Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iiba|a t Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4 80 K Reklamacije so poštnine proste. Neftanklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inseiati' Enostopna pett -vrstica' (širina 88 mm) za enkrat 30 vin,-večkrat po dogovora. 67. štev. V Ljubljani, v torek, dne 7. junija 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklaM&cije, inserate i. t d.: Upravni!tro delavstva izganja izmed delavskih vrst, v prvi vrsti potom pouka, in menda bi nobeno sredstvo ne odtrgalo, delavstva bolj od pijančevanja, kakor nan.vnost grozne podobe ysled alkoholizma zbolelih organov. Vendar lahko rečemo, da ima človek v sebi toliko zdravega egoizma, da se velika večina ljudi temu skrajnemu alkoholizmu ubrani. Pravzaprav bi se vsak človek količkaj zdravega raruma, ko prvič na sebi konštatira slabe posledice pitja, moral sebi na korist ogibati nezmernega pitja in sploh takega pitja, ki mu škoduje. Vsakdo, ki se vprvič upijani, čuti po nezmerno zaužiti pijači, da ga boli želodec in glava, da ga •lasje bolijo*, Nemec pravi, da ima «mačka-Katzen-jammer», Francoz pa soglaša s Slovencem «mal aux chereux». Alkohol napne namreč krvne žilice v koži na glavi, vsled česar zabole korenine las, kadar se lasje pogladijo. Vsak pameten človek, če ga enkrat «bole lasje*, in pri tem seveda tudi želodec, vsled česar se mu drugi dan vse gabi, sklene ubraniti se nadalje gnju-sobam pijanega človeka. Kdor se tega pojava ne zboji, postane polagoma alkoholist. Razsoden člo* vek pa se bo ogibal preobilega pitja iz gnjusa in se tako reSil alkoholizma. Radi tega se lahko reče, da težko obolelih alkoholistov razmerno ni toliko, večja škoda je iz momentanega, akutnega alkoholizma, t. j. pijanosti. Pijan človek je često spolno in krvno razvnet. Plodovi spolnega objetja v pijanem stanju so navadno bolehni in bolni, in sicer največkrat na živcih ter disponirani za umobolnost. Precejšen odstotek umobolnih po naših umobolnicah tvorijo taki bolniki, katerih očetje ali matere so bili udani alkoholu. In tako se očetova in materina nezmernost kaznuje na nedolžnih otrocih, neredko-krat se ta bolezen širi od rodu do rodu. Velik d.-i hudodelcev je dobil svojo dispozicijo od starša.« alkoholistov, in poleg tega vidimo, da s* največ hudodelstev izvrši v pijanem ali polupijanem, vinjenem stanju, ko je človek razgret in ne zna vladati svojih čuvstev; razum stopi docela v ozadje* Vsi fantovski poboji, lahko rečemo, izvirajo iz opitosti. Za zdravega človeka je torej nerazumljivo proobilo pitje, ker ve, da vsled preobilo zaužite pijače zgubi oblast nad samim seboj, ve, da vsled preobilega pitja nastopi slabost m bolehen, a ve tudi, da mora sam plačevati za použiti alkohol in pridobljeno bolezen s težko zasluženimi novci 1 Ako PODLJSTEK. Poljubi. Spisal E. K. Njena levica je gorela v njegovi. Nekako mehanično, a vendar s čutom mu je stisnila roko, a ou je začutil stisk v prsih, nekod okrog srca. In bito mu je kakor bi mu šepetala: Poljubi mo! Dobro je vedel, da ni ivekla nobene besedice. A ono «poljubi me», mu je šumelo v ušesih uprav z njenim glasom. Nekaj ga je sililo, naj se vsaj prepriča, ali ni morda vendar kaj dejala. Kajti odkod naj bi prišel oni šepet v njegova ušesa F Malce se je nazaj naklonil in pogledal na njene ustnice, ki kb lahkno trepetale. A šepetale niso ničesar. Jedva vidljivo so se tresle, in videti je bilo, kakor bi zahtevale nekaj, kar bi jih pomirilo. Silno ga je mikalo, da bi jo bil poljubil na usta. In nepopisno se je moral brzdati, da se je premagal. Vsklonil aa je zopat pokonci in njeni laaje ao aa zopet skoraj dotikali njegovih ust In poljubil jih je zopet... kakor prej, samo bolj živo, bolj vroče... V tem hipu se je končala mazurka. Komaj sta opazila, da je godba obmolknila, Prenehala sta plesati, a j glavi se jima je vse vrtelo. Dozdevalo se jima je, kakor ne bi hodila od trdnem parketu, temveč bi plavala nekje v zraku. Mnogoglasni šum govorjenja, smeha, hoje, pahlja-nja in zopet govorjenja se je samo kakor neko zamolko žuborenje dotikal ušes. Oči so jima gledale liki skozi čudno pobarvano tenčico in vse se jima je prikazovalo v fantastičnih oblikah in bojah. Bila sta docela pogreznjena vase, v svoje misli in v svoja čuvstva. Ona poljuba sta. jima tičala v glavi in v srcu. In želja za dalnjimi enakimi poljubi jima je gorela kakor plamen v prsih in žarila kakor žrjavica na ustnah. Nehote, nevede sta korakala proti stranski sobi, pripravljeni za odmor. Neka blaga, skoraj polutema je vladala tam. Nikogar ni bilo v sobi. Plesalci in plesalke so bili do zadnjega v veliki