H ŠTEVILKA 2 LETNIK XXXIII Poprečnlna v gotovini plaćana. .Jlj.!1' ! 11 »>» H =5 ti : ; ^. ABODNI ; < GOSPODAR K GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI. DNE 15. FEBRUARJA 1932 * ftr.Basaj: K položaju. — V. V.: Zlorabljena samopomoč. — M.M.: Zadružni W * trgovec. — Naša zunanja trgovina v letu 1931. — Državni in banovinski proračun. — Zadružna produkcija in monopolske cene. — Kaj nam pripoveduje zamenjavanje tujih valut v prošlem letu. — Zadrugam! — Zadružništvo v inozemstvu. — Gospodarstvo. — Razno. ....................................... Priloga „Narodnega Gospodarja*1 št. 2. I. 1932. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu In pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Adlešičih, r. z. z n. z., se bo vršil na Jožefovo dne 19. marca 1932 v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. zadnji zapisnik. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1931. 4. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Beli cerkvi, r. z. zn. z., sc bo vršil dne 28. februarja 1932 ob 15. uri v uradni pisarni. Dnevni red: l’ poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobrenje računskega zaključka za 1.1931. 4. poročilo o izvršeni reviziji. 5. slučajnosti. Občni zbor Nabavne in prodajne zadruge na Selu pri Bledu, r. z. z o. z., se bo vršil dne 28. februarja 1932 ob 2, uri popoldne v sirarskem poslopju na Selu pri Bledu. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. odobrilev rač. zaključka za 1. 1931. 3. poročilo o izvršeni reviziji. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Blokah, r. z. zn.z., se bo višil dne 6. marca 1932 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih pri Fari. Dnevni red: 1, čitanje in odobrenje zapisnika o zad. občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrjenje račun, zaključka za leto. 1931. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Boštanju, r. z. z n. z, se bo vršil dne 21. februarja 1932 ob 7. uri zjutraj v prostorih hranilnice. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. poročilo o izvršeni reviziji. 3. računski zaključek za leto 1931. 4. slučajnosti. Občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Braslovčah, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 28. februarja 1932 ob 15. uri v posojilničnih prostorih. Dnevni red; 1.poročilo načelstva. 2.poročilo nadzorstva. 3 potrjenje računskega zaključka za leto 1931. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6 Sprememba pravil. 7. čitanje rev. poročila. 8. slučajnosti. Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Braslovčah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 6. marca 1932 ob 15. uri v Društvenem domu. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2 potrjenje rač. zaključka za 1. 1931. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. poročilo o izvršeni reviziji. 6. slučajnost]. Občni zbor Hranilnice in posojilnice Brezno ob Dravi, r. z. z n. z., se bo vršil v soboto dne 12. marca 1932 ob 14. uri v župnišču Brezno. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. odobrenje računskega zaključka za poslovno leto 1931. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti In predlogi. Občni zbor Ljudske posojilnice v Brežicah, r. z. z n. z., se bo vršil v četrtek dne 24. febr. 1932 ob 6. uri zvečer v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobrenje računskega zaključka za 1. 1931. 3. volitev enega člana načelstva. 4. slučajnosti. Občni zbor Strojne zadruge na Bukovici, r. z. z o. z., se ho vršil dne 6. marca f932 ob 15. uri v hiši načelnika g. Franca Potočnika. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka za leto 1931. 3i volitev nadzorstva. 4. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerknici, r. z. z n. z., se bo vršil dne G. marca 1932 v uradnih prostorih ob 15. uri. Dnevni red: 1. poročilo načelstva 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev raftin škega zaključka za 1. 1931. I. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnica na Češnjici, r. z. z n. z., se bo vršil dne G marca 1932 ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red : 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaključka za 1. 1931. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. prememba pravil. 6. slučajnosti. XII. redni letni občni zbor Pašne zadruge fca selško dolino na Češnjici, r. z z o. z., se bo vršil dne 6. marca 1932 ob 9. uri na Češnjici v gostilni .Ratitovec" (Fr. Lotrič). Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje račun, zaključka za 1. 1931. 3 prememba pravil §§ 8 in 13. 4. slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Dobrniču, r. z, z o. z., se.bo vršil v nedeljo 28. februarja 1932 po jutranji maši v hranilnici. Dnevni red: 1. poročilo načel dva in nadzorstva. .2, račun, zaključek za leto 1931. 3. dopolnilna volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. sprememba pravil. 7. slučajnosti. Redni občni zbor Mlekarske zadruge v Dobrničah, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo dne 6! marca 1932 ob pol 4. uri v uradnem prostoru hranilnice. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaključka za 1.1931. 3. nadomestna volitev načelstva in nadzorstva. 4. poročilo o izvršeni reviziji. 5. slučajnosti. NARODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze" dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25-— Din na leto, za pol leta 12'50 Din. —1--Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. Dr. Basaj: K položaju. Normaliziranje. Je mnogo znakov, da se polagoma približujemo položaju, ki ga označujemo kot normalnega. Če ne bo zopet prišlo kaj vmes, je upati, da bomo v 4 do 6 mesecih že v čisto normalnih razmerah, mislim toliko normalnih, da bomo že zopet mogli začeti dovoljevati kredite. Zaenkrat o tem seveda še ni govora. „Nič se ni zgodilo." Položaj, ki je nastal s septembrom lanskega leta, so pravilno označevali kot paniko. Vlagatelji so v paničnem strahu hiteli dvigati vloženi denar v misli, da se bo nekaj velikega zgodilo, da je treba rešiti, kar se rešiti še da, predno postane denar brez-vreden papir. Potem pa so čakali in čakali, toda — nič se ni zgodilo. Ni bilo inflacije, ni bilo niti padca tečaja dinarja, ni bilo katastrofalnega naraščanja cen premičnin in nepremičnin. Nasprotno cene so celo padale, premičninam kot nepremičninam, in še padajo. Tudi velikanskih krahov ni bilo, kakor so jih „informirani" ljudje, ki imajo zveze, tajno pripovedali senzacije željnim poslušalcem. Torej na kratko: „Razočaranje na celi črtil Tresla se je