsko stranko Jugoslavije. Konferenca delavskih zaupnikov, ki jo je enoglasno sklenila takojšnjo združi
tev z NDSJ.
S. Jaka Žorga otvarja konferenco, konštaiira, da se je vabilu večine širšega odbora SSDL odzvalo 37 zaupnikov iz dežele in 20 sodrugov iz Ljubljane. Pozdravlja vse sodruge, posebno sodr. Cvejiča iz Zagreba, kakor zastopnika NDSJ.
Z vzklikom je bil voljen za predsednika konference s. ,aka Žorga. Nafo je bil soglasno sprejef ta dnevni red:
1. Ujedinj. prolefarijata Jugoslavije.
2. Tisk.
3. Volitev pokrajinskega izvrševal-nega odbora NDSJ.
4. Slučajnosti.
Referat o ujedinjenju prolefarijata Jugoslavije poda s. Marcel Žorga.
Na ustanovni konferenci NDSJ. v Beogradu dne 14 januarja je bil tudi en slovenski sodrug. Toda ta je, ko se je vrnil obveščal slovenske sodruge v teni smislu, da je ustanovitev NDSJ onemogočena in da je potrebno zato, da slovenski proletarci začno akcijo za ustanovitev razredne delavske stranke na svojo roko. Pod vtisom tega poročila se je zgodilo, da so slovenski delavski zaupniki glasovali za ustanovitev kompromisne, lokalne SSDL, med tem ko se je med tem posrečilo proletarijafu ostale Jugoslavije, da je ustanovilo svojo razredno NDSJ in so tudi oblasti potrdile to stranko. Je pa razen krivega informiranja od strani gotovih sodrugov še en vzrok, ki je omogočil ustanovitev kompromisarske, provincijalne SSDL, Je to način, Kakor so »Delavske novice« že dalj časa razlagale enotno fronto. Razlika je med enotno ofronto na strokovnem in poliiičnern polju. Vsakemu mislečemu delavcu je jasno, da so za uspešno voditev gospodarskih bojev potrebne močne, organizacijsko enotne strokovne organizacije, ker le take strokovne organizacije se morejo uspešno zoperstaviti besnečemu valu kapitlistič-ne ofenzive. Vse kaj drugega je pa enotna fronta na političnem polju. »Delavske Novice« so predstavljale enotno fronto na političnem polju tako, da pomeni enotna fronta združitev razredno zavednega prolefarijata v enotno organizacijo s socijalpatrijoti in ceniru-naši. To je pa napačno in posledica tega je bila ričet-stranka SSLD. Enotna fronta v političnem boju prolefarijata mora obstojati le v konkretnih skupnih akcijah, za konkretne cilje vsakodnevne politične borbe proletarijata, ne more pa pomeniti nikoli združenja faktično, deloma tudi programaiično nasprotnih grup v eno organizacijo. Likvidacija najvažnejše zgodovinske pridobitve — to je obstanka samostojnih odločno razredno - bojnih delavskih strank, pomeni le likvidacijo odločnega razrednega boja, zopetno ustalitev posameznih skupinskih oportunističnih voditeljev pred
množicami in zopetno zajadranje proletarskega boja v oportunistične roke. Na drugi strani pa so v takih ričet -strankah neizogibni najhujši notranji boji, ki odvzamejo konečno stranki vsako možnost akcije in s časom popolnoma uničijo nje upliv. To bo razumel vsakdo, ki ima vsaj nekaj vpogleda v zgodovino proletarskega političnega boja. Zmaga proletarijata bi v Rusiji ne bila mogoča, da se ni že davno pred vojsko izvršila ločitev taktično razno-mišlečih grup v socijalno demokratski stranki, ker le homogena (to je enako-misleča, enotnal stranka, ki je v odločnih momentih ne pretresejo ljuti notranji boji je zmožna uspešnega boja. Zmaga laškega fašizma je v glavnem posledica tega, da se v italijanski soci-jalisiični stranki ni izvršil pravočasno prelom med maksimalisti in Turatijevi-mi reformisti. Dvovprežni voz, ker vleče vsak konj na svojo stran se ne gane z mesta. In notranji boji v italijanski soci-jalistični stranki so odvzeli stranki vsako možnost akcije. Serafti je uvidel svojo napako, a žal se več ni dalo popraviti, ker je bilo prepozno, ker vsled notranjih sporov v akciji ovirana soci-jalisiična stranka je bila vzrok, da so množice postale vsled te nedelavnosti razočarane in apatične ter pristopne malomeščanski demagogiji fašistov. Uje-dinjenja nemških popreje razrednih neodvisnih socialdemokratov s socijalpa-trijoti ni imelo za sedaj združeno soci-jalistično stranko Nemčije nobenih koristi. Neodvisni niso revolucijonirah Scheidemanncev, ampak sami postavljajo od dne do dne večji oportunisti, posledica je na eni strani, da jih mase prepuščajo, na drugi strani pa se vrše v novi stranki medsebojni boji, ki popolnoma onemogočujejo stranki večje akcije.
Pravi se nam pa: »delavci zahtevajo ujedinjenje«. Res je, da posamezni delavci to zahtevajo, ali to so tisti, ki ne-znajo ceniti pomena odločne, za boj sposobne stranke, ki mora biti enotna, homogena, če je par delavcev navdušeno za Radiča, kaj jim mi moramo slediti? Ne, ampak naša dolžnost je, zdravo stremljenje delavstva za enotnostjo usmeriti na prava pota. Ohraniti si hočemo svojo neodvisnost, ali v vseh dnevnih akcijah za dosego konkretnih zahtev se bomo pogajali z drugimi delavskimi strankami in organizacijami za skupen nastop. Ali tudi pri teh skupnih nastopih, če pristanejo nasprotniki na nje, nam mora biti zasigurana svoboda propagande in agitacije. Vedno bomo za skupne akcije za konkretne cilje proletarskega boja in razkrinkli bomo vsakega, ki bi hotel take skupne akcije onemogočati ali sabotirati. Toda nismo pa za skupen nastop, ki mu je edina
svrha zasiguranje mandatov in stolič-kov. In glavna napaka vodstva SSDL je bila, da se je spremenilo celo stranko samo v družbo za osnovanje mandatov. Kako daleč so šli priča najboljše postavljanje kandidatne liste za Štajersko. Nauk iz postanka, životarjenja in konca SSDL mora nam služiti v poduk, kako se delati ne sme, in če bomo ta nauk upoštevali, bo to velike koristi za slovenski proletarijat.
Omeniti moram še, da je cela vrsta sodrugov, ki so bili obveščeni o ustanovitvi in potrditvi NDSJ že takoj delala na to, da se slovenski razredno zavedni proletarijat pridruži tej edini razredni stranki jugoslovanskega proletarijata, ter da se likvidira provincijelna centruinaška SSDL. Da smo to konferenco sklicali šele danes, je vzrok, ker že itak velikanske zmede volitev nismo hoteli povečati in nismo hoteli vzbuditi ta sum, da nas vodi pohlep za mandati.
Zato mislim, da najboljše izpolnimo prehodno določbo z ujedinjenjern jugoslovanskega proletarijata v štalutu SSDL, če danes sklenemo likvidacijo, tega nesrečnega, nebogljenega otroka mandatskih poželjenj in se priključimo edini razredni stranki jugoslovanskega proletarijata NDSJ.
Ob koncu moram še posebno omeniti delo naše mladine, ki je storila mnogo, da se je kuga, nastala vsled ustanavljanja SSDL, tako hitro končala.
Naj živi NDSJ, edina prava zastopnica razredno zavednega proletarijata v Jugoslaviji!
Sodr. čvijič: Pozdravlja ujedinjenje celokupnega jugoslovanskega razredno zavednega proletarijata v boju proti jugoslovanski buržuaziji. To kar se danes vrši, ni reševanje kakega novega problema, ampak izvršilo se bo le formalno to, kar obstoja že v razpoloženju vseh. Važno je to ujedinjenje posebno danes, ko se skuša združiti srbska in h^vatska in slovenska buržuazija. Oni se skušajo sporazumeti na ta način, da si hočejo razdeliti eksploatacijo posameznih pokrajin. Tak sporazum bi pomenil pač likvidacijo hegemonije srbske buržuazije, ustavil bi nekoliko plemenski boj, ki divja v najostrejših oblikah, ali ne pomenil bi likvidacijo belega terorja proti proletarijafu. Buržuazija raznih plemen ima sicer svoje posebne plemenske interese, ali razredni interesi srbske, slovenske in hrvatske in muslimanske buržuazije so isti. Enkrat so si že delili ti avtonomistični gospodje oblast in delavcem so gotovo še v »dobrem spominu dobrote,« ki jih jim je dala radikalno - zajedničarsko - klerikalni oblastnik tedaj, ko je vladal v Ljubljani ljudski dr. Brejc. V volitve je šel Radič sicer z nekaterimi popolnoma boljševiškimi parolami in tudi SLS je obljubovala delavstvu raj; ali danes ko se gospodje pogajajo s Pašičem, so postavili sicer kup zahtev, da si raz-dele eksploatacijo, ali na delavstvo sta pozabila in gospod Radič in gospod Korošec in niti eden niti drugi ni stavil pogoja, da se mora izjemno stanje pro-
ti delavslvu in zakon o zaščiti države odpraviti, čeprav so v volitvah znaii tudi o teni kaj povedati. Delavstvo vidi zopet enkrat jasno. On je edini, na katerega se more zanesti, ono samo. Le enotna, trdo organizirana stranka razredno zavednega proletarijata nas bo rešila. Slovenski, srbski, hrvaški in muslimanski delavci trpe pod istim jarmom, njih interesi so isti, Zato mora tu-mom, njih interesi so isti, zato mora tu-tali jugoslovanski proletarci s čudom in bolestjo opazovali prilike v Sloveniji. Danes lahko konštatujemo, da je naša kritika bila na mestu. Razredno zavedni prolelarijat cele Jugoslavije spada v enotno razredno stranko, ki je danes le NDSJ. Z socijalpatrijoti in centruma-ši tvoriti eno stranko ni mogoče, socija-listi v Sloveniji so nastopili manj izdajalsko kakor na jugu, ker so videli poli-iiko, ki je služila naravnost v podporo buržuazije, a soodgovorni so slovenski socijalisti ravno tako za to izdajalsko početje, ker bili so s srbskimi in hr-vaiskimi centruinaši v isti stranki in v istem klubu in niso protestirali niti potegnili konsekvenc. Najbolji znak je to, da je izvrševalni odbor SSJ tudi Golo-uhovo listo enotne fronlc proglasil za svojo službeno, a ni nam znano, da bi gospod Golouh lo dementiral, temveč je to celo s ponosom raztrobil po svetu. Le par primerov iz postopanja socijal-pahijotov in centrumašev. 1. Za časa »Obznane« se je razvil od strani soci-jalpatrijotov in centrumašov najhujša gonja proti komunistom. 2. V času »Obznane« in najhujših preganjanj so sprejemali soc. patrijotje in cenfrumaši iz rok policije tiskarne, liste in domove, ki so bili last prejšnjih komunističnih organizacij. 3. Celo strokovne organizacije so si hoteli pridobiti na ta način, da je policija namesto odborov, ki jih je smatrala za politično nezanesljive, ime-movala pa komisarje razne soc. patri-jotske in cenlrumaške birokrate. Skupna stranka s temi ljudmi, bi pomenila za zdrav delavski pokret paralizo., ker je delavski razred po »Obzriani« padel v največj brezpravje je bila kriva potreba ustvarili legalno stranko, ki naj bi prevzela vodstvo obrambnega boja delavskega vodstva, ki bi bila sposobna združiti široke množice v bojno fronto za osnovne pravice prolefarijata. V ta namen je bil 24. decembra 1922 objavljen poziv na konferenco za 14. januar 1. I., kjer naj bi ustanovile NDSJ. Režim je skušal vse, da lo prepreči, kakor je bilo za pričakovati, ker režim ni vodil boja toliko proti komunistični stranki temveč pred vsem zato, da se onemogoči gospodarski boj delavstva in to se je vršilo potom protikomunističnih odredb. Toda režimu ni uspelo onemogočiti ustanovitev stranke. Policija je prepovedala proglas za konferenco, toda sodnija je prepoved razveljavila. Beograjska policija je podala po zakonu o zaščiti države tožbo proti podpisnikom proglasa, ali sodnija je to tožbo odbila. Minister Vujičič je sodrugom, ki so bili pri njem odgovoril: »Saj posloji legalna delavska stranka, kdor se ho-
LISTEK.