dvorani, katere tudi garde-datne niso zapustile, gospoda, ki ne pleše, pa je bila deloma pri bifetu, deloma v igralnih sobah. Sredi umetno vzgojenih palm in sredi drugih eksotičnih rastlin, nad katerimi je plavala od električnih žarnic se razlivajoča medla rožnata svitloba, sta obstala. Niti besedice nista izpregovorila. Njiju občutki so bili tako do pičice enaki, kakor bi bili njiju duši dve enaki struni dveh minn-cijozno enako oglašenih instrumentov, ki sta donela tako milo, kakor bi se morala zdajinzdaj zjokati. Stala sta si nasproti, tako blizu drug pri drugem, d« se jima je mešal dih in ju če bolj spajal. To je trajalo nekoliko kratkih trenotkovj bila sta videti nepremična, a vendar ni bil ne en živec njiju teles miren. In nakrat,kakor na povelje neke neznane elementarne sile, sta se objela, tesno, silno, in jela sta se poljubljati. Vse misli so pregnali eksaltirani občutki opojne blaženosti, katero sta srkala is teh vročih, mehkih, blaznih poljubkov. In bilo je, kakor se ne bi mogla napiti čudne sreče. Ne da bi se zavedala, kaj delata, kaj se t njima godi, sta čutila, da je to silna, vsakemu izrazu, vsakemu opisu, vsakemu touu se ponosno rogajoča sreča ... Zunaj se je nekdo glaano, krohotno zasmejal. Stresla sta se, kakor bi ju bil kdo, vroča, razgreta in razvneta kakor sta bila, polil z mrzlo vodo. — Hohohol Romantika še ni zamrla 1 — Hehehe I Pa res da ne, Kdo pa je t naših časih še tako poetično zaljubljen? — Ne bodi silen 1 Kaj ti je mar? Diskretnost je stvar poštenja. — Prav imaš. Kaj nam je mar? Hvala Bogu, za nas so to tempi passati. Priredimo rajše partijo taroka 1 — Bravo. Zaslišal se je zopet smeh in stopinje so*ae na ' parketu izgubljale. Bil je zopet mir, kakor prej..« bi delavec prav pomislil, kaj sploh počenja, ko pi-janfiuje, bi ga bilo sram samega sebe, družine in sveta. Samega sebe ubija in zapravlja tekom tedna težko prisluženo mezdo, doma so pa žena in otroci raztrgani in kriče zaman po kruhn. Skoraj nerazumljivo je torej, da je alkoholizem tako razširjen, in posebno med delavnim ljudstvom po kmetih, fabričnimi in obrtnimi delavci. Vzroki razširjenja alkoholizma so pač različni: Slab zgled gospode, posvetne in duhovne, ignoranca o strainih posledicah alkoholizma, največ pa splošne socialne razmere, t. j. pomanjkanje zdrave, krepke hrane, zdravega gibanja, pomanjkanje vzduba in solnca, po drugi strani pa duševne potrebe po odlastku, izpremembe in zabave. Alkoholizem, ki se kaže v akutni, t. j. hudi obliki, kakor gori povedano, ni toliko razširjen, ker že navaden egoizem, kakor omenjeno, odvrača človeka od nezmernega zavživanja žganih pijač. Tembolj pa je razširjen alkoholizem družbe, t. j. preobilo pitje piva, vina in žganja v svrho itpre-membe, odlastka in zabave; največ alkohola se popije v to srrbc. Kmet in delavec delata ves te* den, ne da bi se dotekaila kaplje žganih pijač; za to si pa privoščita v nedeljo! — Ko je kmečki fant opravil svoj krščanski nauk, potem seveda hajd v krčmo, katera itak stoji poleg cerkve. Tam se prične popivati, prepirati in razgrajati do pozne noči, tam se kosajo fantje, kdo prenese največ vina in kdo zanje potrosi več denarja. Kot sodnik poprej in pozneje kot odvetnik sem sliSal skoraj pri 50% kazenskih razprav izgovor obtoženca: pil >em preveč i Pri tem pa se našteva, koliko litrov ga je izpraznil, 3, 4 do 5 in včasih tudi Se več. Tako se tedaj popiva prav z neko metodo vsako nedeljo in praznik, če je le kaj cvenka v žepu, pije se za nedeljsko zabavo. Tam, kjer ne čutijo potrebe po čitanju, potrebe po izprehajanju v prirodi, potrebe po resnih gospodarskih in političnih razgovorih, ne preostaje delavcu in kmetu drugega kakor ubijanje nedeljskega časa v krčmi z alkoholom. — Alkohol mu razvname živce, da postane bolj zgovoren, da se mu zbudi fantazija ter da pozabi svojo bedo tekom tedna. — Tista navidez aa vzburjenost ali ginjenost, katero mu ustvari alkoholizem s tem, da mu goni kri hitreje po Žilah ali v nekaterih organih zbudi v njem prijetna čuv-stva, prijetne spomine, in človek je že tako ustvarjen, da pozneje pozabi docela na bolezen bolečine in zle posledice spominja se pa trenutkov veselja, fantazije in poguma. — Radi tega je alkohol najbolj nevaren od te strani, ker zbuja v zdravem človeku vsled hitrejšega srčnega in krvnega gibanja nekako nenavadno življenje, eni prijetni spomini ■e jemajo oglaSati delavcu in kmetu potem, ko je po potu in trudu izločil iz sebe nsjve^ji del Škodljivih snovi alkohola. — Drugo nedeljo tedaj je zopet «frisen» za novo alkoholno «zabavo». Kakor tobak, nikotin in opijnm, ravno tako vabi tudi alkohol človeka, da