gora, rodila se je miš." Vračunana špekulacija. Tisti pa, ki so že delali špekulativne nakupe premičnin ali nepremičnin, sedaj vi- dijo, da so se v svoji špekulaciji vračunali. V zadregi so za denar, ker so vsega izdali. Blago ali nepremičnine pa bi mogli sedaj celo ceneje kupiti kot so jih tedaj, ko so v paničnem strahu bežali od dinarja in špekulirali na inflacijo. O rentabilnosti nepremičnin, bodisi stavb ali kmetske zemlje, pa skoraj ne more biti govora. Njih donosnost je manjša kot je bila kdaj. Splošno pomirjenje. Da so se razmere, ki so nastale v jeseni lanskega leta in so na prvi pogled res izgledale obupno, tako hitro zboljšale, za to imamo več razlogov. Predvsem kot smo zgoraj navajali, je čas sam ljudi pomiril; zakaj po mesecih čakanja težko pričakovanih senzacij, krahov in drugih dogodkov ni bilo. Zlasti pa bi navajali tri momente, ki so poleg splošnega po m ir j en j a vplivali na zboljšanje denarnega trga. 1. Obustavltev novih kreditov. Z nastopom denarne krize so denarni zavodi popolnoma ustavili dovoljevanje in izdajanje novih posojil. To je avtomatično vodilo k izboljšanju. Naraščanje kapitala, ki je plod varčnosti naroda, namreč z nastopom finančne krize, ni popolnoma prenehalo. Dosedanji dolžniki denarnih zavodov so odplačevali obresti in obročna odplačila na ka- 2 pital. To so morali vršiti celo bolj redno in točno kot v normalnih razmerah, kajti denarni zavodi so vsled pomanjkanja gotovine temu posvečali posebno pozornost. Tako se je v denarne zavode stekala gotovina, na drugi strani pa je dviganje vlog vsled po-mirjenja prenehalo in se nova posojila niso dovoljevala. Blagajne denarnih zavodov so se bolj in bolj polnile. 2. Naraščanje prihrankov. Ljudje, ki so poprej varčevali, v času denarne krize niso prenehali varčevati. Do-čim so pa prej prihranke redno sproti nalagali, so jih sedaj vsled panike držali doma. Denar se jim je nabiral, tako da jim je to postajalo kar neprijetno. Niso se čutili varne in še obresti so šle v izgubo. Pretehtali so položaj in prišli do zaključka: „Nič se ni zgodilo, strah je bil prazen. Bežali smo pred svojo senco." Pa so vzeli to, kar se je bilo tekom mesecev nabralo in pa še ono, kar so bili po nepotrebnem dvignili in vse skupaj zopet nesli v posojilnico. Še celo najbolj črnogledi so se umirili in so si rekli: „No, če se kaj zgodi, bom izgubil ravno tako, če imam denar doma, kakor če ga imam v posojilnici." 3. Zamenjava tisočakov. Kot tretje pa je prišla še zamenjava tisočakov. Tudi to je bilo zelo neprijetno za vse, ki so skrivali „jurje" po skrinjah. Treba jih je bilo vzeti iz tajnega skrivališča in nesti k okencu blagajne zamenjat. Zares, prav nerodno, tako da je človeka kar sram. Tam pa so jim še rekli, da „jurjev" ne zamenjavajo, temveč jih sprejemajo le, če jih kdo vloži vsaj kot začasno vlogo. Tako se je mnogo tisočakov iz najrazličnejših skrivališč vrnilo zopet v blagajne denarnih zavodov. Mešanje pojmov. Za zaključek smatramo za potrebno, da še nekaj pojasnimo. Sedaj, ko gledamo na jesensko paniko nazaj, moremo reči, da je bil glavni razlog za to paniko strah pred padcem dinarja, strah pred inflacijo. Žal pa ravno besede inflacija ljudje ne razumejo. Inflacija še ni povečanje obtoka bankovcev, ki je stvarno utemeljeno v zakonu ali v razmerah in potrebah gospodarstva. Tako povečanje bankovcev je celo neobhodno. Narodna banka ima naravnost dolžnost, da daje v obtok tako množino bankovcev, kakor jih gospodarstvo z bolj ali manj intenzivnim prometom v danem momentu zahteva. Tako povečanje obtoka tudi nima nobenega vpliva ne na kurz dinarja v razmerju do drugih inozemskih valut, ne na kupno moč dinarja, ki se izraža v cenah blaga. Kot inflacijo praviloma zaznamujemo tako povečanje obtoka bankovcev brez podlage v zakonu ali brez utemeljene potrebe v razmerah gospodarstva, katero ima potem za posledico nenadno znatno padanje tečaja dinarja napram inozemskim valutam in istočasno tudi katastrofalno padanje kupne moči dinarja, ki se izraža v skokoma rastočih cenah. Vsled takih cen se začne špekulacija na veliko in splošen beg od dinarja, popolnoma pa preneha varčevanje. Tako inflacijo smo doživeli v letih 1919 —1922. Zakon o stabilizaciji, pa tudi iz takratne dobe inflacije pridobljene izkušnje, mislim, upravičujejo upanje, da take inflacije ne bomo več doživeli. — 19 V. V. Zlorabljena samopomoč. V boju za izboljšanje gospodarskega položaja gospodarsko - šibkih slojev se je izkazala samopomoč kot najuspešnejše sredstvo. Svoj izraz je samopomoč dobila v raznih oblikah, tako v strokovnih organizacijah, zadrugah, vzajemnih društvih i. t, d. Bistvo vseh teh na podlagi samopomoči osnovanih gospodarskih organizacij je, združitev ljudi z enakimi interesi v s vrh o, da s skupno močjo in vzajemno pomočjo dosežejo tisti gospodarski namen, ki ga posameznik sam v svoji nemoči ne bi mogel doseči. Ta gospodarski namen je pri raznih organizacijah različen, kreditna zadruga n. pr. ima namen, da oskrbuje člane s cenenim kreditom, strokovna organizacija ima namen, da ščiti splošne gospodarske interese svojih članov, vzajemna zavarovalna društva pa pomagajo članom v slučaju nesreč. Namenov je torej veliko, a značaj je isti, samopomoč, in načelo eno: eden za vse in vsi za enega. Zadnji čas so zavzele v naši deželi ogromen obseg organizacije, ki imajo namen, da zavarujejo svoje člane predvsem za posmrtnino. To so tako imenovane pomožne blagajne in „samopomoči", pa tudi zadruge so se pričele baviti s tem poslom. Namen takih „samopomoči" in pomožnih blagajn je sam po sebi gotovo lep in hvalevreden, saj hočejo „samopomoči" pomagati svojim Članom oziroma njihovim svojcem v slučaju potrebe. Ni dvoma, da bi te samopomoči, če bi ostale pri svojem pravem delokrogu in v tistih mejah, ki jim jih je zakon predpisoval, mogle mnogo koristiti. