oo"eS r straža pri novem mestu, leto XXV, 26. februarja 1988, številka 2 k glasilo delovne organizacije Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Sterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Gorazd Kosmina, Majda Medved, Stanka Žnidaršič, Tatjana Šoško, Jože Novinec. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3500 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1987 oproščeno temeljnega prometnega davka. Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto. VESTI Imenovanje predsednika KPO Na 5. redni seji, kije bila 29. I. 1988. je delavski svet DO Novoles imenoval predsednika KPO DO Novoles. Na to visoko funkcijo je DS DO imenoval tov. Vilija Pavliča, dipl. ing. gozdarstva. Tov. Vili Pavlič je bil v I. 1987 v. d. predsednika KPO, v preteklih letih je dalj časa opravljal odgovorne funkcije v Novolesu. Od I. 1974 je bil individualni poslovodni organ tozda Blagovni promet oz. komerciale, od I. 1982 pa tudi član KPO DO Novoles za področje poslovnega trženja. Tov. Pavlič sprejema funkcijo predsednika v zelo težkih časih gospodarske nestabilnosti v širši družbi, ki močno vpliva tudi na poslovno stabilnost našega kolektiva. Novoles se nahaja spričo delovanja teh faktorjev v resnični preizkušnji. Zato so zahteve in odgovornost KPO in njegovega predsednika še toliko zahtevnejše. Tov. Pavlič se tega v celoti zaveda. Njegov program usmeritev za razvoj in vodenje DO Novoles, ki ga je predstavil DS DO, vsebuje zato vse tiste parametre, ki naj zagotovijo Novolesu v teh zaostrenih razmerah eksistenco in nadaljnji razvoj. V predlaganih usmeritvah za razvoj in vodenje DO Novoles, ki se nas vseh še kako tičejo, tov. Pavlič izpostavlja predvsem naslednje: — v iskanju izhodov iz krize ne smemo in ne moremo računati na veliko pomoč zunanjih faktorjev: države in družbe. Sami si bomo morali z lastnimi spoznanji in znanjem utirati pot iz težav, s katerimi se sedaj in se še bomo soočali. Med osnovnimi pogoji za premagovanje težav je znanje. Zato bomo intenzivno nadaljevali s procesom funkcionalnega izobraževanja posameznih strokovnih in poslovodnih delavcev — na kadrovskem področju bomo posvetili mnogo več pozornosti mladim kadrom, ki prihajajo iz šol in ki se šolajo ob delu. Načrtno jih bomo pripravljali za prevzemanje najodgovornejših funkcij v tozdih in v DO. Obenem bomo intenzivirali proces pomlajevanja vodstvenih in vodilnih struktur in poskrbeli za njihov osebnostni razvoj — za doseganje večje organizacijske učinkovitosti bomo dosledno izvedli načrtovano reorganizacijo OD, pri čemer bomo vpeljevali sodobne oblike sistemov vodenja in obvladovanja proizvodnje — na področju nagrajevanja bomo dopolnjevali in izpopolnjevali sistem tako, da bo stimuliral kreativnost, inovativnost in osebno prizadevanje posameznika — na področju samoupravljanja bomo še nadalje skrbeli za razvoj in utrjevanje neposrednega samoupravljanja preko samoupravnih delovnih skupin, ki morajo postajati tudi vse bolj avtonomne tehnološke enote — na področju medsebojnih odnosov bomo vodili politiko tesnega sodelovanja in zaupanja na vseh organizacijskih nivojih — na področju programske usmeritve bomo težili za tistimi programi, ki bodo zagotavljali dohodkovnost — na področju trženja se bomo aktivno podrejali trgu in njegovim potrebam, pri tem bomo morali temeljito obračunati s tradicionalno miselnostjo. Tov. Pavlič je navedel še vrsto drugih programskih usmeritev in predlog ukrepov, predvsem s področja izvajanja sanacije. i Odprli smo preurejen salon pohištva V ponedeljek, 15. 02. 