se mu izroči, da pozabi dolgčas, akrbi, trpljenje, ki ga je mučilo med tednom. — Alkohol, kot mamilo naiih čurstev, natega mišljenja, je torej večje zlo, kakor pa akutni Onadva v polutemni sobi sta se tresla kakor v jesenski sapi zakasnjen list na drevesu. — Ah — so naju — opazili? vpraša ona. — Opazili 1 Niso naju izpoznali, odgovori on Šepetajo. — On je bil — —. — Da, Stojan —-------------- Obmolknila sta. V njenem srcu se je oglasilo sovraštvo do uje* nega moža, močno kakor Se nikdar. Srečal Ob! Kaj jo ueča — — -—F Avskultanta Pregla poljubi so ji goreli na ustnah, kakor plamen, katerega ni moči ugasiti. In sanjala jo srečo. Ples je bil končan. Julka se je peljala s svojim, že nekoliko vinjenim soprogom domov. — Nu, dušica, je jecljal doktor; ali si se dobro zabavala? Komaj slišno je dihnila: — Da. — Ha ha, bravo, dulical so zahohota doktor ter ji pritisne poljub na usta. Iz ust mu je udaril neprijeten vinski vonj. Ona je vsa zadrgetala po duSi pa se ji je razlegala besna, obupna kletev. ..»i Konec. alkoholizem. Proti onemu se bori zdrav človeški egoizem, temu nasproti želja po trenotku odlastka, spomini na življenja, mamijo in vabijo vedno bolj-inbolj v naročje tega najsujsega sovražnika človeštva. Konec prih. Politični odsevi. * Poročnik Levlcky od 29. domobranskega pešpolka v Budejovicah je bil obsojen na sedem let ječe, češ, da je dajal radikalnemu listu «Straž Lidu* podatke za napade na polk in na častnike. Zanimivo je, da je bil lajtnant Levicky sam med tistimi oficirji, ki jih je list napadal. Ge je mož res kaj kriv ali ne, ne more nihče presoditi, ker je bila tudi ta kakor vsaka vojaška obravnava tajna in se ne more izvedeti niti besedica o tem, kar počenja vojno sodišče med Štirimi stenami. * Socialno-demokratična zveza v avstrijskem državnem zboru je sklenila, poslati ruski dumi adreso, v kateri se protestira proti uničenju finske ustave. * 0 vseučUiiklh vprsianjih je proračunski odsek sprejel sledečo resolucijo: Z ozirom na to, da narašča Število obiskovalcev vseučilišč zadnja leta v izredni meri in da že primanjkuje prostora ter z ozirom na to, da ne morejo izobraževati vsen dijakov v materinskem jeziku in na podlagi narodne k u 11 u r e, se vlada vnovič po-zivlje, naj se smotreno trudi, da se z vsemi primernimi sredstvi pripravi ustanovitev visokih šol v takih krajih, kjer so pogoji za miren in uspeSen razvoj takih učilišč. * Volilna reforma u ogrski parlament je sedaj odvisna od volje Khuen Hsdervaryja. V državnem zboru ima tako večino, da se z njo lahko napravi, kar hoče. Sedaj se bo torej dokazalo, če so bile njegove besede o splošni eaaki volilni pravici poštene ali ne. Opozicionalne stranke bi se bile ob sedaojihjvolitvahlahko prepričale, da uganjajo samomorilno politiko, če se še postavljajo splošni volilni pravici po robu. Tudi tak »umetnik*, kakršen je Kbusn Hedbrvary, ne bi mogel ustrahovati toliko volilcev, kolikor bi jih bilo po splošni volilni pravici. Seveda je vprašanje, če niso Košu-tovci že tako oslepeli, da tudi tega ne spoznavajo. * Pri nakih ogrskih volitvah so izgredi, pretepi in poboji zanimivo poglavje. Tudi sedaj ni manjkalo tega. Kdor bi hotel poročati o vseh takih dogodkih, bi moral napisati knjigo in pretanka ne bi bila. Le nekatere slučaje naj torej navedemo: V Balassa Gyarmatu je bil kmet Stefan Varga zaboden v vrat in je takoj umrl. — V Szigetv&ru so Justhovci pobili vsa okna na župnišču in obmetali protikandidata s kamenjem in z gnilimi jajci. V Szent Mikl6šu je bila popolna bitka; nešteto ljudi je deloma lahko, deloma težko ranjenih. — V Karansebešu so pognali župnišče v zrak, kar je župnik. glasoval za ljudsko stranko. — Tudi v Korpi so razdejali župnišče. V Občini je nastal pretep, vsled katerega je bilo mnogo težko ranjeaih. — V Oklandu so plakatirali, da je opozicionalni kandidat Hehtay umrl. V resnici je Se danes živ. * 0 reformi sakona je v justičnem odseku v soboto govoril pravosodni minister. Kakor smo že večkrat poročali, imajo katoliški zakoni v Avstriji, ki so ločeni, svoje društvo. Ono gre za tem, da bi se postava o ločitvi tako izpremenila, da bi se lahko zopet poročili Pred kratkim so uprizorili pred parlamentom malo demonstracijo in so poslali deputacijo raznim poslancem ter justičnemu ministru, da jim razloži njihovo zahtevo. Zaradi tega je nastal strahovit vihar po klerikalnem časopisju, ki ne more protrpeti misli, da bi tudi drugi ljudje dosegli kotček svobodo. V odseku je zdaj justični minister povedal sledeče: »Daputaciji katoliško ločenih nisem tajil težav, ki ovirajo reformo zakonskega prava. Upozarjal sem zlasti na parlamontarične težave in na to, da narodna in socialna nasprotja v parlamenta ne dajejo upanja, da bi se reforma kmalu izvršila. Tudi ni nobeni vladi mogoče, ustvariti trenotno večino za zakonsko reformo, če se mora bati, d*> razdene večino, na katero se sicer opira.