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Namesto koristi so prinesle ljudstvu le škodo. Pojavilo se je toliko zlorab in nepravilnosti, da je morala poseči vmes državna oblast, ki je v dveh slučajih (Vzajemna pomoč v Ljubljani in Kmetijska eksportna zadruga v Mariboru) uvedla strogo revizijo, ustavila nabiranje novih članov in pri „Kmetijski eksportni zadrugi" celo dala aretirati štiri člane uprave. Takoj ko so se pojavile pri nas prve samopomoči smo v Narodnem Gospodarju opozarjali na njihovo nesigurno gospodarsko podlago, ki ne nudi članom nikakega jamstva, da bodo dobili od samopomoči to kar pričakujejo in kar bi od njih bili upravičeni zahtevati. Pri samopomoči sta nesigurni in neznani dve bistveni stvari. Kdor pri samopomoči zavaruje sebe ali pa koga drugega, ne ve ne koliko bo moral plačati na prispevkih, ne koliko bo dobil. Res je sicer, da je vsota posmrtnine pri nekaterih samo-pomočeh tudi v naprej določena in dogovorjena, a predpogoj da bo samopomoč res toliko izplačala, je točno plačevanje prispevkov s strani članov. To pa pri mnogih sa-mopomočeh ni slučaj. Že ta nesigurnost bi morala biti razlog, da se vsa organizacija samopomoči ne gleda s prevelikim navdušenjem. K tema dvema napakama, ki sta z institucijo samopomoči nekako bistveno zvezani, pa je prišla še cela vrsta drugih, ki so jih zakrivile bodisi uprave bodisi članstvo. Predvsem manjka samopomočem vsaka solidna računska podlaga. Pravo zavarovanje pri zavarovalnicah se vrši na matematično zavarovalni podlagi. Zavarovalnice računajo z ugotovljeno umrljivostjo prebivalstva in podlaga njihovemu računanju prispevkov, ki so različni vsled različnih rizikov, je verjetnostni račun. Vsega tega pa pri samo-pomočeh ni. Pri njih se ne upošteva, da je umrljivost starejših in bolnih ljudi večja kot umrljivost zdravih in mladih. Prispevki so enaki za vse. Samopomoči zavarujejo vsakega in iz- plačajo po poteku čakalne dobe, ki je znašala pri eni samopomoči le šest tednov, za slučaj smrti zavarovanega upravičenca posmrtnino. Ker samopomoči zavarujejo brez ozira na starost in na zdravstveno stanje zavarovancev, je prišlo nujno do tega, da so pri njih zavarovani le stari in bolehni ljudje. Kajti pri takih se zavarovanje najhitreje izplača, ker ni potreba na posmrtnino dolgo čakati. Mogoče je zavarovati pri samopomo-čeh tako, da zavarovana oseba o tem ničesar ne ve. Taka neomejena možnost zavarovanja je pripeljala do tega, da se je zavarovanje razvilo v divjo špekulacijo. Mnogi so zavarovali po več in čisto tuje osebe in plačevali prispevke z namenom, da v slučaju Smrti svojih zavarovancev dobijo posmrtnino. Seveda zavarujejo najrajši osebe, o katerih pričakujejo, da bodo preživele le predpisano čakalno dobo. Tam kjer je čakalna doba kratka, so zavarovali osebe, ki so ležale tako rekoč že na smrtni postelji. Po preteku čakalne dobe svojega zavarovanca ima upravičenec samo to željo, da bi mu zavarovanec čimprej umrl in mu pripomogel na ta način do posmrtnine. Eno in isto ose*bo je moglo zavarovati tudi več oseb naenkrat. So osebe, in sicer stare ali pa bolehne, ki so zavarovane po desetkrat in tudi večkrat, od znanih in neznanih. Kako more biti takim ljudem pri srcu, ko vidijo kako drugi čakajo na njihovo smrt, si lahko mislimo. Jasno je, da taka zloraba ne more peljati do dobrega konca. O kakšni vzajemni pomoči za slučaj potrebe tu ni več govora. Namesto potrebne pomoči svojcem umrlih stopa dobiček tujih, ki profilirajo od smrti svojega bližnjega. Pri takih razmerah izgublja institucija te vrste zavarovanja vsako pravico do obstoja. Cela stvar je gospodarsko nemogoča. Če obstoji cel kader zavarovancev iz ljudi, ki so zapisani smrti v najkrajšem času in gre zavarovana vsota za te zavarovance v stotine milijonov, je popolnoma izključeno, da bi bilo mogoče kakemu zavodu kriti vse obveznosti, ki jih je napram članstvu prevzel. Te stotine milijonov bi bilo treba v par letih zbrati s prispevki. Menda ni nobenega, ki bi bil resno prepričan, da je kaj takega mogoče. Konec bi moral biti polom. Kot iz gospodarskega stališča je treba obsojati to zavarovanje tudi iz moralnega stališča. Obžalovati moramo, da so krile delovanje samopomoči s svojimi imeni osebe, ki bi morale prav za prav v imenu morale nastopiti proti načinu, kakor se je to zavarovanje uveljavljalo. Obžalujemo tudi, da so se našli desettisoči, ki so to zavarovanje na nemoralen način skušali uporabiti v svoje sebčine namene. Ker ob vsaki priliki bičamo razne izrastke kapitalizma, moramo toliko bolj ožigosati te pojave, ki so prišli v naše gospodarstvo pod krinko socijalnih institucij in potom zlorabljanja načela samopomoči. Ne moremo tudi razumeti lahkovernosti in lahkomišljenosti naših ljudi, ki so včasih tudi v dobri veri nasedali temu zavarovanju. Plačevali so in še plačujejo v celoti milijone na prispevkih in po otročje zaupajo, da se jim bodo izpolnile dane obljube. Vsi opomini in vsa svarila nič ne zaležejo. Sedaj pa bodo seveda prihajale pritožbe, ki bodo zahtevale pomoč, ko je že prepozno in je jasno, da so plačani milijoni izgubljeni. Tisti, ki so špekulirali z življenjem svojih bližnjih, zaslužijo sicer to kazen, ampak med žrtvami bo tudi veliko nedolžnih. Za te pa naj bo sedanja izguba dober nauk za bodočnost, da ne bodo več toliko zaupljivi in lahkoverni. Naše posojilnice naj smatrajo za svojo nalogo, da ljudi opozarjajo na nevarnosti, ki so združene s to vrsto zavarovanj. Na občnih zborih, ki se imajo sedaj vršiti, bode dana priložnost, da se govori tudi o tej stvari. Tedaj bo zopet prilika, da se ljudem pove, koliko je zanje boljše in sigurnejše, če se držijo svojih zadrug. Namesto, da bi plačevali samopomočem prispevke, bi denar nalagali v posojilnicah in bi bili vsaj sigurni, da jim ostane. Ne vemo kakšen konec bo imela akcija, ki jo je podvzela proti zavarovanju pri pomožnih blagajnah in zadrugah oblast. Vprašanje je tudi, če bo v vsakem slučaju dan povod za nastop proti tem institucijam. Toda to je brez pomena. Glavno je, da se za bodočnost onemogoči njihovo delovanje. Za to pa ni dolžna skrbeti samo oblast, ampak tudi mi sami. Špekulantje so iznajdljivi. Če jim je zaprta ena pot, bodo našli drugo. Preprečiti moramo, da bi mogli v bodočnosti še izkoriščati ljudsko lahkovernost in — treba, da tudi to priznamo — ljudski pohlep po denarju in slabe gospodarske razmere, ki povzročajo, da prej solidni gospodarji postajajo špekulantje. Zato predvsem jasnost v take zadeve, ki jih je vedno treba označiti z njihovim pravim imenom. Želimo, da bi bilo sedaj poglavje o „samopomoči" za vedno zaključeno. Da bo res zaključeno je odvisno od ljudi samih. Zadružništvo mora storiti vse kar je v njegovi moči, da bo tistim, ki ostanejo še zaslepljeni odprlo oči glede pravega značaja take „samopomoči". Toliko bolj je zadružništvo na tem interesirano, ko gre za to, da ne bo vsled zlorab trpelo pravo načelo samopomoči na katerem sloni tudi zadružništvo. M. M. Zadružni trgovec. Zadruge posegajo tudi na trgovsko polje. Za malo zadrugo je, kakor tudi za malega trgovca, udejstvovanje v trgovini razmeroma lahko. Zato dobimo pri zadrugah in tudi pri malih privatnih trgovcih dostikrat ljudi, ki nimajo posebne trgovske izobrazbe. Je celo ugotovljeno, da je večina malih trgovcev pripadala prej drugim poklicom, kakor je tudi znano, da so pri malih