Iv. Vuk:
Stolp ene misli.
(Babilonska pravljica).
Tako je pisano v knjigi življenja pod razvalinami templa Nippur pokopanih:
«Pozdravljena vsemogočnost v svojem vtele-šenju! Razdrobljena v drobce, zbrala si prah in on je zagovoril in zahodih Nešteto vielešenih drobcev misli, kakor je nešteto zvezd, je našlo svojo skupnost in zopet postalo eno. V tistem združenju pa je bila vsemogočnost.
V tisti svoji združenosti in skupnosti si bila bogovom kakor grozen strah. Pomenila si konec gospod-stva nad teboj.
Pozdravljen stolp združenja in sloge ... Babilonski stolp.1 Bil si bog, ki je grozil bogovom in večji od
1 Babilon je bil največje mesto, kar jili pomeni zgodovina človeštva. Nahajal se je v Aziji. Glasoviti babilonski stolp, katerega omenja prva Mojzeosva kniga pa ni legenda, nego je bil v resnici zgodovinska zgradba. Raziskovalci zgodovine človeškega rodu so naleteli na temeljno zidovje babilonskega stolpa. O stolpu so svoje čase pisali že Grki, Rimljani, Arabci in Židje. Prvi piše o njem Herodot okolu leta 460 pred Kristusom. Potem se bavi z njim prerok Danijel leta 168 pred Kristom. Znani vojsko-
njih, ki so te prokleli. Bil si gospodar nebes, da nisi poslušal dekle bogov, Laži...
Pozdravljen v svojem padcu, stolp babilonski, stolp ene misli. Razkropila se je misel in vsemogočnost je izginila, da se zopet pojavi. Tedaj, ko trpljenje in kri prikipita do roba čaše in se razlije čezenj, se pojavi. Tisočeri bodo eno in tisto združenje se vtelesi v nov stolp, stolp zmage, ki bo segal do neba, v raj, človeku ukradnem.
Pozdravljen tisti čas združenja, ki se bliža. Nebo bo potreslo njegovo vtelešenje in boj zadivja zanj. Zakaj, človek, ki je bil pregnan iz njega, stopa z združenim korakom vanj, da strmoglavi preklinjajoče in ljubosumne bogove.
In takrat, ko se to zgodi, pogine ludi Laž, dekla bogov...«
vodja Aleksander Veliki je za svojega bivanja v Babilonu začel izkopavati razvaline »stolpa zmešnjave«. Delalo je pri teh izkopavanih 30 tisoč delavcev. Dela ni dovršil, ker ga je prehitela smrt. Po Kristovem rojstvu so mnogo stoletij zaporedoma razna plemena, bivajoča v obližju nekdanjega Babilona, odnašala kamenje babilonskega stolpa ter si iz njega postavljala domove. — Stolpi, slični babilonski zgradbi, so se pred tisočletji nahajali po vsej Babiloniji. Babilonski stolp je postavil kralj Nabukodonezar. Gradil ga je celo vrsto let. Pri tem delu so morali pomagati vsi podaniki. Kakor ostali stolpi, ni imel tudi babilonsk stolp v notranjosti prostorov. Le na njegovem krovu je bilo mesto za verske obrede, kamor so imeli pristop samo svečeniki in drugi maziljenci.
Tisti čas je živel v Babilonu kralj Maašna Ati, kar pomeni neznanega imena. Ni bil oženjen. Imel pa je hčerko Resnico, ki pa je bila nezakonsko rojena od neke žene iz ljudstva. Kralj je zato ni mogel narediti za svojo zakonsko ženo, ker so se upirali njegovi svetovalci, sklicujoč se na svete knjige, ki govore, da stori greh, če sede na babilonski prestol žena nekra-Ijevega rodu. Greh pa bi rodii kazen, ki bi ne zadela samo njega, kralja Maašna Ati, nego tudi njih svetovalce in ves narod.
Kralj se je udal, ali hčerko je vzel vseeno k sebi.
Ljubil je kralj svojo hčerko Resnico, nezakonsko rojeno iz žene ljudstva. Kmorkoli je šel, povsod je šla z njim tudi Resnica. V naročju mu je sedela, ako se je peljal v vozu, če je jahal, je bila z njim na istem konju.
Ljudstvo, videč kralja in njegovo hčerko, je postajalo pri svojem poslu in vzklikalo:
»Zares, prekrasna je Resnica, tvoja hčerka o kralj. Naj bo naslednica tvoja na prestolu.«
Ponosen je bil kralj na svojo hčerko. Dasi knjige niso govorile o ženski na prestolu babilonskem, nego določle samo moškega, je vendar gojil željo in nado, da svetovalci in narod ne bo iskal v knjigah in poslušal želje ljudstva.
Ali svetovalci, ki so poklicani, da svetujejo kralju v vsem in ga obvarjujejo pred kraljevskimi koraki in dejanji, so poznali tisto kraljevsko željo.
(Dalje prih.)
če organizirati, naj vstopi vanjo.« — Toda delavstvo tega ni storilo, tem manj, ker je delal reklamo za socijalno demokracijo g. minister. Policija je ko-nečno prepovedala konferenco, ali policija je prišla prepozno, ker je ledaj že bil sklenjen program in statut in je stranka po srbskem društvenem zakoniku že obstojala, na konferenci je bi! za slovenijo navzoč sodr. Klemenčič, po lastni izjavi, le v informativne svrhe, on je odšel, predno je konferenca bila j končana in na plenarni seji so bile zato j zastopane vse ostale pokrajine, le Slo- • venija ne. Sprejeti statut je policija ; zaplenila in podala na sodnijo tož- j bo, naj se stranka po zakonu o zaščiti i države prepove. Ali sodnija je zaplem- j bo dvignila z motivacijo »v programu in štatutu ni ničesar, kar bi biio v nasprotju z ustavo in obstoječimi zakoni«. Ko so še od sodnij bile potrjene naše kandidatne liste, je bila stranka popolnoma legalizirana in od pristojnih oblasti priznana kot taka. To sem moral razložiti, da vidite kak je bil potek ustanovitve NDSJ, a ne tak kakor so napačno poročale »Delavske Novice*.
Nato je še povdarjal glavne točke programa in statute ter opozoril pred vsem na to, da je NDSJ proti vsaki organizatorični enoti s taktičnimi in programatičnimi nasprotniki. NDS) ni vodila in ne bo vodila nikoli volilnega boja iz stališča mandatolovcev. Volivni boj je za nas zato, da razvijemo agitacijo in razširimo ter okrepimo svojo organizacijo! Nočemo organizatorične enotnosti s socijalnimi demokrati, ki so hoteli uporabiti dobo preganjanj, da bi si zasigurali s pomočjo policije monopol za organiziranje delavstva. Mi smo za skupne nastope, za konkretne delavske vsakodnevne zahteve, ah soci-jalni demokratje ieh skupnih nastopov nočejo. Naj omenim le par slučajev. Skupno akcijo za proslavo lanskega
1.	maja, ki jo je predlagal MSO, je slavni radnički savez odbil, isto tako je odbil skupno akcijo proti draginji, na poziv na skupno akcijo za pomilostitev s. Keroševiča, so v Zagrebu in Beogradu odgovorili z nesramnim pamfletom. Isto je bilo s skupno akcijo za boj proti poslabšanju delavske zaščitne zakonodaje pri pregovorih za orga-nizatorično edinstvo strokovnih organizacij na načelu proletarske demokracije itd. Da celo skupno nabiranje za žrtve izprtja v Brodu na Savi, na katero je pristal celo Radičev Hrvatski radnički savez, so socijalni demokrati odbili.
Tako delajo ti ljudje, in mi naj bi šli z njimi v enotno stranko? V Sloveniji bi bilo veliko več pozitivnega storjeno, če bi se mesto političnih organizatorič-nih enotnih front, delalo intenzivnejše za organizatorično enotnost strokovnih organizacij ter za njihovo ujedinjenje, če bi se vodilo več skupnih akcij.
Mi nismo nikakor nasprotniki enotne fronte, kakor nas skušajo slikati »Delavske Novice«. Za uspešno voditev taktike enotne fronte so podlaga močne enotne organizacije, ki bodo v svr-ho skupnih akcij stopile v zvezo z drugimi organizacijami, bodo te akcije vodile, nadzirale in ostro demaskirale vsako sabotažo enotnih akcij.
Enotne, organizatorično ujedinjene strokovne organizacije so potrebne. Nesmisel so pa politične stranke, ki naj bi bile sestavljene iz ljudi vseh mogočih naziranj, ker to bi bile le ričet stranke. Mogoč in potreben je pa skupen nastop raznih političnih delavskih strank in organizacij v konkretnih vprašanjih vsakodnevne proletarske politike.
To je nazor NDSJ na enotno fronto in prepričan sem, da to uvidevajo tudi slovenski sodrugi in da se bodo oklenili edine razredno zavedne, nekompromisne stranke to je NDSJ.
S. Mulej. Pozdravlja konferenco v imenu jeseniškega proletarijata. Ker nismo 21. januarja bili dosti informirani, smo pristali na SSDL. Ko smo pa stvar premislili, ki smo jo zagrešili na hitro sklicani konferenci »enotne fronte«, smo videli, da smo na napačni poti. Ločili smo se od srbskih in hrvatskih sodrugov, zopet pa smo sprejeli ljudi, ki smo jih že enkrat vrgli ven. Med delavstvom se je pojavil odpor in očitali so nam našo napako, posledica je bila, da množice niso šle na volišče. Treba je napako takoj popravit in združiti se
s skupno čisto stranko celega jugoslovanskega razredno zavednega prole-iarijata. Enotne strokovne organizacije so potrebne, politično pa se moramo združiti z enakomislečimi proletarci iz ostale Jugoslavije ne pa s skrahiranimi oportunisti. Namesto »Delavskih Novic« naj se izda takoj nov list.
S. Lemež. 2e v začetku so se v SSDL pojavili hudi boji posebno zavoljo čudnih zvez posameznih članov vodstva z eksponenti buržuaznega režima. Odkrit odhod teh ljudi v radikalno stranko, je naša domnevanja popolnoma upravičil. Glede NDSJ smo bili napačno informirani, ali vedoma ali nevedoma ne bomo razpravljali. V SSDL je bil isti proces, kakor v enotni soc. dem. stranki po prevratu. Le proces je hitrejše dozorel, ker je proletarijat že enkrat predelal podobno šolo. Treba predvsem napake ki smo jih naredili spoznati, da se iz teh napak naučimo za bodočnost. Le enotna borbena stranka bo pomagala proletarijatu.
S. Pristav. 2e na konferenci 21. jan. je bila opozicija. V vseh krajih so bili sodrugi informirani, da NDSJ ni ustanovljena in če se ustanovi, da se ji bomo takoj priključili. Veliko se je kritiziralo po revirjih čez skupnost s socijalnimi patri joti, posebno, ker je To-
ne, se je to zgodilo zato, ker informacij dobili nismo.
V daljšem govoru opisuje razvoj proletarskega pokrela v Jugoslaviji in povdarja posebno prilike slovenskega pokreta. Pravi, da je bil namen SSDL združitev z NDSJ in je za to, da se ta združitev izvrši na kongresu, katerega naj skliče ena ali druga stranka. Ce pa je večina širšega odbora za takojšnjo rešitev je za to, da se ohrani kontinuiteta ter se naj sklene združitev SSDL z NDSJ.
S. Košir. Treba je takoj popraviti taktične pogreške SSDZ in čim najhitreje izvesti zedinjenje z ostalim jugoslovanskim proletarijatom.
S. Mulej. Še enkrat zahteva, da se priključimo takoj NDSJ. Blamirali smo se 21. januarja, to treba priznati, a kdor dela in se bori, dela večkrat napake. Dolžnost pa je, da napake priznamo in izboljšamo.