* (Slavna vlada se namreč boji, da bi zaradi take poštene reforme izgubila krščanske sociace.) Sicer se je minister opravičeval, da je povedal deputaciji tudi svoje osebno mnenje o reformi. (Minister je namreč takrat priznal, da imajo ločeni katoličani s svojo zahtevo prav. Zdaj ae je pač ustrašil klerikalcev.) * Toriki prestolni naslednik princ Jusuf Is e din in minister za zunanje udeve Rifaat paša sta se odpeljala na Dunaj. * V Italijanski Iboniot je ministrski pred* sednik Luzcatti razvijal program, ki si ga bodo delavci gotovo zapomnili. Nastopal je proti splošni volilni pravici, Ati, da mora biti volilna pravica odvisna od naraičanja kulture. Mož je govoril tudi e delavskih vprašanjih: Kar se tiče stavk, mera država s enako «nepristranostjo» varovati •svobodo dela*, kakor svobodo stavke (to se pravi: Podpirati stavkokaze proti stavkajočim delavcem.) Beseda o sindikalni svobodi ne velja zanj. — Proračun ministrstva za notranje zadeve se je sprejel s 176 glasovi proti 76. Dokler ima Luszati 100 glasov večine, te lahko govori tako. No, v Italiji so večine (spremenljive kakor veter. * KrsČansko vprašiaje. Razprave radi kre-čanskega vprašanja so obtičale. Iz Carigrtda se poroča, da zato, ker je angleška vlada izpremenila svoje stališče, češ, da ne more ukreniti ničesar, kar bi moglo biti nevarno stališču grSke dinastije. — Za Turčijo je to slaba tolažba, prav dobra pa tudi ni za mir na Balkanu. * Vstala t Albaniji. Turške čete so brez odpora zasedle Djakovo. Prebivalstvo izroča orožje. Pri hišnih preiskavah so se našli papirji albanskega odbora v Parizu, ki pozivlje Arnavte, naj se upro mladoturški vladi in naj se iznebe vseh Mladotur-kov. V Djakovem, Monastiru in Skoplju so zaprli mnogo vstaških voditeljev in jih izročili vojnemu aodiSču. Socialni pregled. ** Pozor, čevljarji! Z Reke ae nam piše: Čevljarski delavci z Reke in Sušaka so vložili že dne 23. aprila svojim delodajalcem memorandum in so zahtevali odgovor najkasneje do 8. junija. Seveda bi bili mojstri ob dobri volji lahko že davno odgovorili. Veadar pa do današnjega dneva ni nobenega odgovora. Stavka je torej skoraj neizogibna. Vsled tega se prosijo vsi čevljarski delavci, naj nihče ne potuje na Reko ali Sušak, dokler ne bo ta boj končan. ** Stavka mlsirjev u Sniakn. Mizarji pri tvrdki Calugera se nahajajo od 1,7. maja v stavki. Zahtevajo skrajšanje delavnega časa dnevno na 9 ur, uvedbo minimalne plače od 45 do 60 vin. na uro in pripoznanje organizacije. Pogajanja so se vršila že trikrat, toda vselej brezvspešno. Ostali mizarski mojstri so se domenili, da ne sprejme nihče nobenega izmed stavkujočih v delo. Izgovarjajo se, češ, dela ni. Nemški konzulat, in to je značilno, si prizadeva priskrbeti navedeni tvrdki stavkokaze. Ge spada to tudi v obrambo nemških interesov, ne vemo, vemo pa, da sem izvabljeni mizarski pomočniki vpričo občutni draginji ne morejo eksistirati pri navadni plači. S rarimo vse mizarje in delavce pri strojih, naj ne sprejemajo dela na Sušaku, dokler ne bo poravnan obstoječi kotflkt ** Pekovski delavci, posorl Ogibajte se krajev: Wr. Neustadt, Ljubno, St. Veit, Beljak, Levico, Solaograd, Line, Rie-szow in Zadar, ker se naši tovariši v teh mestih nahajajo v plačilnsm gibanju. Ne dajte se speljati na Ud; gre ce za zboljšanje delavnih razmer in za boljši človeški obstanek. V takih časih mo-rsjo biti pekovski delavci solidarni. Sodrugi peki! Bodite na straži, skrbite, da se preprečijo morebitne lumparije. Zabranite vsako krumirstvo! Domače vesti. Ljubljanske vesti. — Potrditev ljubljanskega župana. •Slovenski Narod* v sobotni številki na uvodnem mestu trdi, da deželni predsednik baron Schwarz Seni odposlal akta o izvolitvi gosp. Hribarja za ljubljanskega župana na Dunaj. Če je to reinično, tedaj ima dr. Tavčar prav, da je Ljubljana sorodna ruski Kaiugi, kjer je gubernator vedno podpisoval akte, ne da bi jih č.tal, pa je enkrat podpisal to le: »Končno tem se prepričal, da sem popolnoma nesposoben za gubernatorja.