zadrugah zaposlene v upravi osebe, ki vršijo svoje posle v zadrugi poleg lastnih poklicnih poslov. To je dejstvo na katerem pa ničesar ne izpremeni prepričanje, da je za osebe v vodstvu zadrug temeljita poslovna predizo-brazba ne samo zaželjena, ampak tudi potrebna. Medtem ko pri najmanjših in malih zadrugah, ki imajo omejen obseg, zadostujejo za člane uprave navodila in pouk, ki jim v zadružnih zadevah dajejo zveze, tako glede knjigovodstva, bilance, trgovskega računstva itd., zahteva vodstvo velikih zadrug in zlasti central z milijonskim prometom v vsakem oziru trgovsko izobražene moči. Zadružno trgovino morajo ravno tako kot privatno trgovino voditi trgovci, kajti noben lajik ne more strokovno trgovati z velikimi množinami blaga. In od tega trgovanja je koncem konca vse odvisno, kajti vrednost blaga ne obstoji v tem, da je blago na razpolago, ampak v njegovem prometu, in blago ima šele tedaj svojo pravo vrednost, če pride tja, kjer ga potrebujejo. Dobro in ugodno nakupovanje in prodajanje, to je kar obsega vse trgovsko delo, predpostavlja obširno poznavanje blagovnih in tržnih razmer, dalekovidnost, spretnost in sigurnost v odlo-čevanju. V toliko mora zadružna trgovina vršiti isto delo kakor privatna, tako da lahko po pravici vprašamo, kaj naj poleg privatnega dela zadružni in v čem se ta dva razlikujeta. Ali naj zadruge trgovino izpodrinejo in izločijo? Na to moramo odgovoriti: zadruge hočejo izpolniti vrzeli, ki jih je pustila trgovina ter se ogibati napak, v katere je trgovina padla. Povsod tam so nastale zadruge, kjer trgovina, bodisi denarna ali blagovna, ni smatrala prometa z velikim številom malih odjemalcev za dovolj do-bičkanosnega, da bi ga vodila primerno potrebam teh malih odjemalcev ali pa je enostransko izrabljala svojo premoč nasproti njim in v njihovo škodo. Tako v podeželskem zadružništvu kakor tudi v velikomestnem konzumnem zadružništvu dobimo nešteto primerov kako so zadruge same zadovoljevale do tedaj še neobstoječo potrebo po blagu in tudi vzbujale nove in večje potrebe. Trgovina je prišla na površje- in je nastopila kot konkurent zadrug šele tedaj, ko je bil blagovni promet že vpeljan. Zadruga je tu kot trgovec izvršila to, kar trgovina iz katerihkoli vzrokov ni mogla izvršiti. Videli bomo, da izpolnujejo zadruge tudi še danes vrzeli v trgovini, da ji ne pripravljajo konkurenco, ampak nasprotno delajo trgovini na roko. Samo tam, kjer so v trgovini škodovali izrastki, ki jih pošteni trgovci sami obžalujejo, gospodarsko šibkim slojem, nastopajo zadruge kot zdrava konkurenca. Na drugo vprašanje, v čem če razlikuje zadružni trgovec od privatnega bi mogli odgovoriti v vsem obsegu s tem, da zadružni trgovec ni podjetnik, ampak nameščenec in odgovorni uradnik skupnosti, ki zasleduje druge cilje kot pa privatni trgovec. Sicer mora tudi on pri nakupu blaga doseči kar največ z vsemi sredstvi trgovske organizacijske umetnosti, ampak ne zato, da bi sam dosegel dobiček kot privatni podjetnik, ampak v korist skupnosti, kateri služi. Kakor ne more nihče zaslužiti ali imeti dobiček pri sebi samem, tako je tudi v zadružni trgovini stremljenje po dobičku iz- ključeno. Vse to dela zadružnega trgovca za problematičen značaj. Zadružni trgovec naj vrši trgovsko delo z nemanjšim uspehom kot privatni podjetnik, toda to ne iz istih razlogov, ki vzpodbujajo privatnega .podjetnika k največjim uspehom, torej ne iz egoističnega stremljenja po dobičku, ampak iz čisto etičnih razlogov, ker je v službi skupnosti. Sicer tudi pravi trgovec razumeva svoje delo kot službo skupnosti, narodnem gospodarstvu, ampak on izpolnuje svojo nalogo in jo more izpolnjevati le, če se v igri sil, v konkurenčnem boju, uveljavlja s tem, da skuša doseči čim večji dobiček. Narodno gospodarski zakoni vpregajo tukaj egoistično stremljenje po dobičku v službo skupnosti in v konkurenčnem boju vseh proti vsem zmaga končno tisti, ki najbolje služi. Zadružnemu trgovcu manjka k največjim uspehom vzpodbujajoče stremljenje po dobičku. Vsa zavest dolžnosti, vestnost, požrtvovalnost, skrbna izobrazba in znanje, ne morejo nadomestiti svobodnega samo sebi odgovornega podjetniškega duha, njegovo iznajdljivo prilagodljivost, gibčnost in drznost, ki jo vzbudi privatna trgovina z izgledom na osebni dobiček. Kar zadružnega trgovca dviga iz etičnega stališča nad privatnega, namreč neposredna, od osebnega dobička neodvisna služba skupnosti, predstavlja obenem zavoro za čim večje udejstvovanje njegovega trgovskega znanja. Najboljši in izkušeni trgovci izgubijo, ko pridejo v vodstvo zadrug, čim resnejše in vest-nejše razumejo svoje nove zadružne naloge, po večini ravno tiste lastnosti, ki privatnega trgovca usposobijo, da vrši svojo gospodarsko nalogo. Ker niso odgovorni za se, ampak za veliko skupnost, niso nikoli svobodni in samostojni v svojih odločitvah kakor privatni trgovec. Mnogokrat so vezane na razne formalnosti in pogoje ter porabijo dober del svojih sil za odstranjevanje nesoglasij in trenj, ki so neizogibna tam, kjer tvori upravo več oseb. Čim vestnejši so, tem bolj se bojijo odgovornosti, ki bi jo sicer v lastnih zadevah vzeli nase, ki pa jim je nasproti tujemu, zaupanemu jim premoženju pretežka. Te odgovornosti so mnogokrat prav znatne. Od poslovnih uspehov zavisi usoda mnogih članov, pri centralah celo mnogih tisočev. Z ozirom na to in, ker namen zadruge ni dobiček, ampak samo dosega pravične cene, so zadružnemu trgovcu prepovedani špeku-lacijski posli. Ampak kaj naj to pomeni? Trgovina, ki ima nalogo, da premaga časovno in krajevno ločitev produkcije od kon-zuma, je vedno zvezana s špekulacijo. Med nakupom in prodajo je vedno neka časovna razdalja in riziko spremembe cen, ki lahko medtem nastopi na trgu mora nositi trgovec. To je špekulacija, kajti trgovec tudi zadružni, sklepa kupčije v pričakovanju, da se cene med nakupom in prodajo ne bodo spremenile tako, da bi mu nastala zguba. Riziko cen se v marsikaterih slučajih da izločiti n. pr. z omejitvijo poslovanja na blago z nespremenljivimi cenami, monopolskimi cenami, z dobavnimi pogodbami, ki vsebujejo klavzule glede najvišjih in najnižjih cen, s prevalitvijo rizika cen na posredovalce. Ampak vse to so posebni slučaji. Praviloma mora veliki trgovec kakor tudi velika konzumna zadruga ali pa zadružna kmetijska blagovna centrala kupovati na zalogo, da lahko zadosti vsakemu povpraševanju, četudi z namenom, da izrabi ceno, ki je nastala vsled večjega povpraševanja. Pri tem pa že obstoja riziko cen. Špekulativni moment je torej vedno poleg in vsebuje v sebi možnosti zgube. S tem mora računati