S. Marcel Žorga. Združenje z NDSJ je zaheva nas, ki je zrasla iz mas samih, dokazuje lo že velika današnja udeležba, ko sicer zadnje dvakrat na sejo širšega odbora SSDL ni bilo nobenega sodruga iz dežele. Strinja se s s. Klemenčičom, da se mora stranka
kan po prevratu hotel rudarje s silo prisiliti, da gredo 1. maja na delo. Konferenca SSDL v Zidanem mostu je popolnoma jasno pokazala, da je SSDL le družba z omejeno zavezo za zasi-guranje mandatov, zato pa se tudi ni izvedla organizacija in le zavoljo sodr. Salomona so rudarji šli sploh na volišče. SSDL ni treba likvidirati, ker je sploh ni.
S. Pokoyec. Proletarijat ni nikdar kolebal, kolebale so le gotove osebe z njim. Za obsojati je, da nekateri niso izvršili, kar so za izvršiti imeli. Posebno je treba paziti na to, da bo odbor tak, da mu lahko zaupamo. Naj se postavi nekaj poštenega iz proletarijata za proletarijat. Le v najtesnejši zvezi z južnimi sodrugi je rešitev.
S. Klemenčič. Izjavlja glede očitkov, da je nepravilno informiral zaupnike 21. januarja, da je storil to popolnoma pravilno in da je napaka v Beogradu, ker nihče od NDSJ ni prišel na konferenco, čeprav so bili vabljeni. 21. jan. NDSJ še formelno ni obstojala. V Beo-je izjavil, da ne more prevzeti nobene odgovornosti, ker se je v Sloveniji prepozno zvedelo za konferenco in se je ni moglo zato udeležili večje število sodrugov. Če niso bile informacije toč-
v prvi vrsti širiti potom akcij, NDSJ ie to tudi vedno delala in dela.
S. Makuc. Treba odkrito priznati. Mca culpa, mea maxima culpa (je moj greh, moj največji greh). Nam vsem se ni do-padla SSDL, ali nismo vedeli, da NDSJ že obstoja. Priznati treba, da smo napravili napako z ustanovitvijo SSDL, da smo vsled tega pri volitvah skrahirali. Bodimo iskreni in vse bo dobro. Situacija je čista. Ujedinjenje s srbskim in hrvatskimi sodrugi v NDSJ je edina pot za nas.
S. Baznik. Pravi, da nosijo sodrugi iz Beograda tudi velik del odgovornosti da niso pravočasno informirali slovenskih sodrugov o ustanovitvi NDSJ, kaže posebno na nesrečno konferenco v Zidanem Mostu in sploh na štajersko, ker se je delal kompromis za kompromisom. Je za takojšnje združenje z NDSJ.
S. Fabjančič. Zavrača napake glede netočnih informacij in pravi, da se mu je še 20. januarja reklo v Beogradu, da NDSJ skoro gotovo ne bo mogoče ustanoviti in da je s. Todorovič odobraval ustanovitev SSDL. Obstoja zvest temu, kar je zastopal 21. januarja. Hoteli smo združiti najprvo slovenski proletarijat in potem tudi proletarijat osta-
le države. Še danes misli, da je politika SSDL prava, za njo so odgovorni vsi, ne samo par oseb. Če se sklene pristop k NDSJ, bo NDSJ podpiral, ker rajši vidi nekaj, kakor pa nič. Vendar je prepričan, da se bo s časoma prišlo nazaj na taktiko SSDL.
S. Salomon. Na štajerskem delavstvo ni volilo, ki bi sicer volilo našo listo, zaradi kompromisa z Golouhom. V Trbovljah je SSDL za vedno pokopana.
S. Pristav. Tudi govori o abstinenci pri volitvah vsled kompromisa z Golouhom in ker se je v Zidanem mostu hotelo usiliti rudarjem Stefanoviča za kandidata.
S. Teršek. Kompromis z Golouhom je na Štajerskem povzročil največjo zmedo in povzročil povsod abstinenco od volitev.
S. Cvijič. Proglas za beograjsko konferenco je bil v »Radikalu« objavljen 27. decembra, v »Borbi« 30. decembra, o tem so poročali tudi vsi meščanski časopisi, razen tega so se poslala še potrebna vabila. Kar se tiče očitanj, da beograjski sodrugi niso slovenskih sodrugov dovolj informirali, je mogoče, ker je bilo velikansko delo pred volitvami in malo ljudi, lo naj se prednese pred izvrševalni odbor NDSJ. Vendar pa to ne bi smelo biti vzrok za ustano-vilev SSDL. Zakaj sta se ustanovile dve stranki? To je vprašanje. Prepričan je, da če ne bi bilo pred volitvami, nebi »Zarjam« pristopili v SSDL niti bi Golouh pristopil ne zveze z SSDL. Bii je navadni manever za pridobitev delavskih glasov. Ni treba razpravljati, kdo je kriv, to je postranska sfvar, glavno je, da se napaka popravi s tem. da se SSDL priključi NDSJ.
S. Teršek. Poda v imenu mariborskih in koroških sodrugov, ki morajo na vlak, izjavo, da zahtevajo takojšnjo pri-klučiiev k NDSJ.
Prečita se resolucija.
Resolucija o ujedinjenju proletarijata Jugoslavije.
Na podlagi referata o ujedinjenju proletarijata Jugoslavije in po izčrpni diskusiji ugotavlja konferenca sledeče:
1. Ker je slovenski delegat na ustanovni konferenci NDSJ v Beogradu dne 14. januarja sabotiral delo te konference in nato delavskim zaupnikom v Sloveniji deloma zalajil, deloma pa neistinito poročal o pravem stanju ustanovitve NDSJ, so smatrali delavski zaupniki, ki so sklicali ljubljansko konferenco enotne fronte dne 24. januarja t. I. in tu z drugimi zaupniki glasovali za ustanovitev SSDL, da je to edini mogoči način, da doseže razredno zavedni proletarijat Slovenije svojo legalno politično stranko, preko katere pride potem do enotne stranke v celi državi.
2. Odgovorni organizatorji SSDL so se pustili voditi pri organiziranju stranke od neodpustljivega reformizma in oportumizma, s čimur so povzročili, da so prišli v cenfralno instanco stranke očitni priganjači buržuaznih strank, ki so poleg tega imeli odločilno besedo pri tisku in da so prevladovali v vodstvu stranke znani socijalpatrijotični voditelji, ki s svojo politiko niso skrahirali samo med razredno zavednim, temveč celo pred reformističnim delavstvom.
3. Posledica tega postopanja je' bila, da razredno zavedni proletarijat Slovenije o novi stranki ni hotel ničesar slišati in se je zahvaliti samo disciplini, da je vendar en del ob volitvah kljub !emu šel na volišče. Zalo so morale prenehati tudi »Delavske Novice«, ki so se popolnoma postavile v službo leh centrumaških voditeljev.
Na podlagi ie ugotovitve delavski zaupniki SSDL, zbrani na svoji konferenci dne 15. aprila t. I.,
1. obsojajo lažno informiranje »Delavskih Novic« o pokretu razredno zavednega proletarijata v ostali državi, zatajitev ustanovitve NDSJ ter naravnost izdajalsko pisanje po volitvah;
2. obsojajo oportunistično in reformistično taktiko pri ustanavljanju in organiziranju SSDL; zlasti pa celo delovanje na odcepitev razredno zavednega proletarijata Slovenije od enotne NDSJ;
3. smatrajo, da najbolje izpolnijo prehodno določbo štaiula SSDL, ki govori o ujedinjenju, če sklenejo, da se pridružijo edfni razredni stranki jugo-
Naša pot je dolga in strma kakor poi na Golgoto. In ob tej poti je nešteto postaj, nešteto težkih in bridkih, krvavih postaj kakor ob poli na Golgoto. Na teh postajah ni križev, ki bi našim potomcem oznanjali vekovečen spomin, ni plošč iz belega mramora, na katerih bi bila z zlatimi črkami napisana imena tistih, ki so omahnili pod krutim, prekrutim udarom. Na postajah jih ni; a v naših dušah so plošče, trdne in močne, kot da so vlite iz brona, in na teh ploščah je rdeč, krvavordeč napis, ki je neizbrisen na vekomaj.
Zaloška cesta. Iz Vodmata se je utrgal temen oblak proletarcev in je kot preteč hudournik hitel proti mestu. V mestu pa, tam na Bleiweisovi cesti so sedeli črni gospodje in so vztrepetali. Pa so poslali kordon oboroženih hlapcev in so dali trd ukaz: »Sprožite!« Ena sama beseda iz ust črnih gospodov, ena sama kretnja v belo rokavico zavite desnice — pa je omahnilo štirinajst žuljavih, poštenih življenj, bolj poštenih kakor tistih — saj tista roka je bila zato zavita v rokavico, ker je bila brez žuljev in je bila namesto njih okovana z ostrimi, nagnusnimi kremplji kakor roka hudičeva.
Kri se je pocedila v prah, v obcestnem jarku se je strnila rdeča mlaka. Tisla kri, ki je prav do poslednjega trenutka v tovarni in delavnici porajala iz sebe zlata bogastva, tista kri, ki je imela več pravice do življenja kakor črna gospoda na Bleivveisovi cesti in v raeslu in drugod.
še popoldne in drugi in tretji dan so bile krvave lise na Zaloški cesti, piotem so se zabrisale. Nihče ni padlim postavil v spomin ne križa ne kapelice — saj listi, ki jih postavljajo, so dali streljati nanje; toda v naših dušah so plošče, trdne in močne, kot da so vlite iz brona, in na teli ploščah je krvavordeč napis, neizbrisen na vekomaj.
slovanskega proletarijala, to je NDSJ,
s čimur bo popravljena ludi napaka, storjena z ustanovitvijo SSDL, ne da bi pri tem trpelo škodo proletarsko gibanje v Sloveniji in s čimur bodo ustvarjeni vsi predpogoji za enotno gibanje razredno zavednega proleiarijata v celi državi.
Resolucija o enotni fronti.
!. Po svetovni vojni je bil desorgani-zirani kapitalistični razred prisiljen, da je ugodil marsikateri zahtevi proletari-jata, ker je bi! ta tedaj dovolj močan, da si je svoje zahteve priboril iudi s silo. Ali spontano revolucijonarno gibanje delavskih množic, ki je doseglo svoj višek koncem lela 1919. in začetkom 1920., je zastalo v sredini 1. 1920. Kapitalističnem razredu se je posrečilo s pomočjo izdajalske in razdiralne politike socijalpatrijotov, da se je politi-;" čno utrdil in da je prešel v napad (ofenzivo) proit proletarijatu na gospodarskem in političnem polju. Cilj ofenzive kapitala je:	zvaliti	vsa	bremena sve-
tovne imperialistične vojne na pleča proletarijala in na njegov račun vzpostaviti po vojni razrušeno kapitalistično gospodarstvo. V dosego svojega namena hočejo kapitalisti uničiti vse povojne pridobitve proleiarijata (osemurni delavnik, svobodo koalicije, govora, tiska in štrajka itd.). Pri tem uporablja kapitalizem najbrutalnejša reakcionarna sredstva, postavlja izven zakona revolucionarne proletarske organizacije in uvaja odkrito diktaturo ' buržuazije — beli teror.
V Jugoslaviji se je pričela kapitali- j stična ofenziva z brutalnim udušenjem j generalne železničarske stavke leta | 1920. in se je nadaljevala z razglasitvijo »Obznane* in z zakonom o zaščiti države. Te izjemne mere ni podvzela buržuazija samo radi tega, da uniči komunistično stranko )ugoslavije, marveč predvsem zato, da oslabi odporno silo celokupnega proletarskega razreda in si tako omogoči še brezobzir-nejše izkoriščanje delavstva.
2. Odločni del buržuazije se pa ne zadovoljava niti s temi reakcionarnimi sredstvi, in zato organizira po celem svetu oborožene garde buržuazije — fašiste proti neoboroženemu delavskemu razredu. Mussolinijev puč v Italiji je ohrabril za snovanje oboroženih band buržuazijo ludi onih dežel, kjer prej nismo poznali fašistovskega gibanja. V lugoslaviji se samo radi tega še ne pojavlja dovolj jasno razredni značaj fa-šistovskih organizacij kot malomeščanskih šlrajkbreherskih, od buržuazije najetih band, ker še niso rešeni notranji plemenski spori. Toda ta, v prvi vrsti protidelavski značaj fašistovskih organizacij se bo pokazal jasno ob prvem večjem socijalnem spopadu.