* Občinski svet je izvolil župana pred poldrugim mesecem. Mi seveda nismo bili tako navdušeni kakor dr. Tavčar, ki je naravnost trdil, da Ljubljana ne more živeti brez Hribarja. Ampak dejstvo je, da je občina sedaj v lioeralnih rokah, da je bil Hribar postavno izvoljen in da ni bilo proti tej volitvi nobenega ugovora. Baronu Schwarzu je lahko nesimpatična; ampak kot deželni predsednik nima postopati po svojih simpatijah in antipatijah, temveč ima izvrševati avojo uradno dolžnost, neodvisno od avojih subjektivnih čuvstev in neodvisno od volje klerikalcev. Mi stojimo proti liberalcem v ostri opoziciji, njihovi nazori o občinskem gospodarstvu ao našim popolnoma nasprotni. Ampak pravica mora veljati tudi sa nasprotnika in to bi moral zlasti vpoštevati mož, ki stoji na tako važnem mestu kakor baron Schwarz. — Ljubljanski občinski svet ima danes ob 6. popoldne sejo z jako obiirnim dnevnim redom. Ce se ne reSijo vse točke nocoj, se nadaljuje seja jutri, v sredo, ob 6. popoldne. Tržaške vesti. . ~ ^r*,eT fl|*B®*tI. V nedeljo zjutraj so našli mrtvo uruplo nekega delavca v ulici Navali v Trstu. Poklicali so zdravnika z zdravniške postaje, ki ni mogel storiti drugega, kot konstatirati smrt vsled pretresenja možganov. Po končanih poizvedbah se je dognalo, da je ponesrečeni Ivan H a n z lik, zidar, star 33 let, iz Todena v Bosni, poročen, stanujoč v ulici Sv. Marka St 33., ravno nasproti, kjer so. ga naili mrtvega. Dognalo se je, da je Hanzlik bil pijan tisti večer in vračajoč se domov, se vlegel na z>d, ki deli ulico Sv. Marka od nekega prepada, in ko je zaspal, je padel ter si pretresel možgane in valed tega umrl. Zapušča ženo in tri otroke. Samomor. V nedeljo popoldne se je vrgel s streha •Delavskega doma* v Trstu 15 letni čevljarski vajenec Ernnanno Boschetti, stanujoč s svojini starši 7 nlici Malino « vspore it. 6, tar ostal na mesta mrtev. Pokojnik je bil član delavskega pevskega društva in socialistične mladine. Vzrok samomora je bila beie epileptična bolezen. — Konzorcij » npravljanje novega »Bulav-Ikega doma* v Tntn- Dne 27. maja je bil sklican sestanek vseh strokovnih organizacij, delavskih konsntnnih zadrug in političnih odborov, katerega se je udeležilo 25 strokovnih organizacij in vse druge organizacije, nastanjene v »Delavskem domu*. Sestanek je otvcril predsednik delavskih konzumnih zadrug, sodre g Pitz, ki je razjasnil, da gre za sestavo konsorcija za upravljanje novega »Delavskega doma*. Ta konsorcij bi moral preskrbeti potrebni kapital za ureditev novih prostorov, ki so že kupljeni v ulici Madonina št. 15. Ta konsorcij bi moral biti sestavljen iz enega zastopnika delavskih konzumnih zadrug, enega zastopnika komisije strokovnih organizacij, enega zastopnika političnih odborov ter šestih zastopnikov, ki se imajo izvoliti na današnjem sestanku. Tako sestavljeni konsorcij bo izdal deleže po 10 kron. Znesek vsakega deleža bi moral biti vplačan v teku šestih mesecev od dne vpisa. Ca v določenem času ne bi bil delež vplačan, bo detičnik izgubil polovico vplačanega zneska. Na vsak redno vplačani delež bo odmerjeno 5% obresti. Ti predlogi so bili po kratki debati sprejeti. Na to se je pooblastilo vodstvo del. kons. zadrug, da izdela notranji red, ki;se ima razposlati vsem strokovnim organizacijam v »Delavskem domu*, naj si nakupijo deleže. -— Vsi oni sodrugi, ki bi rsd< pomagali za nabavo potrebnega kapitala, se lahko že danes prijavijo v delavskih konsuranih zadrugah. — Nesreča ali samomor ? V pondeljek, dne 30. maja so delavci iz Doline, ki so šli na delo v Trst, našli na železniški progi Trst—Poreč, in sicer v bližini Zavelj, razmesarjeno truplo nekega delavca. Približno 60 metrov od dotičnega mesta so našli odrezano glavo. V razdalji od trupla do glave pa so ležali koščki mesa. Bila je obveščena policija, katera je preiskala žepe nesrečnika in našla neki dokument, ki ga je bilo izdalo lučko poveljništvo na ime Dragotin Hrvatin, rojen leta 1886. v Trstu, zidar, posestnik čolna. Po sestavljenem zapisniku je bilo truplo prenešeno na pukopališče. Ne ve so, ali se je dogodila nesreča, zločin ali samomor. — Ubit od ljubimca svoje matoro. V pondeljek zvečer se je od>grala v Trstu groma drama, darija Bobeck, stanujoča ▼ ulici Bosco štev. 15, stara 43 let, je vodila že pet let ljubavno razmerje z Vekoslavom Piuizo, težakom, starim 41 let. Piuzzo je bil marljiv človek, ki je delal in skrbel za družino, toda nista se prav najbolje gledala s starejšim sinom svoje ljubice, z 19 letnim Vekoslavom. V pondeljek zvečer sta prišla oba domov in sta se začela pričkati. Slišal se je v njihovem stanovanju velik ropot in krik, toda nobeden se ni upal iti gor v stanovanje. Okolu 7. ure pa so videli priti Piuzzo doli na ulico. Za njim je prišel Bjbeck, ki se je spravil nad Piuzzo ter ga začel obdelavati s pestmi. Piuzzo se je nekaj časa branil, toda kar naenkrat je potegnil iz žepa nož ter zabodel Bobecka v levo stran prsi, zatem pa pobegnil. Zabodeni je zastokal od bolečin ter prijemši se za levo