1988 smo odprli razstavno-prodajni salon pohištva v Novem mestu. Ta salon obstaja od leta 1980, ko smo adaptirali stavbo, v kateri je imela prej domovanje tovarna obutve in mizarska dejavnost. Na novo preurejeni salon pohištva se vklaplja v novolesovo tržno strategijo, ki se naslanja na organiziranje lastne prodajne mreže preko lastnih salonov pohištva. Preureditev salona v Novem mestu predstavlja prvi korak k realizaciji take koncepcije trženja. Naloga salona sedaj je dvojna: v prvi vrsti mora našemu kupcu nuditi celoten izbor naših programov, hkrati pa mora predstavljati stalno razstavo Novolesovih programov, kar naj omogoča potencialnemu kupcu trezno presojo o nabavi naših proizvodov. Prodajno mrežo lastnih salonov homo razširili še po celi Jugoslaviji, dogovarjamo se pa tudi že za organiziranje prodajne mreže v tujini, v prvi vrsti v ZRN za Kolpa-san in Kolpa-ker programe. S temi ukrepi smo se torej korenito spopadli z izzivi tržišča, ki postaja tako v tujini kot tudi doma vse bolj zahtevno. Iz nagovora predsednika SOB Novo mesto tov. Francija Šali ja Preureditev vašega salona je večplastna. Vaš salon pohištva ni več zgolj samo vaša, Novole-sova zadeva, čedalje bolj postaja pomemben tudi za mesto, v katerem je našel svoj domicil. Vaš salon je prvič refleksija vsega, kar se že dalj časa dogaja v Novolesu. To kar se sedaj v Novolesu dogaja, se spreminja in nastaja, je veliko: spreminjajo se proizvodni programi, kadrovska sestava in celotna filozofija poslovnega utripa vašega kolektiva. Za nepoznavalce je ta proces preobrazbe nekaj vsakdanjega, lahkega. Za poznavalce pa pomeni to nekaj izredno težkega, zahtevnega in nenazadnje tudi bolečega. Novoles prehaja od velikoserij- ske blagovne produkcije k produkciji izbranih visokokakovostnih izdelkov, s katerimi bo odločilno posegel v naš ožji in širši prostor ter v tujino. Vse to pa seveda sproža stiske in napor tako pri posameznikih kot tudi pri skupinah. Vendar Novoles odločno ubira pot prehoda od poslovne rutiniranosti k razvoju inventivnega poslovanja, inventivne poslovne politike. Drugič pomeni ta salon temeljni kamen razvoja lastne prodajne mreže. To je lep, energičen in pogumen korak. Prepričan sem, da bo ta temeljni kamen dovolj krepak za uspešno nadaljnjo graditev poslovne, inovativne, informativne in prodajne mreže. Vse so pomembne. Na Dolenjskem in v Beli krajini je še precej OZD, ki bi se lahko vključile v tako strategijo razvoja. Na ta način bi bili doma in v svetu še bolj poznani z našim delom in rezultati našega dela. Hkrati z informacijami iz poslovnega sveta se lahko vrši pretok informacij tudi iz drugih področij dejavnosti naše Dolenjske, tako iz področja turistične ponudbe kot tudi iz področja kulture v širšem in ožjem smislu. Tretjič, vaš salon je tudi izziv za Novo mesto v celoti. Naše mesto bo moralo še marsikaj storiti, da bo sledilo industrijskemu razvoju v svojem okolju. Vaš salon bo na primer gostil vrsto poslovnih partnerjev, tako iz naše domovine kot tudi iz tuji- ne. Ob tem bodo prav gotovo prišle v poštev gostinske usluge, turistična ponudba kulturnih dobrin ipd. Poudariti hočem, da se mora mesto skladno z zahtevami industrijskega razvoja, tudi samo v vseh elementih razvijati. Četrtič bi rad omenil, da predstavlja vaš salon tudi možnost kulturne ponudbe. Že sama ta ustvaritev je tudi kulturni dogodek, ob katerem se spominjamo tudi našega pesnika Franceta Prešerna. Salon kot objekt bo pa permanentna možnost za posredovanje nekaterih elementov kulture. Delavcem Novolesa želim, da bi bilo Vaše delo kronano z uspehom! Udeleženci otvoritve salonu. Dolenjski oktet in lov. Franci Šali, predsednik skupščine občine Slovo mesto ob svojem nagovoru