3. Na drugi strani je vedno bolj grozeča nevarnost nove svetovne imperi-jalistične vojne, ki je neizogibna, če je ne prepreči internacionalna enotna fronta proleiarijata. In vlastodržci Jugoslavije lahko, kot vazali imperialističnih velesil, zapletejo Jugoslavijo v nova krvopreliija, če ves proietarijat Jugoslavije skupno s proletarijaiom ostalih dežel ne izvede enotnega boja proii novemu oboroževanju in proli pripravam na vojne.
4. Ofenziva kapitala na gospodarskem in političnem polju, internacionalni fašizem in nevarnost nove svetovne vojne zadeva in ogroža celokupni proietarijat. Proli ofenzivi buržuazije, ki se v Jugoslaviji vedno bolj združuje, sloji proietarijat ne samo preganjan in strahovito izkoriščan, temveč tudi razcepljen po krivdi onih svojih voditeljev, ki jim je ljubše sporazumevanje z bur-žuaznimi strankami, nego enotnost in nepomirljivi razredni boj proletarijala proli politični in socialni reakciji. Toda z ozirom na to, da je vsled ofenzive kapitala prizadeto celokupno delavstvo, brez ozira na njegovo strankarsko ali strokovno pripadnost, se v delavskem razredu vedno bolj povečuje zahteva po enotni fronti in vedno bolj se med delavstvom utrjuje prepričanje, da je mogoč uspešen odpor edino le v nacijonalni in internacionalni enotni fronti proleferijata v borbi proti gospodarski in politični ofenzivi kapitala, proti nevarnosti vojne in vsega zla, ki strašno muči delavski razred.
5. Taktika enotne fronte proleiarijata pa ima v sebi tudi mnogo nevarnosti.
Največja nevarnost pa obstoja v tem, da postane taktika enotne fronte za nekatere oportunistične voditelje sama kebi cilj, ne pa sredstvo za predram-Ijenje novih množic in za njih osvojitev za razredni boj.
Razredno zavedni proietarijat ne sme nadalje nikdar zamenjati enotne fronte z volivnimi kompromisi in pakli, ki odporne sile proleiarijata ne jačijo, nego le slabijo in uspavajo.
Razredno zavedni proietarijat energično zavrača vse poizkuse, da se iz-premeni taktika enotne fronte v organizacijsko politično ujedinjenje, v eno stranko z reformisti. To bi pomenjalo na eni strani likvidacijo ene najvažnejših historičnih pridobitev proletarijala — obstoj samostojnih revolucijonarnih proletarskih strank, in na drugi strani rehabilitacijo izdajic delavskega razreda.
6. Da se proietarijat obvaruje vseh teh nevarnosti, je predpogoj za pravilno in uspešno izvedbo taktike enotne fronte, čvrsta organizacija razredno zavednega proleiarijata v eno stranko, ki temelji na načelih revolucijonarnega marksizma in po načelu proletarskega, demokratičnega centralizma. Na teh načelih temelji v Jugoslaviji le NDSJ.
7. Konferenca izjavlja, da bo NDSJ budila in vodila proietarijat v vsakodnevnem konkretnem boju proti politični in gospodarski reakciji, za zboljšanje njegovega današnjega obupnega položaja. Pri tem se bo ona pogajala z vsemi drugimi delavskimi organizacijami v svrho mobilizacije cenlokupnega proletarijata na odpor proti besneči ofenzivi kapitala. Ali s tem ona niti za trenutek ne odstopi od svojega programa in si pridržuje tudi v skupnih akcijah proletarijata popolno svobodo propagande in agitacije. Na drugi> strani bo razkrinkala pred celokupnim proletariatom vsako izdajstvo in sabotažo socijalpatrijotskih in centrumaških voditeljev. S tem bo ona, ki edino pravilno in iskreno zastopa in tolmači tektiko enotne fronte, najjasneje dokazala celokupnemu proletarijatu, da je edino ona njegova resnična voditeljica in za-ščitnica in da ga more edino ona pripeljati k zmagi.
8. NDSJ se bo udeleževala vseh vo-letiv samostojno.
9. NDSJ obsoja razdiralno politiko reformističnih strokovnih birokratov, ki so postali s svojim razdiralnim delom odkriti in dejanski podporniki ofenzive kapitala in reakcije, organizacijska enotnost strokovnih organizacij je najboljše orožje za obrambo proletarskih interesov in edinole potom močnih, enotnih delavskih strokovnih organizacij je mogoče odbiti ofenzivo kapitala. Zato bo delala NDSJ z vsemi silami na to, da se doseže organizacijska enotnost delavskih strokovnih organizacij ne samo v Sloveniji, ampak v celi Jugoslaviji. Dokler se ne doseže organizacijsko edinstvo v strokovnem po-kretu, bo NDSJ podpirala skupne akcije raznih strokovnih organizacij.
Po daljši debati je bila sprejeta resolucija o enotni fronti soglasno. Resolucijo o ujedinjenju pa z vsemi glasovi proti 1 (s. Klemenčič), dočiin 7 so-drugov ni glasovalo. Resolucija s. Klemenčiča, ki izreka zaupnico vodstvu SSDL in »Delavskim Novicam«, ki pa ima tudi zahtevo za združitev SSDL z NDSJ je s lem odpadla.
Naio so se vršile volitve in so bili izvoljeni: Kakor zastopniki iz Slovenije za širši odbor NDSJ.
S.	Žorga (Ljubljana), s. Prisiov (Trbovlje), s. Košir (Jesenice).
V pokrajinski izvrševalni odbor so bili izvoljeni, ko je s. Makuc vsled preobio-ženosti z delom odklonil kandidaturo, ti-le sodrugi: Čepelnik, Lemež, Ojsterc, šuštaršič, Vrhove.
O tisku se je po daljši debati sklenilo izdati takoj list, ter je bil sprejet predlog s. M. Žorge: Da se prepusti iz-vrševalnemu odboru NDSJ da s konzorcijem »Delavskih Novic« izvrši likvidacijo. Bile so sprejete tudi glavne točke manifesta.
Ob 7. uri je s. Zorga zaklučil konferenco z vzklikom:
Vsi na delo za NDSJ!
Naj živi prava stranka celokupnega razredno zavednega proletarijata Jugoslavije!
Naj živi NDSJ!
Trboveljski sodrugi, ki so bili zadržani, so poslali na konferenco pismo, kjer pozdravljajo pristop k NDSJ.
Program N. D. S. J.
Delavski razred Jugoslavije, vsled najbrutalnejšega nasilja, ki ga je vršil in še vedno vrši nad njim kapitalistični razred in njegov res akcionarni režim, po večini danes nima več svoje stranke, ki bi čuvala njegove gospodarske, politične in druge interese. Ogromni večini de* lavskega razreda, kakor tudi veli* kemu delu ostalega delovnega ljud* stva mest in vasi, je buržuazija z nasiljem vzela možnost, svobodno izražati misli. Oni, ki se hočejo svobodno politično organizirati, niti ne smejo povedati tega, kar mislijo. Za socialnodemokratično stranko, ki se je izneverila tako socializmu, kakor interesom delavskega razre* da in njegovi borbi, se ne more trditi, da govori in dela v imenu večine delavskega razreda Jugosla* vije, ampak nasprotno: ona je s svoje strani naredila vse, da razcepi edinost delavskega razreda in da s svojim delom podpre še bolj proti* delavsko politiko vladajoče buržu* azije.
Zavedajoč se svojega današnjega težkega položaja, zavedajoč se, da brez organizirane politične borbe potom svoje razredne stranke ne more niti poboljšati svojega težke* ga položaja, niti uspešno delovati za svoje končno osvobojenje od vsakega izkoriščanja ter za zmago socializma, je delavski razred Jugo* slavije na državni konferenci, ki se je vršila 13. in 14. januarja t. 1. v Beogradu, ustanovil svojo Neodvis* no Delavsko Stranko Jugoslavije s programom in štatutom na teh na* čelih.
I.
Današnja uredba človeške družbe se nahaja pod vlado kapitala. Naj* važnejša sredstva za proizvodnjo, izmenjavo in razdelitev dobrin in največji del teh sredstev pripada maloštevilnim bogatašem, kapitali* stom. Vsa bogastva: zemljo, suro* vine, rudnike, gozdove, tovarne, prometna in transportna sredstva, skladišča, hrano in robo ima danes v roki mala peščica kapitalistov, ki tvorijo v primeri z delavnim ljud* stvom v Jugoslaviji le neznatno manjšino. Kapital pa nima le ne* omejenega monopola na gospodar* skem polju, ampak ima kapitalistič* ni razred — buržuazija — tudi poli* tično oblast v državi. Ona si s pomočjo politične oblasti še bolj utrjuje svojo gospodarsko vlado. Vladajoči kapitalistični razred iz* korišča državno organizacijo in ce* lokupen državni aparat zato, da bi obdržal delavski razred v večnem podrejenem stanju.
Nasproti tej neznatni manjšini vladajočega kapitalističnega razre* da stoji ogromna večina delavnega ljudstva, stoje delavci * proletariat, poluproletarci in mali ljudje mest in vasi, ki nimajo nobenega boga* stva razen svoje delovne moči, ka* tero morajo bogataši prodajati pod najgršimi pogoji. Ker se pa vsa bogastva in vse vrednosti ustvar* jajo le z delom, in se to delo nahaja v rokah delavnega ljudstva mest in vasi, služi delavski razred za neizčrpljiv vir profitov za vladajoči kapitalistični razred, ki skuša na vse mogoče načine čim bolj oropati delavski razred.
In tako je, gospodarsko potlačen, politično oropan vseh pravic, kul* turno in duhovno zaostal, delavski razred v Jugoslaviji suženj kapitalu, suženj vladajočega kapitalističnega razreda. Dočim je na eni strani peščica posestnikov in kapitalistov, ki ne delajo in ne proizvajajo niče* sar koristnega, ki zidajo svojo moč na tujem delu, na tujem znoju, na tuji bedi in gladu, ki žive razkošno, sijajno, besno življenje v vsako* dnevnem izobilju in razkošju — imamo na drugi strani milijone
delavcev, ki morajo celo življenje prenašati stalno izkoriščanje svoje delovne moči, kojih življenje je vedno ogroženo od brezposelnosti, gladovanja in bolezni, polno trplje* nja in pomanjkanja.
*
Ampak vsled te nepravične in surovo izkoriščevalne družabne uredbe ne trpe samo delavci po tovarnah in rudnikih, pri prometu in po obrtniških delavnicah, ampak trpe tudi stotisoči in milijoni malih ljudi, malih proizvajalcev, obrtni* kov in malih posestnikov, ki, v ne* eniki konkurenčni borbi z velikim kapitalom, poskušajoč ohraniti sebi posest, ne izkoriščajo surovo le delavcev, temveč tudi sebe same s tem, da vlačijo v neomejeno delo vse člane svoje rodbine. Ampak ta njihov obupen in neenak boj se končuje z njihovim porazom. Na* posled jim ne ostane nobena druga možnost več, in ti mali posestniki postajo proletarci in večajo število delavskega razreda.
Kapital se danes vedno bolj in bolj osredotočuje v vedno manjšem številu rok in dočim propadajo mali in srednji kapitalisti, rastej<j> na njihovem mestu velike industrij* ske akcijske družbe, karteli in trusti, v katerih so naložene stotine in tisoči dinarjev kapitala in vredno* sti, in prejšnji lastniki delajo v teh velepodjetjih kot sužnji.
«
Kapitalizem s svojo brezobzir* nostjo in s svojim dovršenim apa* ratom za eksploatacijo delavnih množic ne izžema v svoji stiskal* nici za ustvarjanje čim večjih pro* fitov le delavcev samih, temveč sili v tlako tudi cele delavske rodbine, ženo in otroke, mater in hčer, očeta in sina, ne vprašajoč niti po staro* sti niti po mladosti, ruši tako de* lavčevo rodbino. Kapitalizem vedno bolj in bolj trka tudi na duri rodbin malih posestnikov in malih ljudi, obrtnikov, nižjih uradnikov ter dr* žavnih nameščencev s tem, da sili v svojo tlako njihove žene in otroke, ker le tako je mogoče, da si te rodbine v današnjih težkih časih zasigurajo vsaj golo življenje.