zadružni kakor tudi privatni trgovec. Ker pa gojijo zadruge, Predvsem tudi kmetijske prodajne zadruge, največ poslovanje na lasten račun, ki jim daje pri kompliciranih prodajnih prilikah potrebno večjo poslovno gibčnost, morajo no- siti tudi riziko cen in morejo pri nepredvidenih krizah cen brez lastne krivde utrpeti izgube, ker se ravno riziko cen v največ slučajih ne da izločiti. Zguba, ki tako nastane zadrugi in s tem tudi skupnosti članov, je enaka vsoti zgub, ki bi jih utrpel vsak član posebej, če bi zadruga prodajala le v komisiji in je praviloma manjši kakor pa skupnost vseh izgub, ki bi jih utrpel vsak posamezni član posebej, če bi sam prodajal. Če torej rečemo naj se zadružni trgovec ne bavi s špekulacijskimi posli, ni s tem rečeno, da naj se sploh ne bavi s trgovskimi posli, pri katerih je mogoča kakšna zguba, kajti potem sploh ne bi mogel trgovati, ampak on ne sme imeti špekulacije namenoma kot predmet ali cilj svojega delovanja, t. j. ne sme sklepati kupčij samo z ozirom na bodoči razvoj cen. Zadružni trgovec naj kupuje le to, kar je potrebno. Špekulacijsko trgovanje, pri katerem je pa blago postranska stvar in je namen samo vsled razvoja cen pričakovani veliki dobiček, pa naj opusti. Zadružni trgovec ima druge naloge kakor pa iskati dobiček. Prevzame naj za skupnost, ki ga je pooblastila, to je za članstvo zadruge gotove trgovske naloge, kjer kakor že omenjeno ima privatna trgovina vrzeli ali pomanjkljivosti. Zadružni trgovec naj se smatra kot služabnik skupnosti, čigar plača obstoji v tantijemi koristi, ki jo doseže. Ampak poleg trgovskega dela in poleg trgovskih zmožnosti potrebuje še druge lastnosti, ki ga šele povzdignejo v zadružnega trgovca. Kot pooblaščenec skupnosti, čije člani so obenem njegovi odjemalci, mora voditi zborovanja, zagovarjati in uveljaviti predloge in sklepe članov, mora poznati dobro ne samo posameznika, ampak mora vedeti, da posameznik v skupnosti drugače misli, sodi in dela kakor, če je sam, to je obvladati mora psihologijo množice. Potem mora kot zastopnik malih slojev prednjačiti tam, kjer je trgovina obstala, mora vzgajati s tem, da navaja tiste, ki so ga pooblastili, dostikrat šele k izdelovanju blaga, ki je sposobno za trg in trgovino. Trgovina gre mimo blaga, ki ji vsled pomanjkljivosti v kakovosti ne obeta trgovskega dobička. Zadruga pa tega ne more prezreti, če hoče izpolnjevati svoj namen. Skrbeti mora, da postane blago članov sposobno za trgovino. Zato pripravlja trgovini prav za prav pot. K tehničnim in organiza-toričnim zmožnostim in znanju morajo pri zadružnem trgovcu priti še razne moralne lastnosti. Zadružni trgovec mora biti prevzet od zadružne misli, od resnobe, ki je preve- jala rochdalske pionirje, Raiffeisen - a, Schul-ze- Delitzsch-a in vse velike zadružne voditelje. To ni nobena ideološka navlaka, ampak to je temelj in podlaga, na kateri je postalo veliko in močno naše zadružništvo na deželi in v mestu. V zadružnem trgovcu, ki noče zaslužiti, ampak služiti mora prevladovati le dobra stran trgovskega duha in čistost zadružnih idealov. Trgovsko delo mora vršiti v smislu izreka hamburškega brodo-lastnika Karla Laeisz, ki je delničarju, ki se je pritoževal čez nizko dividendo odgovoril: „Namen družbe je, da goji brodarstvo, ne pa da razdeljuje dividendo". Naša zunanja trgovina v letu 1931. Sedaj so nam na razpolago že suma-rični podatki o naši zunanji trgovini v preteklem letu. Iz teh podatkov posnemamo najvažnejše, kakor sledi: Naš izvoz je znašal lani skupno 3,323.000 ton v skupni vrednosti 4.801.0 milijonov Din. Leta 1930 je znašal 4,733.000 ton za 6.780.1 mil. Din. Izvoz je torej po količini padel za 29.8%. po vrednosti pa za 29.2 %. Na eni strani smo lani doživeli veliki padec cen, predvsem naših kmetijskih proizvodov. Zato je padla vrednost izvoza. Nadalje je pa padla v skoro isti meri tudi količina izvoza, kar je v zvezi s splošno svetovno gospodarsko krizo. Vsepovsod omejujejo uvoz, posebno kmetijskih pridelkov v svrho zaščite kmetijstva in naša država mora vedno bolj iskati nova tržišča za kmetijske proizvode, kar je pa vedno težje. Vsepovsod čitamo o uvoznih prepovedih, o uvajanju uvoznih kontingentov v svrho reguliranja uvoza, o deviznih predpisih, ki onemogočajo izvoznikom, da čim prej pridejo do svojega denarja, uvajajo se nove carine, zvišujejo se že obstoječe itd. Naše kraje zanima predvsem izvoz lesa, ki je od leta 1929, ko je dosegel rekordno višino, padel po teži in po vrednosti za polovico. Leta 1931 smo izvozili stavbnega lesa 750.000 ton (1930 1,166 000 ton) v skupni vrednosti 718.8 (1930 1.156.9) mil. Din. Ravno tako je padel izvoz drv od 413.000 ton za 79.1 mil. Din v letu 1930 na 275.000 ton za 51.6 mil. Din v letu 1931. Skupno je znašal ves izvoz lesa (stavbnega, drv, hrastovih in bukovih železniških pragov ter ostalih izdelkov iz lesa) leta 1929 1.830.3 mil., leta 1930 je padel na 1.453.7 mil., lani pa celo na 906.8 mil. Izmed ostalih predmetov, ki zanimajo naše kmetijstvo, nam je omeniti izvoz hmelja* Še pred leti (1928) smo hmelja izvozili 7.679 ton v skupni vrednosti 226 mil. Lani pa je bil izvoz minimalen, saj je znašal le 1.577 ton v vrednosti 11.9 mil. Din. Po teži je torej izvoz hmelja padel za 79 %, po vrednosti pa celo za 95%. Naš uvoz je lani znašal 1,133.000 ton v vrednosti 4.800.3 mil. Din. Leta 1930 smo -r 25 uvozili 1,514.000 ton za 6.960.1 mil. Uvoz je torej padel po količini za 25c/o> po vrednosti pa še bolj kot izvoz, namreč za 300/„. To pomeni, da je naš konzum postal sla-bejši in da smo radi splošne gospodarske krize mogli kupovati manj kot prejšnja leta. Posledica večjega zmanjšanja uvoza kot izvoza je tudi majhna aktivnost naše zunanje trgovine v preteklem letu. Lani je bila naša zunanja trgovina aktivna za 07 mil. Din, dočim je bila leta 1930 pasivna za 180 mil. dinarjev. Leta 1929 je bila aktivna in je izvoz prekašal uvoz za 322.7 mil. Din. Navajamo še leto 1928, ko je bila naša zunanja trgovina pasivna za celih 1.390.6 mil. Din. Razvoj naše zunanje trgovine po posameznih mesecih kaže, da je bila naša zunanja trgovina aktivna v teh le mesecih: avgust, november in december, v glavnem radi večjih izvozov pšenice in koruze. Zanimiva je statistika o državah uvoznicah in odjemalkah našega blaga. Med uvozniki v našo državo je prišla sedaj na prvo mesto, kakor je bilo pričakovati, Nemčija, dočim je bila lani Češkoslovaška. S Češkoslovaško smo imeli leta 1930 bilanco pasivno za veliko svoto 668.6 mil. Ta pasivnost se je lani zmanjšala, ker je uvoz iz Češkoslovaške k nam zelo padel, v veliko večji meri kot naš