Nagovor predsednika KPO, tov. Vilija Pavliča Dragi gostje, dragi sodelavci iz »Novolesa«! Zbrali smo se v prenovljenem razstavno-prodajnem salonu Novolesovih programov. V tej stavbi, ki je v preteklosti služila večjim proizvodnim dejavnostim, od mizarstva do proizvodnje obutve, smo v letu 1980 uredili Salon pohištva, istočasno pa so v njem dobile prostore naše službe s področja trženja — takozvani TOZD Blagovni promet. V prejšnjem salonu smo prodajali vse vrste pohištva in stanovanjske opreme, ki so jih dobavljali različni proizvajalci. V tistem času smo sledili predvsem cilju zagotoviti prebivalstvu Novega mesta in okolice čimbolj kompletno ponudbo različne stanovanjske opreme. Ta cilj smo zadovoljivo dosegli. V času delovanja našega salona so razvile svoje specializirane prodaje pohištva tudi druge trgovske hiše, kot so Mercator, Kmetijska zadruga in Exportdrvo. Razvoj proizvodnje pohištva v Novolesu je bil v zadnjih desetih letih vezan predvsem na izvoz. Zato smo bili domačemu kupcu sorazmerno slabo poznani z našim pohištvom, bolj pa s programom kopalnic KOLPA-SAN. Zaostrovanje razmer na domačem trgu, padanje kupne moči, vse težji pogoji prodaje so nas prisilili, da pričnemo spreminjati koncepcijo prodaje na domačem trgu. Minili so časi distribucije in očitno je, da bo v bodoče, kot že sedaj, bitka za kupce vse trša. Eden od ukrepov, kako intenzivirati prodaje na domačem trgu je tudi postopna izgradnja mreže lastnih salonov pohištva. Le tako bomo lahko zagotovili, da bo naše pohištvo predstavljeno potencialnemu kupcu, v prvem planu. Prvi korak v realizaciji take koncepcije je naš salon tukaj — v Novem mestu. Njegova vloga bo dvojna. V prvi vrsti nuditi vse vrste naše stanovanjske opreme širšemu krogu kupcev, sočasno pa bo ta salon predstavljal stalno razstavo Novolesovih programov, ki bo omogočala tudi tujim kupcem, ki prihajajo v Novoles, ogled izbire na enem mestu. Danes razstavljeni programi v pohištvu so pisani bolj na kožo ameriškemu kupcu. V naši pro-gramsko-poslovni strategiji pa načrtujemo povečevanje deleža programov za evropski in s tem tudi za domači trg. Delež ameriškega trga se bo v strukturi našega izvoza zmanjševal, dokler bodo trajali protekcionistični ukrepi in politika nizkega dolarja, ki jo vodi sedanja ameriška vlada. To pa ne pomeni, da se bomo z ameriškega trga umaknili. Taka odločitev bi bila lahko usodna za Novoles saj smo vrsto naših tovarn programsko in tehnološko razvijali desetletja za potrebe ameriškega trga. Tako organiziran salon je prva stopnica v realizaciji koncepta lastne prodajne mreže v Jugoslaviji. Konkretni dogovori tečejo že tudi na področju Ljubljane, Novega Sada in Beograda. Ob tem pa začenjamo skupaj s partnerji v Zvezni republiki Nemčiji razvijati prodajno mrežo za naš program KOLPA-SAN in KOLPA-KER. Le-to naj bi v naslednjih petih letih tvorilo 100 butikov oz. tako-imenovanih BADEINZELEN (kopalniški otoki). Razstavljeni eksponati kažejo, da smo v Novolesu dosegli sorazmerno visoko stopnjo v kvalitete industrijske proizvodnje in designu. Temu elementu pa bo potrebno dodati v bodoče še predvsem bolj agresivne aktivnosti na področju trženja in uvajanje novih spoznanj in metod pri prodaji. Kljub velikim težavam in izgubam, ki nastajajo v Novolesu na izvoznem področju — predvsem v ZDA, v Novolesu vidimo smeri izhoda iz sedanjih zagat. Za realizacijo tega izhoda pa bo potrebno še ogromno nesebičnega dela na vseh področjih, ogromno strpnosti, zaupanja v usmeritve in pa tudi pomoč širše družbene skupnosti. Na koncu bi se zahvalil vsem, ki ste sodelovali pri načrtovanju in izvedbi prenove salona. Isto- časno