♦
Kapitalizem s svojim strašnim delom obobužavanja in upropašča* nja delavnih množic, trpa brezob* zirno tudi na trhla vrata majhnih kmetov, kajžarjev in bajtarjev, ki ne morejo niti živeti niti umreti s svojim pičlim kosom slabe zemlje, brez živine in brez dovoljnega orodja in inventarja, z nesigurno žetvijo, v današnjem času ogromne draginje in pod pritiskom surove državne finančne politike, izropani od strani špekulantov in bank tako kakor producenti (proizvajalci) ka* kor tudi kot konzumenti (potroša* či). In mnogi izmed njih zapuščajo svojo vaško domovje in gredo v mesto v službo, v rudokope, tovar* ne, k železnici, v pristanišča, na veleposestniška in bogataška pose* stva delat za malenkostne mezde kaor navadni dninarji. Taka kapi* talistična družabna uredba, ki sloni na naj razno vrstne jšem izkoriščaš nju in oropavanju večine ljudstva po majhni peščici bogatašev, ustvar* ja dva razreda, ki stojita eden proti drugemu v boini vrsti, razred kapitalistov in razred delavcev, ustvarja buržuazijo in proletariat. Neizbežen boj teh dveh razredov izpolnuje zgodovino te družabne uredbe. Ta boj nostaja danes vedno ostrejši in vedno bolj nepomirljiv. Kapitalistični razred ustvarja svoje močne, centralizirane organizacije, utrjuje svojo državno moč in izpre* minja organizacijo te države v od* prto diktaturo s pomočjo oborožene sile. Ampak tudi delavski razred, ki se vsled posebnosti kapitalistič* nega načina proizvajanja vedno veča in izenačuje, si tvori svoje lastne organizacije, ki se prej ali slej izpreminjajo v bojna sredstva pro* letarijata v borbi proti buržuaziji in njenim trdnjavam.
II.
Osnovan na najrazličnejšem iz* koriščanju tuje delovne moči kaže kapitalizem pa še celo vrsto ka* rakterističnih potez. Med samimi kapitalisti se vrši oster konkurenčni boj, ker si hoče vsak konkurent zasigurati čim večji profit. Ta kon* kurenčni boj ima za posledico pro* pad majhnih podjetij in malih kapi* talistov. Velekapital požira mali kapital, velepodjetja požirajo mala podjetja. Bančni in industrijski kapital se združujeta in ustvarjata ogromna velepodjetja. Obstoji torej med kapitalisti ene in iste države vzajemna, nemilosrčna borba, in ta boj je spremljan od težkih gospo* darskih kriz (homatij).
Ta konkurenčni boj v krilu kapi* talizma ima mednarodni značaj. Na mesto boja s pomočjo manjših cen, stopa boj z odprto uporabo sile: bojkot in druge oblike pritiska v državi sami; visoke carinske po* stavke, carinske vojne in uporaba oborožene sile v internacionalnih odnošajih. Ta poostritev konkuren* ce v krilu mednarodnih gospodar* skih odnošajev se kaže predvsem v dveh dejstvih: na eni strani v splošni razdelitvi kolonij med naj* večje kapitalistične države, na drugi strani v izvanredno povečanem iz* vozu kapitala, ki hoče popolnoma okupirati pokrajine, pri katerih se hoče ta kapital udejstvovati.
V teh okoliščinah dobivajo dr* žavna moč in njena oborožena sila poseben pomen za buržuazijo. Po* litika finančnega kapitala razvija mrzlično in skrajno intenzivno de* lovanje v svrho izrabljanja. Imperi* jalistična politika kapitala je vzrok ogromnega oboroževanja ter pro* dukcije orožja in vseh sredstev za uničevanje. Silni, neomejeni razvoj militarizma postaja eden glavnih vzrokov, ki poostrujejo vedno bolj mednarodni konkurenčni boj in vodijo uničujoče vojne zapletljaje. Manjše buržuazne države, ki žive od milosti kapitalističnih velesil, med katere spada v prvi vrsti tudi Jugoslavija, so dvisne od tega kon* kurenčnega boja velesil popolnoma, ker so dejansko od teh velesil go* spodarsko, in zato tudi politično, zasužnjene.
Ta poostritev boja največjih ka* pitalističnih velesil za kolonije in za obvladanje tržišč v manjših državah ie bila vzrok svetovne vojne 1. 1914. Ta vojna je omajala temelje kapitalističnega gospodar* stva v taki meri, pogoršala položaj d lavskega razreda tako močno in temu proletarskemu razredu jasno pokazala, kakšne laži se skrivajo pod masko takozvanih vojska za osvobojenje domovine — da ustvar* ja ta vojska novo zgodovinsko ob* dobje razpada kapitalističnih teme* ljev proizvodnje.
Ta svetovna vojna je prinesla s seboj tako uničevanje produktiv, kakor ga svet doslej še ni videl, ona je povzročila neposredno uni* čenje ogromnih količin sredstev za proizvodnjo in najboljših človeških delavnih moči. Ta vojska je po* vzročila raznad svetovnega prome* ta, kaos v proizvodnji, vratolomen padec denarne vrednosti, brezpo* selnost, neizmerne državne dolgove, nova neznosna davčna bremena in vse silnejše jačanje militarizma.
Ta imperialistična vojna, ki pred* stavlja višek brutalnosti kapitali* stičnega družabnega reda, ima za posledico tudi ogromno znižanje dohodkov ogromne večine delav* nega ljudstva, dočim je bil za kapi* talistične in finančne kroge vir za neizmerno obogatenje.
To znižanje dohodkov vodi k poostritvi boja za novo razdelitev dohodkov; kakor v konkurenčni borbi raznih finančnih magnatov, tako vodi tudi do borbe kolonij proti vladajočim deželam. Vedno bolj se poostruje tudi razredni boj proletariata proti buržuaziji, pri čemer srednji razredi, mali ljudje, ki so tudi v vojni silno trpeli, kažejo težnjo, pridružiti se proletarskemu boju za svobodo proti kapitalizmu.
Z eno besedo, povojni položaj kapitalizma se more označiti za položaj popolne negotovosti in ne* sigurnosti v vseh panogah življenja: v gospodarskem, političnem, dru* žabnem, da, celo v kulturnem in ideološkem pogledu.
Imperijalizem, kakor končno faza kapitalistične vladavine, je s sve* tovno vojno 1. 1914. pokazal popolno nemožnost, da bi se kapitalistična vladavina ne samo obdržala, tem* več tudi kolikor toliko zopet utrdila. On je sam izzval socialne spopade v najširših mejah, nemire po kolo* nijah, vrenje med potlačenimi na* rodi ter s tem pokazal nesposobnost vladajočih klik za nadaljno vodstvo ljudske usode. Njegove mirovne pogodbe so se izkazale za mrtve besede, ki so le na papirju, ker so sami tvorci teh kapitalističnih in imperijalističnih pogodb, jih že prve dni začeli rušiti in trgati kakor kose ničvrednega papirja. Vsled neuspešnega truda kapitalističnih velesil, da bi obdržale tako stanje, kakor so ga ustvarile po pogodbah, je prišlo do novih vojn, do novih svetovnih kapitalističnih konferenc, ki so se pokazale popraviti tudi vsaj nekaj tega, kar so porušile kapi* talistične oligarhije. Kapitalistični družabni red se nahaja danes v taki krizi, ki je ne bo mogel pre* boleti. On se mora zrušiti sam pod težo svojih grehov, ko je stvoril tudi že žive sile, ki ga bodo nado* mestile z novim družabnim redom, v katerem bodo zasigurani vsem ljudem, ki delajo, predpogoji za srečno življenje.
Proti močno organiziranim silam kapitalističnega razreda in proti tej makiavelistični politiki buržuazije se organizirata dve glavni sili: na eni strani delavci, na drugi pa za* sužnjeni narodi v kolonijah. Obe ti sili imate isti cilj, priti potom korenite preobrazbe današnjega družabnega reda do svojega osvo* bojenja.
Pred našimi očmi se v vse hitrej* šem tempu v krilu kapitalistične družbe same ustvarjajo pogoji za oživotvorjenje sacialističnega go* spodarstva, za prenos sredstev pro* izvodnje v roke cele družbe. Ker kapitalizem ni v stanu organizirati proizvodnje, razdelitve in uporabe dobrin tako, da bi zasigural vsake* mu koristnemu članu družbe blago* stanje in napredek v vsakem po* gledu.
III.
Ta mednarodni položaj kapitali* stičnega družabnega reda odseva tudi na Jugoslavijo, ki je, kakor kapitalistično urejena prišla v kapi* talistični svetovni sestav. Posledice imperijalistične vojne, iz katere je Jugoslavija vznikla, so za delavski razred in za ostale delavne množice Jugoslavije silno težke: zmešnjava in negotovost v gospodarskih odno* šajih in v finančnem pogledu, dra* ginja, vratolomni padec denarne vrednost in kupne zmožnosti ljud* skih množic, najbrutalnejše davčno izžemanje ljudstva, ogromni državni dolgovi, popolnoma neproduktivno zapravljanje ljudskega denarja, vedno hujše oboroževanje, vedno brezobzirnejša socialna in politična reakcija. Delavski razred je gospo* darsko in politično preganjan in vržen v brezpravje. Okradanje državne imovine, na j gnusne jše afe* re, v katerih so zapravljene vred* nosti večih milijard dinarjev,; za* pravljen vojni plen, nerešeno agrar* no in invalidsko vprašanje, ple* menski boji. Cela dežela je pose* jana z mržnjo, in čaka kakor smod* nišnica le iskre, da eksplodira; pol* na bede, anarhije v javnem in go* spodarskem življenju; korupcija, ki kakor žive rane razjeda deželo, splošna nezadovoljnost širokih ljudskih množic. Diktatura kapita* lističnih in veleposestniških klik, ki vrše beli teror v deželi in z naj* večjo vnemo napadajo zavednost ljudstva in njegovo politično svo* bodo. Vsemogočnost neodgovornih klik. Pomaganje in protežiranje ruskih kontrarevolucionarnih band,
ki tvorijo državo v državi in ki so še bolj podprle že itak reakcijonar* ni kurz v Jugoslaviji.
*
Z ozirom na razložena dejstva, sedanjo mednarodno situacijo in položaj, v katerem: se nahaja Jugo« slavij a, posebno pa v tej delavski razred, si je postavila Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavije za kočni cilj: potom razrednega boja nadomestiti kapitalistični družabni red s socijalističnim. S prevzetjem sredstev proizvodnje materijalnih dobrin iz rok kapitalističnega raz* reda v last družbe, to je v roke de* lavnega ljudstva, ki bo organiziralo človeško družbo na temelju obvez* nega dela za vsakogar in k oje pro* izvodnja bo zasnovana; ne na spe* kulaciji za profitov voljo, temveč na načelu proizvodnje dobrin za potrebe družbe in za omogočenje srečnega življenja za vse, ki delajo — se bodo: uničili tudi razredi, uni* čilo se bo izkoriščanje človeka po človeku, uničilo se bo nasilje. Ko se bo izvedlo načelo: delo več ne bo delo v službi drugegaii — tedaj bo prenehala razlika med reveži in bogataši. Samo tako urejena družba bo v stanju omogočiti tako rast produktivnih sil, povečati usmerje* no in po načrtu urejeno proizvod* njo ter tako povzdigniti blagosta* nje in kulturo vseh.
Ampak, čeprav je uverjena, se njen končni cilj more ustvariti in da se je že začela perij oda tega stvar i an j a, se Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavije tudi zaveda te* ga, da se ta cilj ne doseže kar tako z lahkoto. Ona ve, da leži med da* našnjimi kapitalističnm redom in njenim končnimi ciljem obdobje proletarskega razrednega boja, iz* polnjeno z zmagami in porazi, ob* dobje, ki ne bo izpolnjeno samo z ljutimi socijalnimi boji, ampak tudi z novimi vojnami, ki bodo: le nada* ljevanje imperijalistične svetovne vojne 1. 1914.
Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavije se pa tudi zaveda polo* žaja, v katerem se nahaja danes de* lavski razred Jugoslavije. Ona ve, da se nahaja danes delavski razred v obrambnem položaju pod napadi brutalne socijalne in politične re* akcije kapitalističnega razreda. Za* to smatra, da je njena prva, glavna in neposredna naloga v sedanjem trenotku boj proti tej po 1 i* tični in socijalni reakci* ji, boj za zopetno v posta* vitev uničenih, n a j o s n o v* nejših občanskih, politi č* n i h in gospodarskih pr a« vic delavskega razreda, da se bori za obrambo de* lavstva pred brezqbzir* n i m i z k o ri š č a n j e m. Vi to svrho bo N. D. S. J. delovala na organiziranju delavskega raz* reda v razredne, borbene organi* zacije, bo delovala na to, da dobi delavski razred možnost, da se bori v sedanjem trenotku za obrambo svojih interesov, širila bo v delav* ,skem razredu zavest, da se mora nadomestiti kapitalistični družabni red s socijalističnim in da bo v to smer, imajoč vedno pred očmi vse objektivne in neobjektivne pogoje, pod katerimi vodi delavski razred svoj razredni boj, usmierjevala ta razredni boj. Vodeč boj organizi* ranih in discipliniranih množic, smatra N.D.S.J., da se s pučizmom in z individualnimi akcijami ne more doseči osvobojenje delavske* ga razreda od kapitalističnega iz* koriščanja.
Ta svoj boj bo N. D. S. J. vodi* la samostojno. Ona ne bo nikdar vodila politike služenja vladi in buržuaziji, ona se ne bo udeleževala nobene buržuazne vlade niti skup* nega delovanja z buržuaznimi kli* kami. Danes se nahaja vsa politič* na moč v Jugoslaviji v rokah pe* ščice težkih kapitalistov, bankirjev, denarnih magnatov, veleposestni* kov in neodgovornih, mračnih klik in z njimi ne more prava proletar* ska stranka imeti nobene skupnosti. Nasprotja med delavskim razre* dom! in ostalimi revnimi množicami na eni ter med kapitalističnimi in
posedujočim klikami na drugi stra* ni so danes tako velika in globoka, da jih noben most ne more pre* mostiti. Interesi delavskega razreda v vseh deželah s kapitalističnim na* činom proizvodnje so enaki; in ka* kor so vsled širjenja svetovnega prometa, vsled produkcije za sve* tovno tržišče in vsled imperijali* stične politike neposredno ogroženi interesi delavcev celega sveta in kakor tudi njihov položaj v posa* meznih državah postaja vedno bolj odvisen od položaja delavcev v dru* gih državah, — tako je postalo tudi osvobojenje delavcev od izkorišča* nja po kapitalu delo delavcev vseh dežel, in zato se čutijo tudi delavci Jugoslavije solidarni z delavci osta* lih dežel. Zato bo N. D. S. J. delala na to, da se te vezi solidarnosti ohranijo in učvrstijo.
V cilju pobijanja šovinističnih mrženj med balkanskmi narodi ter pobijanje vojnih izzivanj, bo N.D.
S.J. obdržavala vezi s tistimi stran* kami proletarijata balkanskih de* žel, ki vodijo razredni boj in se bo* re za ustvarjenje federacije socija* lističnih republik na Balkanu. V nasprotju z zakulisno mračno in agresivno politiko jugoslovanskih vlastodržcev, v nasprotju s tajno diplomacijo in s tajnimi dogovori, v nasprotju z Velikimi in Malimi Antantami, bo N.D.S.J. delala za pobratenje delavnega ljudstva vseh dežel, predvsem pa na Balkanu in na evropskem jugu.
N.D.S.J. stoji na stališču, da je eden glavnih vzrokov plemenskih, sporov v Jugoslaviji še nerešen go* spodarski boj raznih pokrajinskih plemenskih središč. V težnji za na* rodnim edinstvom se bo borila pro* ti vsakemu nasilnemu in hegemoni* stičnemu centralizmu, za samood* ločbo delovnega ljudstva, s polni* mi notranjimi svobodami. Stoji na stališču samoodločbe narodov tako, da zahteva, da se tudi vprašanje mej more rešiti le po svobodni volji (plebiscit) ljudstva.
Za narodne manjšine, ki se milom ali šilom nahajajo v sestavu države, zahteva N.D.S.J. popolno politično in kulturno svobodo.
Sredstva, ki se jih bo N. D. S. J. posluževala v svojem boju, so: orga* niziranje proletarijata in siromašne* ga ljudstva mest in vasi po načelih, razloženih v tem programu; z vo* denjem propagande med temi rano* žicami z živo in pisano besedo; z razvijanjem: njihove razredne za* vesti, solidarnosti in volje za boj za osvobojenje iz kapitalističnega suženjstva; z udeležbo v zastopni* ških zborih: v parlamentu, v pokra* jinskih skupščinah in v občinah.
Akcijski program.
Na podlagi načel, ki jih obsega prvi del programa z obzirom na to, da se nahaja delavski razred Jugo* slavije v obrambnem položaju pred brezobzirnim navalom kapitalistič* nega razreda in reakcionarnega re* žima, si postavlja N. D. S. J. te praktične naloge za sedaj:
Borba proti socijalni in politični reakciji.
V to svrho se bo borila:
1. Za popolno svobodo gospodar* skega organiziranja delavskega raz* reda: za popolno svobodo združe* vanja, tiskovno in zborovalno svo* bodo, za popolno svobodo stavka* nja tudi za vse delavce v državnih podjetjih; zato, da se v tem oziru zasigurajo delavskemu razredu ena* ki zakoni, ki bodo veljavni za vso državo in ki bodo omogočili enot* nost borbe delavskega razreda.
2. Za ukinjenje zakona o zaščiti države in vseli izjemnih ukrepov in naredb proti delavskemu razredu, ki mu otežujejo, da, celo onemogo* čujejo svobodo dela in borbe na gospodarskem in političnem polju.
3. Da ne bo dopustila, da se se* danji zakoni za zaščito* delavcev in o zavarovanju delavcev poslabšajo, in da bo zahtevala ne le, da se ti zakoni izvajajo, ampak da sc delav* ska zaščitna zakonodaja še izboljša na korist Delavskega razreda; da se bori za, največ, osemurni delav*
nik; da se bori za zakonito zavaro* vanje delavcev in delavk v slučaju brezposelnosti; borila se bo za to, da se breme teh zavarovanj naloži v celoti na ramena države in pod* jetnikov ter da pridejo uprave vseh teh zavodov, ki so namenjeni delav* ski zaščiti in zavarovanju delavcev, v delavske roke.
4. Da se zasigurajo delavskemu razredu najvzornejše državljanske in politične pravice, ki jih je današ* nji režim belega terorja v največji meri odvzel delavskemu razredu.
5. Da se poljedelski delavci v oziru zakonske zaščite in zavaro* vanja izenačijo z industrijskimi in obrtniškimi delavci.
6. Za pravico organiziranja za vse mladostne delavce in učence; osemurni delavnik za mladostne delavce in učence z obveznim stro* kovnim poukom, ki je vštet v de* lavni čas.
Borba za ostale interese delavskega razreda in revnega ljudstva.
1.Da se z zakonom zasigura mini* malna mezda, ki je enaka za vse delavce in delavke vseh kategorij in podjetij; ta minimalna mezda se menja z ozirom na draginjo. Da se zasigura minimalna mezda za vse učence, mladostne delavce in de* lavke.
2. Da prevzameta država in ob« čina dolžnost za zidanje stanovanj za delavce in neimovite občane. Da bi se takoj za silo zmanjšalo po* manjkanje stanovanj, naj se z za* konom uveljavi pravica države, da sme rekvirirati stanovanja in po* slop j a ter da se zakonitim potem uredi najemnina tako, da se bo ščitilo neimovite sloje. Ureditev teh zadev naj se poveri odborom na* jemnikov in podnajemnikov.
3. Da se zasigura ljudska pre* hrana in vodi borba proti draginji. V ta namen naj se proglasi mono* pol in nacionalizacija celokupne iz* vozne in uvozne trgovine ter celo* kupni promet. Kontrolo nad vsem naj se poveri delavskim in vaškim svetom, ki so sestavljeni iz zastop* nikov delavskih strokovnih organi* zacij in kmetskih zadrug.
4. Da se uvede kontrola proiz* vodnje. Ta kontrola naj bo v rokah delavskih obrtnih svetov in urad* nikov podjetij. Da se uvede skla* dišče živil in drugih življenskih potrebščin. — Da se preda upravo in razdelitev živil in najpotrebnejših življenskih potrebščin zadrugam (kooperativam), ki bodo stale pod nadzorstvom organizacij delavcev ter revnih prebivalcev mest in vasi.
5. Da se prizna državi, oblastem m občinam pravico, da smejo za* pleniti in odvzeti vso robo in vsa živila, ki se skrivajo in spravljajo na zalogo z namenom, da se s temi zalogami špekulira in umetno zvi* šuje ali vzdržuje v višini ceno. Vsa konfiscirana hrana naj se razdeljuje preko zadružnih in drugih nekapi* 'talističnih organizacij.
6. Da se preda poljedelskim za* drugam v upravo vsa neobdelana in veleposestniška zemlja, potem ko se je izvedla pridelitev zemlje po* Ijedelcem, ki nimajo lastne zemlje, ali je imajo tako malo, da se na nji ne morejo preživljati.
7. Da se uvede državna in občin* .ska avtonomija za prehrano (apro* vizaeija), to prehrano naj izvedejo odbori, ki jih volijo delavske in zadružne organizacije. Da se usta* nove posebna sodišča za špekulante in oderuhe vseh vrst. V ta sodišča naj pridejo predstavniki strokovnih organizacij in zadrug.
8. Delala bo na tem, da se po* vzdignejo obstoječe, da se osnujejo še nove konzumne zadruge ter de* lovala na to, da se te konzumne organizacije centralizirajo. Država je dolžna, da tem konzumnim za* drugam materialno pomaga.
Za gospodarsko in industrijsko po« vzdigo države. Agrarno vprašanje.
1.	Da se socializirajo vsa vele* posestva v državi.
2. Da se izvrši socializacija vseh rudnikov, gozdov, voda in celokup* nega prometa.
3. Agrano vprašanje, ki v Jugo* slaviji še ni rešeno, se mora rešiti tako, da se uničijo vsi fevdalni od* noša ji (kmetstvo, kolonstvo) in da se kmetom da zemlje s polnim inventarjem brez odškodnine.
Za politična prava in svoboščine.
1. Da se vsem občanom brez razlike spola, razredne pripadnosti, narodnega in verskega prepričanja, zasigura nemoteno izvrševanje vseh občanskih in političnih pravic.
2. Splošna in enaka volilna pra* vica za vse občane brez razlike spola. Aktivna volilna pravica za občane obeh spolov, ki so dovršili 20. leto, pasivna pa za občane obeh spolov, ki so dovršili 25. leto.
3. Proporcionalni način dodelje* vanja poslanskih mandatov, za vso državo naj bo ena sama lista in na vsakih 20.000 prebivalcev naj pride en mandat.
4. Popolno izenačenje žen z mož* mi v vseh privatno*pravnih odno* šajih.
5. Ukinjenje vseh reakcionarnih odredb v današnji ustavi.
6. Pravico azila za osebe, ki so preganjane zaradi svojega politič* nega in verskega prepričanja.
7. Organizirati državo po socialističnih, republi* kanskih načelih.
8. Ljudstvu se mora pri* znati pravico, da potom neposrednega glasovanja (referendum) rešuje vsa vprašanja, o katerih je ono prepričano, da je po* trebno, da izreče neposred* no svoje mnenje in da v njih vzame inicijativo.
9. O vojni in miru o d 1 o* čuje ljudstvo s splošnim tajnim glasovanjem.
Za narodno zdravje.
Izvrši naj se socializacija celo* kupne zdravstvene službe.
1. Lekarne, bolnice, toplice in kopališča naj se socializirajo.
2. Z zakonom naj se prizna vsem občanom pravico na brezplačno zdravljenje, na brezplačna zdravila in brezplačen porod.
Organizacija armade.
Namesto stalne armade naj se uvede način oboroževanja ljudstva (milica). Boj proti vsakemu impe* rializmu, pa naj si že bo od katere* koli strani.
Pravcsodstvo.
Brezplačno pravosodstvo in brez* plačna pravna pomoč za vse obča* ne, ki ne plačajo davkov. Sodnike naj voli ljudstvo. Odškodnina za po nedolžnem obsojene, zaprte ali obtožene, zavoljo kateregakoli vzro* ka. Ukinjenje smrtne kazni.
Prosveta.
Skrb za celokupno vzdrževanje revne šolske dece naj prevzame država. Brezplačen pouk. Izdrža* vanje v visokih šolah za vse nadar* jene revne učence.
