Ali Cankarjev dom res ne opravlja svoje vloge V zaplsu s posveta o kulturno umetniških društvih v občini Ljubljana Center v prejšnji, 10. številki Dogovo-rov, je izpod peresa N. I. predstavljen tudl naslednji cltat enega od razpravljalcev: »Takrat, ko smo zbirali denarza CD, so nam obljubili, da bo ta dom namenjen vsem Ljubljančanom, za vso kulturo, tudi za vse ama-terje. ZdaJ je drugače. V njem najdejo prostor vsl uvoženi ansambll, za domače pa ni prostora, niti sredstev. Ljudje negodujejo nad takim položajem, saj 8O jlm takrat govorili drugače.« Iz tega je mogoče razbrati, kot da se Cankaijev dom ma-čehovsko obnaša do amater-ske kulture. Neresničnost te ugotovitve najlepše ponazar-jajo statistični podatki o pri-sotnosti amaterske kulture v programski shemi Cankarje-vega doma. Preden jih pred-stavimo pa je treba opozoriti, da nikoli in nikjer ni bilo izre-čeno ali napisano, da bo Can-karjev dom namenjen »... za vso kulturo, tudi za vse ama-teije«. Nekaj takega od Can-karjevega doma preprosto ni mogoče zahtevati. Vsa kultu-ra, vsa amaterska kultura (pa čeprav samo Ijubljanska) je po obsegu in številu njenih nosilcev tako velika oz. razve-jana, da je ni mogoče vnesti v CD že zato, ker je premajhen. Pa tudi sicer bi bilo tako po-četje nesmiselno, saj je CD, le eno izmed številnih prizorišč kulturnega življenja v Ljub-Ijani. Cankarjevega doma to-rej nismo gradili za to, da bi bila v njem vsa kultura vključno z amatersko, ampak za to, da bi del kulture vključ-no z amatersko dobil boljše pogoje za svoj nadaljnji razvoj in za predstavljanje rezultatov svojega dela občinstvu. Glede izbora amaterske kulture v programsko shemo Cankaijevega doma je bila v temeljih programa CD že leta 1980 zapisana osnovna usme-ritev. To usmeritev je istega leta potrdila tudi skupščina občinske kultume skupnosti Ljubljana Center in po njej se v CD vseskozi ravnamo. V omenjenem dokumentu je stališče, da se v program CD lahko uvrščajo kakovost-no najbolj zreli ali najbolj za-nimivi dosežki amaterske kulture. Na tej podlagi je bilo dogo-vorjeno, da selekcijo za pro-gram amaterske kulture v CD opravftajo strokovni odbori ZKOS na osnovi lastnega poznavanja amaterske pro-dukcije, pobud amaterskih društev, občinskih oz. mest-nih ZKO pa tudi delavcev v kulturno-umetniškem pro-gramu samega CD. Program amaterskih prireditev gre to-rej skozi strogo selekcijo in prav je tako, saj predstavlja nastop določene amaterske skupine v CD tudi svojevrst-no priznanje in spodbudo za iyeno delo. Takšna praksa, oblikovanja prograiAa v CD poteka dobro in ni nobenega razloga, da bi jo spreminjali. Lahko jo le izboljšamo, zlasti še, če je bilo do sedaj, kar koli prezrto, pa ne bi smelo biti. V tem smislu je in bo dobrodo-šla vsakršna kritična pripom-ba in pobuda. Sedaj pa še nekaj konkret-r\ih podatkov, ki kažejo, da je bila citirana pripomba na omer\jenem posvetu ne-umestna: V letu 1984 je bilo od 729 kulturno-umetniških priredi- tev 99 amaterskih (14%), od tega je bilo 26 glasbenih (16% glasbenega programa), 23 gle-daliških (13 % gledališkega programa), 11 filmskih (8% filmskega programa) 36 kul-turno vzgojnih (16% kulturno vzgojnega programa) in 3 raz-stave (14% razstavnega pro-grama). Ob tem je treba po-udariti, da so nekatere ama-terske prireditve, ki jih šteje-mo kot eno, trajale po več dni in z velikim številom različnih izvajalcev. Če bi to statistično preračunali, bi celo izkazali bistveno~višji odstotek ude-ležbe amaterske kulture v programski shemi CD. Samo na srečanjih lutkarjev je sode-lovalo 19 različnih lutkarskih skupin, v okviru Podob tre-nutkov je bilo 14 gledaliških predstav sredryešolcev, prav tako na Plesnih srečanjih 84; in še bi lahko naštevali. V CD so med drugim nasto-pili: SPZ Maribor; APZ I. G. Kovačič; Zbor Ivo Lola Ribar; APŽ France Prešern; Lipa ze-lenela je; zborovske priredi-tve Naši dosežki 84; Naša pe-sem; APZ Tone Tomšič; 10. srečanje zborov upokojencev; Plesna srečanja 84; AFS F. Marolt in Tine Rožanc; XI, fe-stival železničarskih folklor-nih skupin; Dnevi Porabskih Slovencev; različni kvizi (npr. Slovenski Ijudski pevci in godci); več lutkarskih skupin; KUP Koseski; itd. Začudenje vzbuja dejstvo, da nihče od članov sveta za kulturo pri OK SZDL Ljub-Ijana Center, ki je bil sklica-telj posveta o amaterski kul-turi, ali pa izmed navzočih ni ugovarjal razpravljalcu, ki je vlogo Cankaijevega doma v zvezi z amaterskim kulturnim ustvaijanjem hotel predstavi-, ti v izkrivljeni luči. Mitja Rotovnik