pa dajem priznanje za vzorno in točno opravljeno delo. Vabim vas, da si po končanem programu ogledate naš novo urejeni Salon in da svoje vtise sporočite tudi vašim prijateljem in znancem. Hvala Preureditev salona za potrebe nove namembnosti je bila izvršena v zelo kratkem času. Organizatorje in izvajalce je treba prav gotovo pohvaliti. Sedanji salon je zelo lepo urejen in opremljen, tako da mora doseči svoj namen. Šterbenc VESTI Kolpa-ker pomivalniki udarni program Novolesa Po začetnih težavah pri trženju programa Kolpa-ker smo z agresivnim pristopom k izvozu korit na zahtevna zahodnoevropska tržišča začeli dosegati lepe uspehe. Že tretje leto zapored izvoz raste z zelo visoko stopnjo rasti in je v letu 1987 dosegel vrednost 1,600.000 USA $, kar predstavlja več kot 6 % skupnega izvoza Novolesa. Pri tem pa smo dosegli tudi zelo ugodne rezultate poslovanja saj smo pri prihodku 217 miljard novih din ustvarili 717 milijonov novih din akumulacije. Ob vestnemu in zavzetemu delu vseh delavcev Novolesa, ki delajo na tem programu, od razvoja preko proizvodnje DO Marketinga, kakor tudi nadaljnjemu ustreznemu investiranju v razvoj programa, smo prepričani, da bomo v bodoče lahko dosegali še boljše rezultate in tako še več prispevali k prestrukturiranju in boljšim poslovnim rezultatom celotnega Novolesa. V letu 1987 smo izvozili 14.800 kom. kuhinjskih korit ali približno dve tretjini celotne proizvedene količine. S programom »Kolpa-ker« smo prisotni v 10 evropskih državah in sicer v Angliji, Avstriji, Italiji, Švici, ZR Nemčiji, Grčiji ter v državah Beneluxa. Izvažamo pa tudi v Izrael in daljni Singapur. V letu 1988 nameravamo ta spisek držav še razširiti. Tako smo navezali stike še s Skandinavijo, Turčijo, Ciprom in Novo Zelandijo, druge trga pa moramo še raziskati. Po treh letih izkušenj že dokaj dobro poznamo tržne razmere v državah, kamor izvažamo. Kuhinjska korita, ki jih proizvajamo, so postala pravi modni artikel, ki za proizvajalce pomeni zelo dober zaslužek in se zato srečujemo s čedalje hujšo konkurenco. Proizvajalci povečujejo svoje kapacitete, narašča pa tudi število podjetij, ki s tovrstno proizvodnjo šele začenjajo. To pa seveda nujno pomeni pritisk na cene. Glede na to, nas v prihodnosti čaka veliko dela tako na proizvodno razvojni strani v smeri zniževanja stroškov in izboljšanja kvalitete kot tudi po tržno komercialni plati s ciljem obdržati in najti nove najustreznejše tržne poti in partnerje, s katerimi bi sodelovali na dolgoročni osnovi. Povezave pa bi morale poleg čistega komer-cialno-kupoprodajnega odnosa imeti tudi tehnološko-razvojno vsebino, saj samo ta lahko zagotovi uspešnejše in trajnejše sodelovanje. V tem trenutku je naš največji kupec firma »In-Sink« iz Anglije. Predvidevamo, da jim bomo v letu 1988 prodali približno 9.000 korit. Novembra 1987 je firma »In-Sink« postala del družbe Polypi-pe, ki je v svojo dejavnost, ki sestoji predvsem iz proizvodnje najrazličnejših plastičnih cevi in profilov, želela vključiti tudi program kuhinjskih korit. S tem je »Novoles« dobil močnejšo pozicijo na angleškem trgu preko večjih prodanih količin, ker pa velja angleški trg za enega najbolj konkurenčnih, to pomeni nujno cenovno prilagajanje, predvsem pa je potrebno še izboljšati kvaliteto izdelkov, saj bomo le tako lahko uspešno tekmovali z velikimi, že uveljavljenimi angleškimi proizvajalci. Na največjem angleškem gradbenem sejmu Interbuild v Birminghamu novembra 87 jc firma »In-Sink« na svojem razstavnem prostoru predstavila naša korita kot program »Novoles«. Predstavitev je bila zelo dobra, kar je potrdil tudi množičen obisk. VESTI Povečanje izvoza Dejavnik razvoja narodnega gospodarstva Enako lahko rečemo — povečanje izvoza je dejavnik razvoja »No-volesa.