izvoz na Češko. Znašala je lani samo še 128.8 mil. To ugodno dejstvo je pripisovati novi pogodbi s Češkoslovaško, ki je bila lani sklenjena. Na podlagi te trgovinske pogodbe se je zelo povečal naš izvoz pšenice in drugih kmetijskih pridelkov. Nadalje je iz statistike naše zunanje trgovine razvidno, da tvorijo večino našega uvoza industrijski izdelki in sicer po vrednosti 74.6%, važna postavka je še uvoz si-rovin za predelavo industrije in polfabri-katov 17'35% vsega našega uvoza v lanskem letu. V izvozu pa so bile najvažnejše postavke: živa živina 15'43%, sirovine in poltabrikati 42%, hranila in pijače 35,3% in industrijski izdelki 7.3o/0. Državni in banovinski proračun. Te dni je finančni minister dr. Gjorgje-vič predložil parlamentu osnutek državnega proračuna, ki bo stopil v veljavo 1. aprila 1932 za proračunsko leto 1932-1933, ki se s tem dnem začne. Kakor je razvidno iz izjave finančnega ministra, znaša proračun za splošno državno upravo 7.551 mil. (sedanji znaša 8 522), za državna gospodarska podjetja pa 3.849 mil. (sedanji 4.688), skupno znaša ves proračun 11.400 mil. Din v primeri s sedanjimi 13.210 mil. Din. Zmanjšanje znaša 1.810 mil. Din. Vpoštevati pa je treba, da je bilo v tekočem proračunu odobrenih še mnogo naknadnih kreditov in da je država lani najela dve novi posojili, katera bo treba sedaj obrestovati, oziroma že deloma izplačevati. Nemške re-paracijske dajatve v novem proračunu niso vpoštevane. Novi proračun prinaša velike izpremembe zaradi povečanje postavke za državne dolgove. Nadalje je ukinjena cela vrsta ustanov, med njimi zlasti prosvetne ustanove, posebno v srednjem in višjem šolstvu. Ukinjajo se med drugim nekatere gimnazije, učiteljišča in fakultete. Zmanjšanje proračuna se nanaša na osebne in stvarne izdatke v vseh panogah državne uprave in v državnih gospodarskih podjetjih. Novi finančni zakon prinaša tudi uvedbo šolnine. 8. februarja se je pričelo tudi zasedanje banovinskega sveta, kateremu je bil predložen proračun naše banovine in njenih pod- jetij za 1. 1932 - 1933. Proračun znaša v izdatkih in ravnotoliko v dohodkih 112 mil. Din. Proračun za tekoče leto 1931- 1932 je znašal nekaj nad 116 mil. Din, zato je sedanji predloženi proračun manjši za 4.4 mil. ali za 3 8%. Pri tem ni vpoštevano, da je bil lani z odlokom bana, katerega je potrdil finančni minister znižan proračun naše ba- novine na 104.7 mil. Din. Med drugim prinaša novi proračun uvedbo zdravstvene doklade, ki je obstojala sicer tudi že prej. Nadalje bo uvedena davščina na nakladanje in razkladanje po železnicah, katere donos je proračunati na 8 mil. din. Cenitve donosov tudi drugih banovinskih davščin so zmanjšane. Zadružna produkcija in monopolske cene. (Po „Konsumgenossenschaftliche Praxis“.) Konzumno zadružništvo, ki ima namen, da ščiti interese konzumenta, se ne zadovoljuje s tem, da ga oskrbuje z raznimi potrebščinami, ki jih nabavlja pri privatnih veletrgovcih in tovarnarjih, ampak je v mnogih državah že prešlo na polje lastne produkcije. Potom lastne produkcije more zadružništvo prav posebno doseči velike koristi za konzumente, ker se že na tem mestu prične njen vpliv na cene. Pri mnogih predmetih vsakdanje uporabe cene določajo cene producentje popolnoma svojevoljno, bodisi da ima posamezni producent faktični monopol za posamezni predmet, bodisi da se vsi producentje istega predmeta organizirajo v kartelu, ki določa enotne cene. Razumljivo je, da v slučajih, ko je producentu dana možnost določanja cen, jih bo določil tako, da bo imel čim-večji dobiček od konzumenta. V takih slučajih je mnogokrat poseglo vmes konzumno zadružništvo z lastno produkcijo. Z nižjimi cenami za svoje blago, je prisililo tudi privatne producente, da so šli s cenami navzdol. Konzumno zadružništvo na Švedskem si je na tem polju nabralo prav posebne izkušnje in doseglo lepe uspehe. Lastna produkcija švedskega konzumnega zadružništva je prav znatna in njihova organizacija na višku. Najstarejše večje industrijsko podjetje š edske K. F. — Kooperativa Forbundet — je 1. 1921 ustanovljena tovarna margarine (rastlinske masti). Povod za ustanovitev te tovarne je bila samoobramba. Kartel švedskih tovarnarjev margarine je že 1. 1909 skušal izvesti bojkot proti „K. F.“. Po dolgih bojih je pa „K. F.“ zmagal in se osamosvojil z ustanovitvijo lastne tovarne. Ta zadružna tovarne margarine je pomenila za zadružno gibanje že po kratkem času popolen uspeh. Postala je največja tovarna na Švedskem in njena produkcija je tako narasla, da so jo morali že po dveh letili znatno razširiti. Vkljub temu, da se je kakovost zelo izboljšala, je bila cena znatno nižja kot pa za producenta kartela. Neposredna posledica je bila splošen padec cen in večji konzum, največ radi boljše kakovosti. Potem ko je lastna produkcija margarine tako sijajno uspela, je zadružništvo prešlo v napad na drugi važni švedski kartel in sicer na kartel mlinov. Kartel mlinov je radi tega posebno važen, ker je Švedska v veliki meri navezana na uvoz žita. Veliki mlini pa so gledali na druge koristi, kakor pa na koristi konzumentov. Tudi tu so imele švedske zadruge uspeh in so zlomile kartel. L. 1922 je prišel v zadružne roke velcmlin „Pri treh kronah" v Štokholmu. Od tedaj so severno- in srednjošvcdske konzumne založene z lastnimi produkti. Drugi veliki mlin „Pri treh levih" je bil kupljen v Gotenburgu 1. 1924. Ta mlin zalaga južno- in srednjo-švedske zadruge. Tudi tu je kot neposredna posledica nastopilo znižanje cen, kar je pridobilo zadružnemu gibanju novih pristašev. Lastna produkcija „K. F." je prešla tudi že na drugo polje. Že leto dni po otvoritvi lastne tovarne čevljev je prišlo do zlomitve najmočnejšega kartela v državi. To je bil kartel tovarn za čevlje iz kavčuka. Čevlji iz kavčuka so na Švedskem vsled mnogega snega in s tem zvezane vlage zelo priljubljeni in jih mnogo nosijo. Že samo sklep „K. F.“, da se bo udejstvovala na tem polju je pozročil, da so cene padle za tri krone pri paru. Najnovejši zadružni industrijski obrat, popolnoma moderno zgrajen in urejen, je tovarna električnih žernic v Štokholmu. Boj je bil naperjen proti svetovnem monopolu v trgovini z žarnicami. Nekaj podatkov naj pojasni razvoj: !• 1929 stane navadna žarnica na Švedskem L35 Kr. 1. 1930 je zgradila „K- F." svojo tovarno. 1. 