MESEČNI KOMENTAR
STANARINE
Skrajni čas je, da rentabilnost zaživi tudi v stanovanjskem gospodarstvu. Stanarine so bile odmerjene že v letu 1966 pa takratnih določitev do sedaj nismo upoštevali. Nosilci stanovanjske pravice so namreč plačevali le del stanarine, razliko pa je krila subvencija. Ta bi morala ugasniti že leta 1970, toda ta-krat je nastopila zamrznitev in tako so bile stanarine subvencionirane tudi v naslednjih letih.
Sedanje stanarine ne omogočajo vzdrže-vanja stanovanjskega fonda in seveda tudi ne zagotavljajo enostavne reprodukcije. Cene stanovanjske izgradnje so se leta 1966 gibale med 1.050 in 1.600 dinarji za m2, danes pa ista površina velja kar 3.500 ali celo 4.000 di-narjev. Prav tako so se zelo povečali stroški rednega vzdrževanja stanovanjskega fonda, kar vse vodi k nevzdržnim razmeram na pod-ročju stanovanjskega gospodarstva.
Še posebno bode y oči linearno subvencio-niranje stanarin, saj imajo ugodnosti prav vsi nosilci stanovanjske pravice, ki stanujejo v družbenih stanovanjih — ne glede na social-ni položaj. To je očiten absurd, zato je ne-dvomno potrebna korenita sprememba siste-ma — v prvi vrsti odprava linearnega subven-cioniranja in uvedba diferencialnega subven-cioniranja stanarin za tiste nosilce stanovanj-ske pravice, ki so pomoči nujno potrebni. Mnogi izmed najemnikov stanovanj bi lahko sami vplivali na reševanje stanovanjskih pro-blemov tako pa so raje investirali v gradnjo vikendov in lastni standard.
Mlini v stanovanjskem gospodarstvu me-ljejo počasi, upajmo da ne bo preveč otrobov in da ne bodo sprejete resolucije Republiške skupščine šle mimo gluhih ušes. Subvencija za stanarine ne sme pomeniti zviševanja osebnih dohodkov, ampak naj bo pomoč stanovanjskim gospodarstvom pri urejanju stanovanj za občane, ki svojih stanovanjskih problemov ne bi mogli urejati s svojimi do-hodki.