« 14. in 15. januarja so v Portorožu strokovnjaki ponovno osvetljevali probleme mednarodnega trženja, kakor s sistemskega vidika, tako tudi podprto z ekspozeji praktikov, ki so uspeli (Elan, Alpina,...). Rdeča nit vseh referatov pa so bili z več plati osvetljeni pogoji in primeri za pot v višje cenovne razrede. Ugotovljeno je namreč, da tržimo pasivno, da izvozimo vse, brez kriterija, brez prioritet, ob vprašljivi makro in mikro rentabilnosti. V mnogo primerih gre le za prodajo proizvodnih kapacitet na tuji trg. Smo na 79. mestu na svetovni lestvici po ND per capita. Še vedno smo cenovno nekonkurenčni, vendar ključni elementi za to so ne-cenovni faktorji. To so: 1. Kvaliteta izdelka, 2. Asortiman izdelka, 3. Možnost prilagajanja izdelka specifičnim zahtevam kupca, 4. Design izdelka, 5. Pakiranje in embalaža izdelka, 6. Dimenzije izdelka in prilagojenost za transport in manipuliranje, 7. Funkcionalnost izdelka, 8. Uvajanje modnih trendov, 9. Možnost izpolnjevanja rokov odpreme, 10. Usklajenost izdelka z mednarodnimi tehničnimi standardi, 11. Vklapljanje v mednarodne sisteme kodiranja izdelka (EAN in dr.), 12. Obseg in kontinuiteta odpreme, 13. Doseženi renome firme, 14. Ustvarjeni ugled in znamka izdelka, 15. Možnost zagotovitve raznih atestov, 16. Pogoji, ki jih diktira prodajalec licence, 17. Zagotovitev pomoči pri nameščanju in koriščenju izdelka. 18. Zagotovitev servisa in rezervnih delov, 19. Usposobljenost kadrov za servisiranje in popravila, 20. Možnost kreditiranja izvoza, 21. Organiziranost jugoslovanskega nastopa na ino-tržišču, 22. Usposobljenost kadrov za kontakte s tujimi kupci, 23. Nerešeni problemi kompenzacijskih in vezanih poslov. 24. Seznanjenost s predpisi, uzancami in običaji dežel kupcev, 25. Brezhibnost izdelka in garancijski rok, 26. Ekonomska propaganda in raziskava tržišča. Iztržimo 25 % manj od tistih, s katerimi se primerjamo. Ali ni neverjetna podobnost med Jugoslavijo in »Novole-som«, le s to razliko, da »Novo-les« ima resurse, s katerimi je možno v višji cenovni razred. Pri tem gre za: 1. razvoj, saj le višja razvojna stopnja omogoča strategijo takega vstopa na tuji trg. 2. tehnologijo, ker le srednja in visoka tehnologija daje ustrezne izdelke, ki jih tuji trg sprejme. 3. trženje, ker le aktivno izvozno trženje lahko zagotovi ustrezne izdelčne, distribucijske, komunikacijske in pogodbene poti. Pogoji, pod katerimi bo »No-voles« posloval v letu 1988: — zakonske spremembe: Do konca marca bo sprejet nov devizni zakon. GZJ se zavzema za to, da bi: 1. vsak izvoznik razpolagal z določenim deležem prioritetnih pravic plačevanja (PPP) in bi tako imel v vsakem trenutku na razpolago določen odstotek priliva za plačilo uvoženega blaga. Ta bi se gibal od min. 10 % do max. 40 %. Predlog se od predloga Z1S razlikuje v tem, da le ta predlaga poleg višine priliva kot edine prave osnove za določanje razpolaganja s PPP v enaki meri še uvozne pravice kot so veljale do sedaj. 