stran prsi zakričal: »Mrtev seml* Nož je prebodel prsi in se zasadil v srce. Morilca so aretirali. Goriške vesti. Podgora. V nedeljo, 29. maja se je vršil napovedani javni shod. Govoril je sodrug dr. Tuma o občinskih upravah in kaj lahko naredijo le v korist ljudstva, če so notri taki ljudje, ki znajo energično nastopati. Pojasnil je navzočim pomen občinskih volitev in kako se vršijo, seveda pri nas po starokopitnem sistemu. Sprejeto je bilo soglasno resolucijo glede razpisa občinskih volitev. O delavskih razmerah v tukajšnji tovarni je govoril sodrug P e tej a n in priporočal je delavcem pristop v organizacijo, ker se bodo brez te njih razmere vedno slabšale. V sredo, 1. junija se je vršil prvi mladeniški shod, na katerem je govoril sodrog Pot e jan o mladeniški organizaciji in nje pomenu. Navzočih je bilo 40 mladeničev. Ustanovil se je odsek mladeniške organizacije, na čelu mu odbor, sestoječ iz sedmih članov, kateremu priporočamo lotiti se pridnega in vztrajnega dela, ki bo odgovarjalo namenu mladeniške organizacije. / — Skof v preinkavl. »Hrvaška korespondenca* javlja, da je vatikan sklenil preiskavo zoper po-reškega škefa Flappa in da je v ta namen določen vizitator, ki bo vodil preiskavo. Sramežljivo moramo priznati, da nimamo nobene zveze z Vatikanom, pa vsled tega tudi ne vemo, če je vest »Hrvaške korespondence* resnična ali ne. Vendar je pa gotovo, da se proti poreškemn »nadpastirju* mrmže tožbe oddnedodne. Gospod Flapp je namreč edfn tistih mnogoštevilnih škofov, ki se veliko bolj brigajo ra politiko nego za svoje cerkvene naloge. Ze davno je znano, da je Flapp sila zagrizen italijanski narodnjakar in če so italijanski krščanski aocialci in njihov list »Amico* sami nacionalistični petelini, ima ravno skof Flapp velike »zasluge* za to. No, to ne bi bilo ravno nenavadno. Kdor količkaj pozna navade sedanje katoliške cerkve, ye, da je politiziranje njeno in njenih duhovnikov glavno delo. Ampak nekaj dragega utegne zanimati ljudstvo. Leta in leta je pobožni »Slovenec* zagovarjal škofa Flappa tako navdušeno, kakor da ne bi bilo lepše naloge na svetu. Flapp je n. pr. povsod protežiral italijanske duhovnike pred slovanskimi. Flapp je naravnost besno preganjal slovanski cerkveni jezik. »Slovenec*, ki bi se bil moral kot slovensko in katoliško glasilo brigati za te reči, je branil Flappa. Enkrat samkrat se je upal ziniti par besed v prid staroslovenščini, a tržaška »Zarja* mu je zažugala z »modernizmom* in »Slovenec* je takoj zlezel vase. Sedaj, ko vidi, da utegne vatikan res nastopiti proti škofu, pa že nateguje druge strune, dolži Flappa, da je imel zveze z liberalci, beleži govorico, da je fraraason i. L d. Vetrček pihlja, »Slovenec* pa obrača plašč. Danes je njegovo katoličanstvo rmeno, jutri zeleno — kakor nanese slučaj in kakor kaže barometer. Vse to se imenuje katoliška »načelnost*. — Kako plaču]e|o klerikalci naznačajnoat politiškega prepričanja v Ljubljani, nam dokazuje zadnje imenovanje v deželnem šolskem svetu. Učitelj g. Ge puder je postal nadučitelj nalil, mestni ljudski šoli, stalni suplent Anton Sme rdel j pa je prišel na Capudrovo mesto na II. mestno ljudsko šolo. Ni nam mar kritikovati njiju kva! fik&cije; morda je celo opravičen ta avanzma. Ali vsiljujejo se nam vprašanja: Če ni to plod korupcije, zakai sta pa posHa ta dva moža klerikalca, pa če sta postala klerikalca zaradi protekcije, potem je tak korak za njiju nečasten, prav zaradi tega, ker sta vzgojitelja — učitelja, zakaj postala sta izdajalca svojega lastnega stanu z namenom, da okoristita sebe za hrbtom svojih tovarišev. To pa nam tudi dokazuje moralo klerikalne stranke in pa kako ne-edkritosrčne so bile besede tovarnarja Polaka na ustanovnem shodu, ko js podil iz klerikalnega tabora klerikalce, ki so prišli v klerikalni tabor iz — dobičkarstva. — Proitovoljno policijsko službo opravlja tetka »Edinost*. Včasi se je že kazalo, kakor da bi se tržaški narodnjakarji hoteli iznebiti tistega denunciaotovskega posla, s katerim se je tako dolgo vodila tržaška narodnjaška politika, da ta nazadnje Slovenci prišli na glas, kakor da bi bili sami poli-cioti. Sedaj, ko je začela državna policija zapirati italijanske veleizdajalce*, skoraj same nezrele pobe, se pa zopet izkazuje stari pregovor, da volk dlako menja, ampak značaja ne. Tržaška »Edinost* piše j tej aferi prav tako, kakor da bi bila oflcielno glasilo avstrijske policije. Zakaj si ne povezne kar piklhavbe na glavo? — Vročekrven lajtnant. V pondeljek je bila na Glavnem trgu v Celju videti mučna in za armado nečastna scena. Neki delavec, ki je bil vinjen, se je sprl z nekim