Finančna politika.
Finančna politika današnjega re* žima je vratolomna. Obdačenje polnoma nepravično in krivično. Danes obstoji taka finančna ured* ba, da bogataši valijo od sebe vsa davčna bremena na ramena gospo* darsko šibkih slojev ljudstva mest in vasi. V državni proračun se vnašajo milijarde dinarjev, ki se iz* žemajo iz delavnega ljudstva, a po* rahljajo se za vzdrževanje ogrom* nega birokratično * militarističnega aprata. To neproduktivno zaprav* ljanje povzroča poleg drugih vzro* kov ne le strašni padec denarne vrednosti, kar vzdiguje vedno bolj in bolj draginjo ter širi vedno bolj in bolj pomanjkanje in nesigurnost med delavnim ljudstvom, ampak povečuje tudi državne dolgove, ki znašajo danes že preko 20 milijard dinarjev in je vzrok vedno novih in težjih davčnih bremen. Za druge
potrebe, za gospodarsko, kulturno, socialno in duhovno povzdigo ljud* stva pa današnji režim vporablja malenkost, takorekoč ničesar.
Proti tako zapravljivi in brez* umni finančni politiki kapitalistič* no*birokratsko * militaristične Jugo* slavije se bo Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavije borila najener* gičnejše in bo zahtevala:
1. Progresivni davek na posestvo, dohodke in na vojne dobičke; za osvobojenje vsakega davka za do* hodke, ki so neobhodno potrebni za vzdrževanje človeka vrednega življenja. Za osvobojenje delavskih mezd od vsakega davka.
2. Za odpravo vseh monopolov, carin, trošarin, taks in drugih oblik neposrednih davkov, ki dražijo živ* ljenje in otežkujejo življenje za delavce in neimovite sloje.
3. Za nacionalizacijo bank in za uvedbo progresivnega zapuščinske* ga davka.
Revizija invalidskega vprašanja.
Invalidska podpora mora biti popolno nadomestilo za izgubljeno delavno sposobnost in mora odgo* varjati eksistenčnemu minimu. Vse potrebe invalidske ustanove se mo* rajo vzdrževati z denarjem, iz ob* dačenja kapitala in posestva. Vse te ustanove morajo voditi invalidi sami.
Vzdrževanje vojnih sirot.
Skrb za vzdrževanje vojnih sirot mora prevzeti država. Dohodke za to vzdrževanje mora dobiti z obda* čenjem kapitala in posestev ter iz zaplenjenja cerkvenih in vakufskih veleposestev.
Zveza s sovjetsko Rusijo.
Za vzpostavitev politične, pro* metne in gospodarske zveze s so* vjetsko Rusijo. Vse ruske kontra* revolucionarne bande se morajo izgnati iz teritorija Jugoslavije.
Balkanska federacija.
Delati za zbližanje vseh balkan* skih narodov in pripravljati pot za ustvaritev federacije svobodnih so* cialističnih republik balkanskih na* rodov.
Enotna fronta.
Zavoljo uspešne borbe proti ofenzivi kapitala, zavoljo borbe proti vojni in v boju za vse vsak* danje zahteve delavskega razreda bomo delovali za vzpostavitev enotne fronte proletariata. Smo za to, da se ustanove v svrho izvedbe enotnih akcij sveti obratnih za* upnikov brez ozira na njihovo poli* tično ali strokovno orijentacijo. Delali bomo na to, da se izvede organizacijsko edinstvo strokovnih organizacij na načelih delavske demokracije, svobode političnega prepričanje in čuvanje discipline in solidarnosti strokovnega pokreta v boju proti buržuaziji.
Državna konferenca poziva vse delavce, revne občane mest in vasi in vse tiste, ki v tej ali oni obliki trpe vsled današnjega neznosnega stanja, naj se zberejo okoli svoje Neodvisne Delavske Stranke Jugo* slavije in naj pri vsaki priložnosti podpirajo njeno borbo za svobodo.
Ta program in statut je začasno, do I. rednega k o n* g r e s a stranke, veljaven.
Statut N. D. S. J.
I. Ime in cilj.
Čl. 1. Neodvisna Delavska Stran* ka Jugoslavije ima za cilj: osvobo* diti potom razrednega boja popol* noma delavski razred in vse zatira* ne sloje delavnega ljudstva z uved* bo socialistične družabne uredbe.
II. Članstvo.
Čl. 2. Člani lahko postanejo le tiste osebe obeh spolov, ki odobru* jejo program, statut in taktiko stranke ter se obvežejo delovati v stranki, izvrševati vse sklepe stran* kinih poklicanih zborov in to izja* vo podajo pismeno v svoji’pristop* nici.
Čl. 3. Mezdni delavci, organizira« ni v strok, organizacijah, morejo postati člani stranke, če za njihovo lojalnost garantirata 2 člana iste strankine organizacije.
Za mezdne delavce, o kojih lojal* nosti se ne more dovolj no pr e pri* čati, more krajevna organizacija določiti rok 3 mesecev, da v tem času pokažejo s svojim delom svo* jo lojalnost do stranke.
Mezdni delavci morajo biti člani strokovnih organizacij 3 mesece pred vstopom v stranko, če oblsto* jijo njihove strok, organizacije.
čl. 4. Za vsprejem malih posest* nikov, ki delajo s tujimi delavnimi močmi, v stranko veija 1. ali 3. od* stavek čl. 3.
Čl. 5. Za sprejem intelektualnih delavcev v stranko se zahteva jam* stvo 2 članov dotične krajevne or* ganizacije, mišljenje krajevne org a* nizacije in odlok pokrajinskega taj* ništva.
Zadnje instance, ki odločajo o sprejemu intelektualnih delavcev v stranko, morejo, če nimajo dovolj* nih jamstev, zahtevati rok 6 mese* cev za sprejem, da prijavljeni član v tem času s svojim obnašanjem in delom poda garancijo svoje lojal* nosti proti stranki.
Čl. 6. Za sprejem poljedelcev — poljedelskih delavcev in malih po* sestnikov velja 1. in 2. ostavek čl. 3.
Čl. 7. Člani stranke ne morejo ostati tisti, ki se pregreše proti pro* gramu, statutu in taktiki stranke, ravno tako ne tisti, ki s svojim po* stopanjem škodujejo njenemu ugle* du, ali ne izvršujejo svojih obvez* nosti do stranke. Ravno tako ne morejo biti člani stranke:
a) Otroci, ki so pod oblastjo sta* rišev in ne proizvajajo ničesar samostalno.
b) Dijaki srednjih šol.
c) Člani delodajalskih orgajniza* cij, kartelov, ki imajo za nalogo direkten boj proti delavskemu raz* redu. Tisti člani, ki se pregreše proti tej točki, s tem nehajo biti člani stranke.
delegacije, in sicer največ 5, ki jih
d) Tisti, ki samovoljno izstopijo iz svoje strokovne organizacije.
e) Tisti, ki so se kompromitirali vsled umazanih afer in podobnih dejanj.
III.	Organizacija.
Čl. 8. Neodvisno Delavsko Stran* ko Jugoslavije tvorijo krajevne or* ganizacije in poverjeništva. V vsa* kem kraju je za osnovanje krajev* ne organizacije potrebno najmanj 20 članov in odobreneje najbližje* mu tajništvu, kateremu se morajo, na njegovo zahtevo predložiti tudi imena in poklici dotičnih članov, kakor tudi drugi podatki. V krajih, kjer ni 20 članov, se osnujejo po* verjeništva s sodelovanjem najbliž* je krajevne organizacije. Če se po*
, kaže potreba, more ena krajevna ; organizacija imeti več sekcij.
Čl. 9. Upravo krajevnih organi* zacij do 300 članov tvori 7 oseb, organizacij čez 300 članov pa 9 oseb, od katerih morajo biti naj* manj 2A> mezdni delavci. Uprava voli iz svoje sredine: predsednika, tajnika in blagajnika. Razen tega uprava določi iz svoje sredine vsak mesec 3 člane, ki imajo nalogo pre* gledati račune in stanje blagajne ter podati o tem natančno poročilo.
ČL 10. Uprave krajevnih organi* zacij se volijo na letnih občnih zbo* rih, ki se vrše v teku prvega mese* ca po kongresu.
Letnim občnim zborom krajev* nih organizacij prisostvuje z glaso* valno pravico tudi po en delegat po« verjeništva.
Če je kdo od članov uprave kra* jevne organizacije podal ostavko ali se preselil iz kraja ali je vsled bolezni zadržan, da ne more vršiti svoje dolžnosti, se izvolijo novi člani na izrednem občnem zboru.
Čl. 11. Krajevne organizacije in poverjeništva morajo izvrševati sklepe osrednjega strankinega sve* ta (Zemaljsko Veče) in stoje pod njegovim nadzorstvom. Strankin svet ima pravico izključiti posa* mezne organizacije iz stranke.
Izključene organizacije se lahko pritožijo na kongres.
Čl. 12. Uprave organizacij in po* verjeniki imajo poleg ostalih stran* karskih dolžnosti v svojem kraju še to, da stroga pazijo na to, da vsak član vrši svoje strankarske dolžnosti in da je aktiven v stran* kinem pokretu, da imajo vsake tri mesece sestanek članov, na katerem poročajo o svojem delu, da ta po* ročila in sklepe članskih sestankov predlože svojemu pokrajinskemu tajništvu, da natančno po statutu iz vrše svoje materij elne obveznosti proti stranki in da se odzovejo vsem zahtevam strankinega sveta.
Čl. 13. Zavoljo organizacije sploš* ne agitacije in akcije se bo celo* kupen državni teritorij razdelil po potrebi stranke na gotovo število pokrajin. Razdelitev na pokrajine izvrši osrednji strankin svet. Upra* va organizacije tistega kraja take pokrajine, kjer je naš pokret naj* bolj razvit, tvori v zvezi z delegati vseh strankinih organizacij dotične pokrajine in s pokrajinskim tajni* štvom pokrajinski strankin svet (Oblasno Veče), ki mora skrbeti, da se pokret stranke kar najbolje razvije. Pokrajinski strankin svet daje navodila za delovanje krajev* nim organizacijam in poverjeni* štvom svoje pokrajine, njegovo de* lo je pod nadzorstvom osrednjega strankinega sveta.
Pokrajinski strankin svet voli svoj izvrševalni odbor pet do se* dem članov.
Zavoljo zveze med krajevnimi organizacijami, okrajnimi, pokrajin* skimi sveti ter med glavnim odbo* rom, kakor tudi zavoljo vseh osta* lih poslov organizacijske narave v dotični pokrajini določi glavni od* bor po enega tajnika v krajih, ki so sedež izvrševalnih odborov pokra* jinskih strankinih svetov. Če se pokaže potreba, more postaviti tajnika tudi Glavni odbor, ampak le začasno, ter se mora o tem na prvi seji osrednjega strankinega sveta obvestiti centralni svet, ki končno veljavno o tem odloča.
Tajniki so neposredni organi osrednjega strankinega sveta za iz* vedbo strankine politike in obdr* žavanje zvez z organizacijami do* tične pokrajine.
Izvrševalni odbor pokrajinskega Sveta tvori skupno s tajnikom po* krajinsko tajništvo.
Pokrajinska tajništva pokrajin* skih central imajo razen svojih drugih dolžnosti tudi dolžnost, da zastopajo pokrajinski pokret pred pokrajinskimi oblastmi.
Člani osrednjega strankinega sve* ta, ki žive v središču pokrajinskega tajništva, so njegovi polnopravni člani, kakor tudi krajevnih uprav, če v teh krajih ni pokrajinskih taj* ništev.
IV.	Strankin kongres.
Čl. 14. Neodvisno Delavsko Stran* ko Jugoslavije upravljajo vsi njeni člani potom kongresa, ki je najviš* ja inštanca v stranki.
Pravico udeležbe na kongresu imajo:
1. Delegati krajevni z organizacij in sicer:
Organizacije do 100 članov volijo po 1 delegata. Organizacije z več nego 100 članov volijo za vsakih nadaljnih 100 članov po 1 delegata.
2. Člani osrednjega strankinega sveta.
3. Člani strankine parlamentarne voli poslanski klub.