2. da bi imele pravico do koriščenja izvoznega priliva vse DO, ki skupno nastopajo na tujem trgu, ki so v kooperantskem odnosu s končnim izvoznikom. To je v nasprotju s predlogom ZIS, ki gornje predvideva samo za DO, vključene v določene programe kot sta AKA in JUGO. Nekatere že jasne določbe novega dev. zakona pa so: — ZIS in ne več NB kot je bilo doslej določa pogoje možnosti vnosa deviz preko zakonskega roka 60 dni; — plačilo izvoza v razvite dežele preko kliringa je prepovedan; — poostrijo se kriteriji za izdajo dovoljenj za kompenzacijske posle z razvitimi deželami kot tudi za nove pogodbe o dol- goročni proizvodni kooperaciji in podaljševanje starih. Vzrok za to je dejstvo, da so namesto poslovno-tehničnega sodelovanja bili osnova mnogih takih pogodb zgolj komercialni uvo-zno-izvozni posli; — obseg maloobmejnega prometa je za leto 1988 določen v višini 20 % celotnega poslovanja z Italijo, kot je to veljalo tudi doslej. Kreditno monetarna politika v letu 1988 restriktivna — po NOTICE št. napovedi guvernerke NBS tov. Ozbič se bo Saturnovo leto odrazilo tudi na tem področju in sicer bo to sušno in viharno leto. Predlagana je ukinitev dev. stimulacij ter politika realnega tečaja dinarja kot instrumenta pospeševanja izvoza, saj zaradi neplačanih stimulacij prihaja do izpada dohodka DO (»Novo-les«). Zapisali: Pehnec D. Bartelj J. 12 1. SPLOŠNI GOSPODARSKI TOKOVI Tekoča gibanja v slovenskem gospodarstvu — zunanja trgovina: V US $ po tekočih tečajih I —XII 87 I—XII 86 1. IZVOZ — konvertibilni — klirinški 2. UVOZ 12,8 19,3 10,9 4,8 Realni tečaj dinarja: mesečne stopnje rasti tečajev v odnosu do rasti cen proizvajalcev v SRS (zmanjšanih za rast tujih cen): DM LIT US$ koš. konv. valut VII. - 1,4 - 0,8 - 0,2 - 1,0 VIII. - 2,4 - 2,2 - 1,8 - 2,3 IX. 2,4 3,2 - 0,4 1,8 X. - 2,2 - 2,0 - U - 2,1 XI. 21,0 18,8 13,1 18,3 XII. 7,4 7,3 4,4 6,5 XI 87 XII 86 36,1 34,2 16,8 30,7 Vir: GOSPODARSKI VESTNIK, št. 4 2. KONKURENCA 2.1. Lesna industrija »SLAVONIJA«, Slavonski Brod namerava v letu 1988 odpremiti za 8,5 milijonov dolarjev pohištva. To je 1,5 milijonov dolarjev več kot preteklo leto. Največ svojih proizvodov »Slavonija« izvozi v Z-evropske dežele, predvsem v Zah. Nemčijo in Italijo. Pred kratkim je omenjeno podjetje sklenilo prednaročilo o izvozu 21.000 komadov drobnega pohištva enostavnega tipa iz programa »Condor« in »Monarh« v vrednosti okoli 2,5 milijonov DM z nemškim partnerjem »IMK«. Ker omenjeni izvozni program zahteva tudi odgovarjajoče investicije v opremo, se s firmo »IMK« dogovarjajo tudi o najetju njene strojne opreme. 2.2. »SIMPO« — Industrija pohištva, vzmetnic in dekorativnega blaga, Vranje planira v letu 1988 izvoziti 70 % svoje proizvodnje (leta 1987 je znašal izvoz 35 milijonov dolarjev) - ob tem, da ima za 54 milijonov dolarjev izvoza že sklenjeno pogodbo. Največjo rast izvoza pričakujejo z Avstralijo (jedilnice in dekorativno blago) in sicer v skupni vrednosti 10 milijonov dolarjev. V prav tolikšnem znesku nameravajo ustvariti izvoza v ZDA (spalnice, jedilnice in komadno pohištvo). Izvažajo še v Italijo (sedežne garniture), v Francijo (vzmetnice), na Dansko, Švedsko, Nizozemsko in v Belgijo. Poleg tega nameravajo iztržiti 5 milijonov dolarjev priliva iz kooperacijske proizvodnje pohištva s Sovjetsko zvezo ter 2 milijona dolarjev s Čehoslovaško. Vir: Tanjugov Bilten, št. 51 3. MANAGEMENT Ne stori danes tega, kar lahko storiš jutri Tehnike za boljše izkoriščanje delovnega časa: a) Določanje prednosti po metodi »krivulja pomembnosti«, ki se sestoji iz štirih korakov: — področje dela, - pari v trikotniku, - tabeliranje rezultatov, — razvrščanje rezultatov. b) Zastopanje odgovornosti -prepuščanje odgovornosti vsem sodelavcem zagotavlja zaupanje v oddelku. c) Razporeditev časa — točno omejevanje časa za posamezne naloge in potem točna analiza porabljenega časa glede na ocenjeni čas povečuje učinkovitost. Naglica zmanjšuje učinkovitost in povečuje površno delo. Razporeditev časa po kategorijah: rutinska dela, načrtovanje, kontrola, zunanji problemi, ostanki, podpora osebju. Na najnižjih vodstvenih mestih zahteva največ časa nadzor, z vzpenjanjem po hierarhični lestvici