domobranskim lajtnantom ter mu je zabrusil par ne posebno ljubeznivih na vojaštvo. Lajtnant pa se je takoj pc čutil v vlogi poklicanega branitelja časti armade, da je pijanega človeka udaril s sabljo najprej pa roki, potem pa še čez glavo, da je delavca oblila kri. Lajtnant se je baje sam javil svojim predpostavljenim, radovedni smo, če je tudi povedal, da je bil mož, s katerim je imel »častno afcro* pijan in kot tak neodgovoren za svoja dejanja in da je sam dal povod prepiru, Ker je bodisi hote ali nehote dregnil moža ia se ni hotel opravičiti. — Pofeta t Grižah pri Celju dostavlja naročnikom »Rdečeda Prapora* list včasi tako raztrgan, da ni za nobeno rabo. Ce bi se bilo to zgodilo enkrat, bi človek dejal, da je neugoden slučaj. Toda te pritožbe se že tako množe, da se mora to goditi namenoma. Ce tiči fanatični sovražnik »Rdečega Prapora* na pošti v Grižah ali kje drugod, nam danes hi mogoče konstatirati. Upamo pa, da se bo pošta sama pobrigala, da se napravi temu po-batiustvu konec, ker bomo drugače ostreje nastopili. — Mornariška razstava se otvori maja 1.1911 na Dunaju. Priredi jo avstrijsko brodarsko društvo. Namen razstavi bo prebivalstvo v -notranjosti države zainteresirati za mornariška vprašanja. Z dragimi besedami: Nekoliko ljudi, ki bi radi prišli do križčkov, mislijo na ta način izvabiti ljudstvu denarja za barke, ker je menda 400 milionov davčnega denarja za to še premalo. — »Godeta aperala* v Trato, liberalno delavsko podporno drrštvo, je razpuščeno. Vzrok je baje govor predsednika dr. Ccsulicha v Milanu o Binkoštib, kamor je bilo zletelo obilo Tržačanov. Društvo samo nam nikakor ni simpatično. Ampak drugo je vprašanje, če je razpust opravičen. . . -------------------------------------- Zadnje vesti. Raspor v krkčanako-soolalai stranki. Dunaj, 6. junija. Krščanski socialci so napovedovali, da bo nižjeavstrijski deželni zbor zaključen, zato da pc-neba imuniteta poslancev in da bodo lahko tožili svojega tovariša Hrabo, ki jim je očital dobičkarstvo. Ker pa včerajšnja uradna «Wiener Zei-tung* ni objavila razglasa o zaključitvi deželnega zbora, se dvomi, da bo sploh zaključen. Razširjajo se govorice, da se bo dosegla izvensodnijska »poravnava*. Da krščanskim socialcem stvar res ne diši, je umevno. Bieusrth Kimonu. Budimpešta, 6, junija. Avstrijski ministri predsednik baron Bienerth je grofu Khuenu brzojavno čestital ob rezultatih ogrskih volitev. (Pa o«, da bi m hotel Bienerth učiti volilne metode od KhuenaP Tako kakor na Ogrskem v Avstriji le ne bi šlo,) Avstrija in novopazarski saodiak. Dunaj, 6. junija. »Novo je Vrem ja* trdi, da bo Avstrija v najkrajšem času zasedla sandžak Novi Pazar. Dunajski krogi odločno zanikujejo take namene. Albanija. C ari g ra d, 6. junija. Vojno ministrstvo javlja, da je turško vojaštvo brez odpore zasedb Peč in da ni bilo nikjer oboroženih ljudi. V Djakovera in v Peči se je oddalo več kakor 2000 pušk. Kreta. Carigrad, 6. junija. »Tanin* piše: Če bo Grška anektirala Kreto, ni nobene sile na svetu, ki bi obvarovalo Grško turškega maščevanja. Od uspeha pogajanja radi Krete bo odvisna politika Turčije napram zunanjim državam. Rim, 6. junija. Grški kralj ostane dva do štiri dni tukaj. »Giornale d’ Italija* javlja, da so prišli zaupniki grškega kralja Jurja v Brindisi, da ga opozore, da se pripravljajo nacionalistični grški krogi na velike demonstracije ob njegovem povratku, če ne prinese dovoljenja velesil za aneksijo Krete s seboj. Nemiri na Kitajikem. London, 6. junija. V Sangaju in Nankingu je razglašeno vojno stanje. V Sangaju je koncentriranih 20.000 kitajskih vojakov. Raznoterosti. f Vojak mora streljati na očeta. Med četami v Skoplju vlada veliko razburjenje proti majorju Rica Mircabeju zaradi sledečega dogodka : Neki albanski veljak, bivši častnik turške vojške, je bil ujet kot vstaš in obsojen na smrt. Med vojaki, ki bi morali izvršiti nad njim smrtno obsodbo, je bil tudi njegov sin, ki je zamanj prosil, naj ga oproste težke službe. Major ga je prisilil, da je streljal v očeta; ker pa je meril v zrak, so ga ob očetovem truplu aretovali. Pozneje se je v ječi obesil. Major je dobil povelje, naj prosi za dopust, da se izogne ogorčenju v vojašnici. f Petnajstletna junakinja. Na samotni postaji Westminster v Massachusetts (Amerika) je služilo 15 letno dekle kot nočna telegrafistka. Pred nekaj dnevi je hotel ulomiti v postajo ropar, da ukrade blagajno. Dekle se je zaprlo v sobo. Ropar je razbil okno, toda sedaj ga je naskočil pes in ga toliko časa držal z zobmi za roko, da je dekle brzojavilo po pomoč. Lokomotiva je res kmalu prišla in dekle je bilo rešeno. Roparja so