4. Dva člana osrednjega stranki* nega organa.
5. Urednik strankinega časopisa.
6. Dva delegata Osrednjega žen* skega tajništva.
7. Prestavnik otroških skupin.
Čl. 15. Strankin kongres se sesta*
ne vsako leto. Sklicuje ga osrednji strankin svet, ki določa tudi kraj in čas kongresa kakor tudi začasni dnevni red. Sklicanje kongresa s začasnim dnevnim redom se mora objaviti vsaj dva meseca pred kon* gresom, izvzemši slučaje, kadar bi se moral kongres vsled nenadne potrebe sklicati. Inicijativo za skli* canje takega kongresa more pod* vzeti več kakor V* strankinih orga*
nizacij ali osrednji strankin svet in njegovo sklicanje se mora objaviti mesec dni pred kongresom. Poro* čilo osrednjega strankinega sveta, kakor tudi vse rezolucije, po toč* kah začasnega dnevnega reda se morajo tiskati v osrednjem stranki* nem glasilu vsaj mesec dni pred kongresom. Za izvanreden kongres zadostuje pismeno poročilo. Pred* logi strankinih članov in organiza* cij za dnevni red kongresa se mo* rajo predložiti osrednjemu stranki* nemu kongresu mesec dni pred kongresom; ti morajo biti sprejeti na konferenci od večine članov.
Pritožbe članov in organizacij stranke se predlagajo kongresu po osrednjem strankinem svetu naj* kasneje 14 dni pred kongresom. Kongresu se predlagajo le pritožbe proti odlokom osrednjega stranki* nega sveta.
Čl. 16. Naloge kongresa so:
1. Da poda svoje mnenje o poro* Čilu osrednjega strankinega sveta in parlamentarne grupe;
2. da voli osrednji strankin svet;
3. da odloča o organizaciji stran* ke;
4. da daje navodila za nadaljnje delo stranke v splošnem ter poseb* nih njenim organom.
5. Da odloči o predloženih pred* logih in pritožbah.
Čl. 17. Kongres otvarja osrednji strankin svet. Takoj po otvorjenju voli kongres iz svoje sredine 5 čla* nov za pregled in overovljen j e pol* nomoči, ki do volitve stalnega pred* sedstva vodijo delo kongresa.
Potem voli kongres 3 člane za do* ločitev dnevnega reda.
Čl. 18. Po izvršeni verifikaciji pol* nomočij voli kongres iz svoje sre* dine 4 predsednike in 5 tajnikov.
Čl. 19. V izvanrednih slučajih, kadar ni mogoče sklicati redni kon* gres, sklicuje osrednji strankin svet izvanreden kongres ali predloži v svojem imenu izvesten predlog.
V.	Osrednji strankin svet.
Čl. 20. Osrednji strankin svet je glavni upravni, nadzorni in izvrše* valni organ stranke, ki razpolaga z vsemi ustanovami in sredstvi stranke.
Njega voli redni kongres stranke vsako leto s tajnim glasovanjem; obstoja iz 21 članov.
Osrednji strankin svet voli iz svoje sredine 2 predsednika, dva tajnika, blagajnika ter 4 člane fi* nančne kontrole.
Čl. 21. Osrednji strankin svet voli iz svoje sredine glavni odbor 7 čla* nov, ki stalno delujejo s sedežem v Beogradu.
Čl. 22. Osrednji strankin svet ima svoje redne seje najmanj vsaka 2 meseca, po potrebi pa še večkrat.
Čl. 23. Dolžnost osrednjega stran* kinega sveta je, vršiti in razvijati agitacijo, propagando in organiza* cijo, s pisano in govorjeno besedo, s shodi in konferencami, voditi ak* ci j e, v smislu socijalističnih načel v soglasju s strankinimi sklepi nad* zorovati in voditi delo zastopnikov stranke; določevati plačo stranki* nim funkcij onar jem, podvzemati vse potrebno za povzdigo stranki* nih ustanov ter predstavljati stran* ko kakor pravna oseba
Čl. 24. Glavni odbor ima dolžnost, izvrševati vse sklepe osrednjega strankinega sveta, voditi v mejah teh sklepov in strankinega progra* m a politiko stranke, da odločuje in nadzoruje pri vseh strankinih or* ganih, v času med posameznimi se* jami osrednjega strankinega sveta. V vseh važnejših vprašanjih, za katere ni sklepov ali navodil osred* njega strankinega sveta, mora skli* cati glavni odbor plenum prednje* ga (strankinega sveta, razen v iz* jemnih slučajih, v teh pa je dolžan glavni odbor sklicati plenarno sejo sveta v najkrajšem roku in mora dobiti od te naknadno odobritev.
VI. Denarna kontrola.
Čl. 25. Za nadzorovanje celokup* nega denarnega prometa in dela strankinih ustanov in podjetij, voli ojsrednji strankin svet iz svoje sre* dine denarno kontrolo, ki ima neo* mej eno pravico pregledati stranki*
ne in druge blagajniške knjige, ra* čune in blagajne, ter je dolžna vsa* ki mesec overiti bilanco strankinih financ ter objavlja svoje poročilo potom tajništva osrednjega stran* kinega sveta organizacijam.
VIL Strankin tisk.
Čl. 26. Glavni odbor stranke bo v najkrajšem času ustanovil osrednji strankin organ. Stranka pa ima lah* ko po poedinih krajih še druge or* gane in časopise. Osrednji strankin svet voli člane redakcij vseh orga* nov strankinega tiska kakor tudi urednike strankinih časopisov in knjižnic. V slučaju potrebe more te osebe določiti tudi glavni odbor osrednjega strankinega sveta, am* pak le začasno ter ima o tem po* ročati na prvi seji osrednji strankin svet.
VIII. Udeležba stranke v zastopni-
ških zborih.
Čl. 27. Organizacije se morejo udeležiti občinskih, okrajnih (srez* kih), okrožnih in skupščinskih vo* litev le, kadar to sklene osrednji strankin svet.
V izjemnih političnih situacijah odloča o vprašanju neudeležbe za poedine zastopniške zbore posebej, ali za vse v splošnem kongres ali pa se reši to vprašanje potom re* ferenduma.
Čl. 28. Za parlamentarne volitve določa kandidate osrednji strankin svet, potem ko je čul mnenje kra* jevnih organizacij, oziroma pokra* jinskih strankinih svetov. Kandi* dature, izvršene na drug način, se ne morejo smatrati za kandidature stranke.
Čl. 29. Predstavniki stranke v za* stopniških zborih se smatrajo za funkcij onar je stranke ter so dolžni delovati v duhu programa stranke in sklepov kongresov, morajo se pokoravati sklepom osrednjega strankinega sveta ter poročati osrednjemu strankinemu svetu in ostalim inštancam stranke, ki so jih. kandidirale.
Vsak kandidat Neodvisne Delav* ske Stranke Jugoslavije za parla* ment, mora, predno se ga proglasi za kandidata, izročiti osrednjemu strankinemu svetu v naprej lastno* ročno podpisano ostavko na man* dat, naslovljeno na predsedstvo parlamenta, na kateri mora ostati prazen prostor za datum.
IX. Materijelna sredstva stranke.
Čl. 30. Člani stranke plačujejo v svojih krajevnih organizacijah vpis* nino in redno članarino. Vpisnina s člansko knjigo znaša mesečno 5 Din. Člani, ki hočejo žrtvovati kaj za stranko, morejo vplačati tudi več. Članske markice bodo po 3, 5 in 10 Din.
Čl. 31. Za svojo blagajno, iz ka* tere se bodo pokrivale krajevne potrebe organizacije, obdrže si po* lovico dohodkov članarine, vpisni* no pa pošiljajo vsake tri mesece osrednjemu strankinemu svetu z obračunom, overovljenim od kon* trole organizacije. Krajevne organi* zacije imajo popolno pravico na izvanredne dohodke (veselice, pro* stovoljne prispevke itd.). Za špeci* jalne potrebe se morejo ustanoviti posebni fondi.
Krajevne organizacije vzdržujejo iz svojih dohodkov vse stroške svojega pokrajinskega strankinega sveta.
Čl. 32. Člani organizacije, ki ne plačajo svojih članskih prispevkov dva meseca, izgube pravico član* stva. Strankin materijal se more dobiti od strankine blagajne le proti gotovemu denarju.
X.	Strankino sodišče.
Čl. 33. Strankino sodišče rešuje vse slučaje pregreškov proti disci* plini, programu in taktiki stranke, katere navaja čl. 7. štatuta. Predlog za sklicanje strankinega sodišča more staviti le strankina organiza* cija, a o njem odločuje pokrajin* sko tajništvo.
Strankino sodišče tvori 5 članov, po 2 imenujejo sporne stranke, predsednika pa določi pokrajinsko tajništvo.
Kazni strankinega sodišča so: opomin, ukor, odvzetje članskih pravic za tri mesece in izključenje iz stranke.
ČL 34. Proti odloku strankinega sodišča, ki se izda pismeno z moti* vacijo, imata obe stranki pravico pritožbe na osrednji strankin svet v roku mesec dni po dostavljenju odloka.
Odlok za izključitev iz stranke se objavi šele po odobrenju osred* njega strankinega sveta. Proti od* loku osrednjega strankinega sveta imajo izključeni člani pravico pri* tožiti, se na kongres, ki odloča končno vel javno.
Čl. 35. Če se član stranke, proti kateremu je podan predlog za iz* ključitev, odreče strankinega sodi* šča, ali v roku, ki mu ga da uprava njegove organizacije, ne imenuje svojih zastopnikov v strankino so* dišče, se smatra za izključenega iz stranke.
Čl. 36. Zopetni sprejem izklju* čenih članov v stranko sme izvršiti le strankin kongres na prošnjo, ki je bila podana redovnim potom.
XI.	Častno sodišče.
Čl. 37. Častno sodišče ima reše* vati medsebojne spore članov stran* ke. Sestavljeno je iz petih članov, po dva volijo stranke, predsednika določi organizacija toženca, pri kateri se mora zahtevati sestavo sodišča.
Odlok se daje pismeno, z moti* vacijo. Nezadovoljna stran ima pravico pritožiti se pokrajinskemu strankinemu svetu, s pravico pri* tožbe proti rešitvi pokrajinskega sveta na osrednji strankin svet.
X. Spremembe organizacije.
Čl. 38. Spremembe v organizaciji stranke more izvršiti le njen redni kongres.
Predloge za spremembe morejo staviti krajevne organizacije, po* krajinski strankini sveti in sam osrednji strankin svet. Predlogi se morajo predložiti in objaviti vsaj mesec dni pred kongresom.
X.	Zaključne odredbe.
Čl. 39. Državna konferenca opol* nomočuje osrednji strankin svet:
1. Da izdela pravilnik za krajev* ne organizacije, kakor tudi za ostale organizacije, ki stopijo v sestavo stranke, kakor n. pr. žensko tajni* štvo, mladinske skupine in podobno.
2. Da izvede organizacijo stran* kinega tiska.
Čl. 40. Ta štatut je začasen, do I. rednega kongresa stranke, ki bo sklepal o definitivnem štatutu stranke.
Beograd, 14. januarja 1923.
Glavni odbor N. D. S. J.:
Aleksa Rebrič, tap. delavec; Mio* drag M a n o j 1 o v i č, ključ, delavec; Lazar Petrovič, tap. delavec; Dimitrije Alimpijevič, čebelar; Josip Štefana č, tipograf; Mi* hajlo Todorovič, bivši tajnik delavske zbornice; Uglješa Jova* n o v i č, advokat.
„GIas Svobode",
glasilo »Nezavisne Delavske Stranke lugoslavije«, izhaja vsak četrtek in stane na mesec 4 Din, na četrtleta 12 Din, na polleta 24 Din. Naročnina, rokopisi in pisma se pošiljajo na naslov: »Glas Svobode«, Ljubljana, Turjaški trg št. 2 pritličje (Delavski dom).
Sodrugi in sodružice! širite in naročajte »Glas Svobode«, ki je Vaš list.
Delavska ljudska visoka šola priredi v nedeljo dne 22. i. m. ob 9. uri dopoldne predavanje v zbornični dvorani na univerzi. Predava Žgeč Franjo o lemi: »Proletarijat in problemi njegove izobrazbe«.
BBMSiHRHIBIRliaHHBBEBBtBISg'
Lastnik in izdajatelj Konzorcij.
Odgovorni urednik Anton Šušteršič.
Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.