pa zahtevata vedno več časa, načrtovanje in podpora osebju. d) Razporeditev dela - z ugotavljanjem prednostnih del spoznamo, da pogosto rešujemo obrobne probleme namesto pomembnih. Poglavitni cilj razporeditve dela pa je nadzor in samodisciplina. Čim prej je treba odkriti dnevne in tedenske cikluse uspešnosti in temu prilagoditi sovje delo. Poleg tega je pomembno razporejenost svojega dela prilagoditi tudi zunanjim zahtevam. Cilj: Upravljajte s svojim časom, da vam ne bo gospodoval! Vir: MM — št. 80 (Don Fuller: Electronic Design) 4. PROJEKCIJA PROIZVODNJE LESNE INDUSTRIJE HRVATSKE V LETU 1988 4.1. Kompleks lesne industrije Hrvatske obsega 30 DO s približno 450 TOZD-i in več kot 80.000 zaposlenimi delavci. Fizični obseg proizvodnje in prodaje finalnih lesnih izdelkov se je v primerjavi z letom 1986 zmanjšal za 4 % (v Sloveniji se je zmanjšal celo za 12 odstotkov). Intervencijski ukrepi bodo bistveno poslabšali rezultate dela, odnose pri pridobivanju in razporeditvi dohodka ter restriktivno delovali na razširjeno reprodukcijo in prestrukturiranje proizvodnje. Nezadostna finančna sposobnost za tehnološko obnovo bo povzročila slabšanje kvalitete izdelkov. Hrvatska lesna industrija je bila izrazito usmerjena na domači trg, zato bo zmanjševanje kupne moči prebivalcev in zmanjševanje stanovanjske gradnje povzročilo upadanje prodaje na domačem trgu in povečevanje zalog. Zato si je hrvatska lesna industrija kot trajno nalogo zastavila vključevanje v mednarodno delitev dela in sicer preko kooperacije, poslovnega sodelovanja in skupnih izvoznih programov. Lanskoletni porast izvoza na konvertibilno področje za 30 % nameravajo še povečati in sicer z izboljšanjem strukture proizvodnje finalnih izdelkov višjega cenovnega razreda, večjo proizvodnjo za znanega kupca, razvojem novih, tržno raziskanih proizvodov — modernih oblik in funkcionalnosti, razvijati nameravajo kooperacijo med TOZD-i v reproverigi in izven nje — posebno z drobnim gospodarstvom. Skratka - projekcija proizvodnje lesne industrije Hrvatske za leto 1988 predvideva 5 % povečanje proizvodnje masivnega pohištva, proizvodnja ploskovnega pohištva pa naj bi ostala na lanski ravni. Vir: Privredni vjesnik, št. 2533 SAMOUPRAVNE VESTI Samoupravne aktivnosti v mesecu januarju in februarju V mesecu januarju je bil osrednji samoupravni dogodek 5 seja delavskega sveta DO z dne 29. 1. 1988. Na tej seji je bil tov. Pavlič Vili dipl. ing. imenovan za predsednika KPO za dobo 4 let. Tov. Pavlič je predstavil pogoje in usmeritve za razvoj DO Novoles v tem mandatnem obdobju, kar so delegati soglasno potrdili. Nadalje je bil obravnavan in sprejet plan I—III/88 ter faktor izkoriščanja delovnega časa. Sprejeta pa je bila tudi politično varnostna ocena DO ter poročilo o izdajanju glasila s predlogom nove sestave uredniškega odbora našega glasila. Po TOZD-ih so seje delavskih svetov potekale pod podobnim vzdušjem, saj so leti obravnavali naštete zadeve, ter ostale, ki pa jih bomo v nadaljnjem pregledu nanizali: TOZD TPI: Na 12. redni seji z dne 8. 1. 1988 je delavski svet TOZD potrdil opise in VZD za delokroge: — glavni vzdrževalec — vodja priprave dela — glavni kontrolor kvalitete — kontrolor kvalitete — teh. rezil, surovin in materialov — blagovni knjigovodja Na 13. redni seji z dne 28. 1. pa je delavski set obravnaval iste točke dnevnega reda kot DS DO z dne 29. 1. 1988. TOZD TVP: Na 11. redni seji z dne 28. 1. 1988 pa je delavski svet sprejel: — plan za 1. kvartal — metodologijo izkoriščanja del. časa — novo ceno lesnih odpadkov, ki velja od 1. 1. 1988 dalje za delavce TOZD TVP in sicer do 8 m3 plača 4.000.