1931 stane monopolska žarnica 0 95 Kr, zadružna „Luma" žarnica pa samo 0 85 Kr. Cena je torej padla za 37%, kar se more smatrati za izreden uspeh. Zadruge vseh nordijskih držav, to je Švedske, Nor- veške, Danske in Finske, so med tem ustanovile tako imenovano „Luma" zvezo, ki oskrbuje vse te države z žarnicami iz zadružne tovarne. Že v nekaj mesecih so se pokazali izredno dobri uspehi. Tudi tu je delo zadrug koristilo vsem konzumentom. Monopolske cene so se morale znižati od L35 Kr na 0 95 Kr. Ker znaša na Švedskem letna uporaba na žarnicah okrog 10 milijonov komadov, znaša prihranek konzumentov pri 0'40 Kr pri komadu 4 milijone kron letno. Stroški za novo tovarno so znašali komaj polovico te vsote, ki jo je tovarna prihranila konzumentom, še predno se je dobro uveljavila. Podoben je položaj v sosednjih državah. Samo ob sebi je razumljivo, da konzumne zadruge prodajajo le „Luma" žarnice, za katere se vodi po deželi živahna reklama zlasti s filmi, ki prikazujejo tudi v najoddaljenejših vaseh tovarno in potek izdelovanja žarnic v zadružni tovarni. Vodilno načelo „K. F." je stremljenje znižati nesorazmerno visoke cene. Lastna zadružna produkcija brani privatnim tovarnarjem, da bi zlorabljali svoj monopolski položaj in svojo moč. Izdelovanje raznih potrebščin v lastni produkciji je najsigurnejše sredstvo za znižanje cen. To sredstvo je predvsem tudi zelo enostavno. Za tako znižanje cen ni potrebno drugega, kot uvidevnost konzumentov in njihova volja po samopomoči. Kaj nam pripoveduje zamenjavanje tujih valut v prošlem letu. Zadružna zveza je tudi v minulem letu posredovala za svoje članice zamenjavanje lujih valut. Iz številk, ki so jih vrgle zame njane valute, lahko opazujemo, kako upliva svetovna gospodarska kriza na gospodarski položaj naših izseljencev in konečno na gospodarski položaj pri nas doma, kjer je marsikatera družina navezana na zaslužek svojega rodbinskega člana, ki je šel v tujino za boljšim zaslužkom. Tu navedemo številke za minulo 1. 1931 in poleg v oklepajih še številke za 1. 1930. Tako bo imel vsakdo zrcalo o gospodarskem položaju izseljencev pred očmi. Zadružna zveza je dobila v minulem letu valut za Din 5,402.586 (6,586.492) in sicer meseca januarja Din 478.324 (255.752), februarja 617.344 (216.839), marca 438 837 (303.764), aprila 446.053 (544.430), maja 552.258 (419 384), junija 654.472 (566.328), julija 501.588 (646.297), avgusta 520.199 (715 803), septembra 545 972 (654.959), oktobra 181.201 (650.314), novembra 319 425 (498.562) in decembra 146,9.13 (1,064.100). Tako vidimo, da je bilo v prvi polovici leta stanje še povoljno, a v drugi polovici leta se je stalno slabšalo. Naši izseljenci so imeli splošno slab zaslužek in si niso mogli kaj prida prihraniti. Celo o praznikih, ko vsak izseljenec, ki ima še zveze z domačimi, pošlje kak dar, ob prošlih praznikih tega daru ni bilo. Redki so tisti, ki so mogli kaj več poslati. Omenimo še lahko, da je bila vrednost tujih valut v prošlem letu zelo spremenljiva. Razen švičarskega in francoskega franka ter holandskega goldinarja so bile vse druge valute zelo nestalne. Zadrugam! Pošiljanje računskih zaključkov Zvezi. Računski zaključki, ki jih zadruge pošiljajo Zvezi služijo predvsem za sestavo statistike. Opažamo pa, da mnogo poslanih računskih zaključkov ni točnih, ampak se v njih nahajajo napake in sicer da so posamezne postavke v računskem zaključku netočne ali pa, da so končne vsote v prometu, bilanci ali pa računu zgube in dobička nepravilne. Ker seveda nepravilnih računskih zaključkov ni mogoče uporabljati za statistiko, ampak jih moramo poprej popraviti, kar pa povzroča veliko dela, prosimo, da vse zadruge točno pregledajo prepise računskih zaključkov, ki jih pošljejo Zvezi, tako da bodo prepisi brez napak. Kot opažamo nastajajo napake ravno pri prepisovanju. Računski zaključki, ki so bili prvotno sestavljeni so po večini v redu, v prepisih pa je napravljena napaka. S točnimi prepisi nam bo delo olajšano in zmanjšano. Poleg tega prosimo vse zadruge, ki uporabljajo naše tiskovine za računske zaključke, da jih v celoti izpolnijo tudi v poročilu glede gibanja članstva na prvi strani. Tudi zadruge, ki imajo dvostavno knjigovodstvo in za računske zaključke ne upo- rabljajo naših tiskovin, naj vedno navedejo poročilo o gibanju članstva in deležev (stanje začetkom leta, število novih članov oziroma deležev, število izstopivših članov in izplačanih oziroma odpovedanih deležev, stanje članov in deležev koncem bilančnega leta) kakor to zahteva § 22. odst. 3. zadr. zakona. Sedaj moramo za te podatke mnogokrat posebej spraševati, kar je seveda delo, ki bi nam ga zadruge brez težav lahko prihranile. Zadruge, ki ne uporabljajo naših tiskovin, naj ne pozabijo v računskem zaključku navesti tudi prometa in računa zgube in dobička. Zelo bi nam te zadruge tudi ustregle, če bi svoj računski zaključek prilagodile obliki računskega zaključka kakor je v tiskovinah oziroma kakor jo imamo v našem statističnem pregledu. To se tiče predvsem razvrstitve posameznih postavk, kajti le enotnost pri računskih zaključkih nam more dati enotnost tudi v statistiki. Zadružništvo v inozemstvu. Zadružne elektrarne v Čehoslovaškl. Pred kratkim je državni statistični urad češki izdal pregled o elektrifikaciji na Češkem. Po teh podatkih je koncem 1. 1929 pošlo- valo 39 zadružnih elektraren, 451 zadrug za" nabavo elektrike in 912 krajevnih pomožnih zadružnih elektraren. Od tega števila odpade po deželah na Češko 19 zadružnih elektraren, 330 nabavnih in 902 pomoćnih električnih zadrug, na Moravsko in Šlezijo 17 proizvajalnih, 121 nabavnih in 9 pomožnih zadružnih elektraren, na Slovaško pa 3 proizvajalne in 1 pomožna električna zadruga. Zanimivo je, da odpadejo skoro vse pomožne zadruge na Češko. Vzrok je v tem, ker se na Moravskem širi občinska elektrifikacija, medtem ko je na Češkem bolj udomačena zadružna elektrifikacija. Statistični pregled nudi podatke o tem, kako velike okoliše zalagajo zadružne električne elektrarne z električno energijo in koliko prebivalcev preskrbujejo z njo. Zadružne elektrarne obsegajo vsega skupaj 1730 občin z 224.476 hišnimi številkami in 1,354.000 prebivalci. Ti podatki se nanašajo na leto 1929. Odtlej je elektrifikacija zopet znatno napredovala, tako da se more trditi, da je z elektriko potom električnih zadrug oskrbovanih najmanj 1 Va milijona prebivalcev. S tem je tudi češkim kmetovalcem v veliki meri omogočeno bolj intenzivno gospodarstvo, zlasti kar se tiče uporabe elektrike pri strojnem delu. Gradbene hranilnice v Nemčiji. V zadnjih letih so se v Nemčiji zelo razširile ta koimenovane gradbene hranilnice (Bauspar-kassen). Namen teh hranilnic, osnovanih v obliki zadrug, je pomagati članom pri gradnji lastnih stanovanjskih hiš. Način njihovega delovanja je obstojal v tem, da so morali člani vplačevati v hranilnico svoje Prihranke, ki jih je potem uporabila kot posojilo članom za gradbo hiš. Bistvo tega načina je v tem, da člani eden drugemu pomagajo graditi hiše. Ko je zbranih dovolj sredstev dobi posojilo prvi, nato drugi itd. Posojila so običajno brezobrestna in seveda tudi člani ne prejemajo obresti za svoje pri- hranke. Na prvi pogled izgleda cela zadeva zelo enostavna in kar priporočanja vredna. Vendar pa imajo stavbne hranilnice veliko napako in ta je v tem, ker ne nudijo članom nobene garancije, da bodo posojila res dobili. Za tiste, ki dobijo posojilo kot prvi, je stvar v redu, ostali pa ne vejo, koliko časa bodo morali nanj čakati, in če bodo sploh kdaj kaj dobili. Kajti to odvisi od tega, 4 štorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev račun, zaključka za 1. 