zaprli. f Skrlvnoitno laitrupljenje. Železniškega sprevodnika J. P. iz Zagreba so našli v vlaku, ki vozi med Zagrebom, in Budimpešto, mrtvega; poleg njega je bila košarica z jedili, katero je vedno jemal z doma s seboj. Dognalo se je, da so bila jedila zastrupljena. Stvar se zasleduje. f Proti ikotu. Prebivalstvo v Millitellu na Siciliji je nagnalo svojega škofa od slovesne službe božje iz cerkve in ga zasledovalo do njegove palače. Pravijo, da je vzel iz cerkve prastare relikvije in poneveril cerkveni denar. f Znamenitega angležkega potovalca in raziskovalca, učenjaka Boyi Aleksandren so umorili zamorci v okraju Wadai v francoskem Konga. t T Madridu je blizu kraljeve palače eksplodirala bomba, ki je najbolj ranila anarhista samega. O anarhistu se govori, da je Italijan in da je hotel ubiti španskega kralja na njegovem po-vratu od pogreba angleškega kralja. t Požar |e vpepeljil v občini Tecsd na Ogrskem 20 hiš z vsemi pritiklinami. To je že četrti večji požar na Ogrskem v najkrajšem času. Zidarji In ildarikl delavci, poiorl Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad enajst mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mission der Maurer, Winterthur, Schweiz. Torej ne v švico 1 Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju. H.Suttner Llnbliana mestni trg nasproti rotovži«. Priporoča svojo bogato zalogo pravih ivlearskth ur, zlatnine ln srebrnine uajflnejšega izdelka po nagnižjih cenah. Blago le prve vrste. Cenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite ie zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 105 Stopnice, balkoni spomeniki stavbeni okraski 1. L d. .................................... III ll.mil II Billi II Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. 10-1 v Ljubljani. Cementne cevi v vseh dimenzijah barvaste plošče i. t. d. Franjo Parkelj lastnik reklamnega in plakaterskega podjetja, snaženje stanovanj in okenj LJnblJana Šelenburgova ulica <3 62-2 izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah. Gostilna,Pri panju* =5 Vegova nltca št. 10* == ae priporo Ca za mnogobrojen obisk lastnik teonardo Calante ima najboljše pijače; dobiva ae iiboren «pelinkovac», gorička, istrska, dalmatinska vina in dolenjski cviček po najnižji ceni. 26—11 Močenje postelje 30-30 Cjubljana Dolska cesta il. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino In obrt. Pisalni stroji „Adler". Dozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. rr= 15 Častiti gospod Gabriel Plccoll lekarnar 5a-B5 v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vade tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle puulalk In pnmiranl medvedji loveo v Korltnloah, pofcta Knežak pri il. Patru na Kraau. te jamčeno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je starost in spol. Tople zahvale. Zdravniško priporočeno. Zavod „Sanitas“ Velburg P 348 (Bavarsko.) Mstnp flla z velikim vrtom na lepem prostoru 2 je naprodaj cesta v Rožno dolino št 216 pri Ljubljani. Več se poizve v vili «Minki», Rožna doliaa št. 237. Kavarna yUnionef v Trstu ulica Caserma in Torte Blanca se priporoča. Oduetnik dr. Fran Sslar ie otooril suojo odvetniško pisarno v Trstu. Illica Farneto Sten. 3, II. nadstropje. 12-3 S8S8 najbolj uarno naložen denar |e n slnuenskl i« d« se ie preselil z Dunajske ceste (pri Kr iiev odjemalcem priporoča naklonjenosti JVKestni hranilnici ljubljanski Stanje hranilnih nlog nad 38 mllijunoo hran. Rezervni zaklad nad 1 mlllinn kron. Za varnost denarja je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. ¥ to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica hranilne vloge obrestuje po 41/« % ter pripisuje ne* vzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. 18 Dne 1. In 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošlla tudi po poSti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovale prenehalo. Posoja se na zemljišče po 6 % na leto in proti amortizovanju posojila po najmanj V*0/* na leto. Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi poprej, ako hoče. Posoja se todi na menice in vrednostne papirje. — Mestna hranilnica izdaja lične domače hranilnike Priporočamo jih zlasti staršem, da ž njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljalata slovenska hranilnica tudi kreditno drnitoo. Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantni) ulici Št. 3. v Talafan fttavr. 108. družba združenih pivovaren v Cjubljani prifcnia mji Izborno pivo v sodcih In steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI. T«l«lon itavr. 108« 61—18 Irtajauij ii tdfovnml vedall fvia Buti« TUka Iv. Pl, Luipiet v banja,