1931. 4. slučajnosti. Redni občni zbor Okrajne posojilnice v Krškem r. z. z n. z.j se bo vršil dne 20. marra 1932 ob pol 11. uri dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zad. občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. odobrenje rač. zaključka za 1.1931. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Lambertu, r. z. z n. z., se bo vrš i dne 13. marca 1932 ob 3. uri pop. v župni pisarni. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za 1.1931. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, r. z. z n. z., se bo vršil v torek dne 8. marca 1932 ob 2. uri pop. v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. revizijsko poročilo. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev bilance za leto 1931. 4. volitev načelstva. 5. vo'itev nadzorstva. 6. predlogi. — Ako ta občni zbor ob navedenem času ne bi bil sklepčen, se bo vršil 29. marca 1932 drugi občni zbor ob isti uri, na istem mestu z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen neglede na število navzočih članov. Redni občni Hranilnice in posojilnice v Leskovcu pri Krškem, r. z. z n. z., se bo vršil dne 6. marca 1932 ob 8. uri zjutraj v dvorani „Pod lipo*. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobrenje rač. zaključka za 1. 1931. 5. sprememba pravil. 6. slučajnosti. Občni zbor „Lastnega domu* v Ljubljani, r. z. z o. z., se bo vršit 14 marca 1932 ob 17. uri v prostorih Prosvetne zveze. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. odobritev rač. zaključka za 1. 1931.3. čitanje revizijskega poročila. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti. Občni zbor Gradbene zagruge „Martuljek* v Ljubljani, r. z. z o. z , se bo vršil 24. februarja 1932 ob 1. uri popoldne v semenišču. Dnevni red: 1. poročilo nače stva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka za 1. 1931.3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti Občni zbor Ljudske posojilnice v Logatcu, r. z. z n. z, se bo vršil dne 13. marca 1932 ob 3. uri pop. v župnišču v Gorenjem Logatcu. „Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobritev računskega zaključka za 1.1931. 5. volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 7. slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega gospodarskega društva v Logatcu, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. februarja 1932 ob 6. uri popoldne v zadruginih prostorih. Dnevni red!: l.prememba pravil. 2. slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Loškem potoku, r. z. z o. z, se bo vršil dne 19. marca 1932 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih na Hribu. Dnevni red:l. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka za 1. 1931. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. poročilo o izvršeni reviziji. 6. slučajnosti. Občni zbor Posojilnice v Makolah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24. februarja 1932 ob 9. uri dopoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. potrjenje rač. zaključek za 1 1931. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Moravčah, r. z. z n. z., se bo vršil 28. februarja ob 3. uri popoldne v uradni li prostorih v ka-planiji v Moravčah Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobrenje računskega zaključka za 1. 1931. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti. Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Pavlu pri Preboldu, r z z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 28. februarja 1932 ob 3. uri popoldne v posojilniškem prostoru. Dnevni red: 1.poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1931. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti. Občni zbor Strojne zadruge za Pevno in okolico, r. z. z o. z., se bo vršil 28. februarja 1932 ob 2. uri popoldne pri načelniku. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročil i nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1931. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Podkorenu, r. z. z o. z., se bo vršil dne 4. aprila 1932 ob1 2. uri popoldan v zadružni hiši. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2 poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1931. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. volitev razsodišča. 7. oddaja prostorov v najem. 8. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Rakitni, r. z. z n. z , se bo vršil v nedeljo 28. februarja 1932 ob 3. uri popoldne v župni pisarni. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1931. 4. slučajnosti. Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Radovljici, r. z. z o. z., se bo vršil 28. februarja 1932 ob pol 8. uri v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zad. občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1 1931. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. čitanje revizijskega poročila. 7. sprememba pravil. 8. slučajnosti. Redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici ob Savinji, r. z. z n. z., se se bo vršil dne 6. marca 1932 ob 4. uri popoldne v novem skladišču Kmetijskega društva Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zad. občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobrenje račun, zaključka za 1. 1931. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti. Občni zbor Kmečke nabavljalne in prodajne zadruge v Ribnici z okolico, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo 28. februarja 1832 ob pol 8. uri v prostorih Hranilnice in posojilnice v Ribnici. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. poročilo o reviziji zadiuge v I. 1931. 3. odobrenje računskega zaključka za 1. 1931. 4. posvetovanje o razširjenju zadružnega obrata. 5. premena pravil § 19, razširjenje načelstva. 6. nadomestna volitev načeistva. 7. volitev nadzorstva. 8. slučajnosti.