- din in več od 8 m3 pa po 7.000 din — imenovali delegata za LB in SSR — sklep o nabavi novega avtomobila 12. redna seja delavskega sveta z dne 8. 1. 1988 se je odvijala v znamenju: — povečanja vrednosti enote dela — povečanje cen masivnih predalov — SaS o združevanju sredstev — poročila inventurne komisije iz katerega je razvidno, da je pri surovinah 11,5 m3 viška hlodovine — odobritev prošenj TOZD TDP: V našem največjem TOZD-u je delavski svet 8. 1. 1988 obravnaval zahtevo za varstvo pravic tov. Pavlenč Slavka, kateremu je bil 14. 11. 1987 s strani disciplinske komisije izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja. Delavski svet po obravnavi in na podlagi vseh dokumentov v spisu ter zagovoru delavca ni našel nobenih olajševalnih okoliščin. Prav tako je tudi IO OOS TOZD-a TDP bil mnenja, da je sklep disciplinske komisije pravilen, zato je delavski svet potrdil sklep disciplinske komisije. Na 17. redni seji z dne 28. 1. 1988 pa je delavski svet poleg v uvodu navedenih samoupravnih vesti obravnaval še proizvodno problematiko. Osrednja tema proizvodne problematike je bila lakirnica. Da bi se problem lakirnice rešil so delegati imenovali za vodjo lakirnice tov. Jarc Slavka. TOZD LIPA: Delavski svet našega tozda iz Dolenjskih Benetk je imel svojo 8. redno sejo 28. 1. 1988. Poleg standardnih zadev navedenih v uvodni samoupravni vesti je bila na dnevnem redu še — predlog povišanja premije za kolektivno nezgodno zavarovanje — odprodaja drobilca — nabava akumulatorske baterije in tiskalnika — obravnava vlog Pod točko razno se je delavski svet izjemno razgovoril in — izvolil za člana skupščine sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Krško tov. Miklavž Silva — obravnaval in sprejel strukturo ur v letu 1987 v TOZD in strukturo planiranih ur za leto 1988 — sprejeli sklep, da se zaradi prevelike porabe energije nočno delo prenese v polni izmeni — obravnavali pripombe na vzdrževanje in koriščenje službenih vozil in določili tov. Unetič Ivana za vzdrževanje teh vozil — obravnavali so tudi nepravilno in neodgovorno ravnanje mlajših delavcev z osnovnimi sredstvi in inventarjem ter njihov nepravilen odnos do sodelavcev. Za navedene primere so se s sklepom odločili disciplinsko obravnavanje vseh, ki bodo še nadalje ravnali kot je navedeno. TOZD TGD: Delavski svet je 28. 1. 1988 poleg standardnih zadev obravnaval in sprejel še samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev in interno banko delovne organizacije Lesnina Ljubljana. TOZD SIGMAT Delavski svet TOZD v Brestanici je imel 8. izredno sejo 12. 1. 1988. Na seji je obravnaval in sprejel povečanje VED za 20 %, ter sprejel SaS o združevanju dela sredstev sklada federacije za modernizacijo, odpravljanja ozkih grl jn razširitev proizvodnje umetnega krzna v RO Prespateks OOUR Krzno, Resen. TOZD TPP: Delavski svet TOZD TPP je na svoji 12. redni seji z dne 7. 1. 1988 obravnaval in sprejel: — predlog povečanja OD — samoupravni sporazum o združevanju sredstev manj razvitih — odprodaja sestavine barve dezmofen Pod točko razno je tov. Srebrnjak obrazložil prisotnim razloge za odstranitev tov. Kovačič Ljudmile iz TOZD TPP dne 6. 1. 1988. Povedal je, da ji je dne 15. 12. 1987 prenehalo delovno razmerje v TOZD TPP. Tov. Kovačičeva je še kar naprej hodila na delo, kljub temu, da je bila opozorjena, da ji je delovno razmerje prenehalo. Ker je tov. Kovačičeva smatrala, da so ji bile kršene pravice jo je tov. Srebrnjak napotil k družbenemu pravobranilcu samoupravljanja oz. na Občinski sindikalni svet v Novem mestu, kjer naj bi ji bila nudena pravna pomoč. Tov. Srebrnjak je še dodal, da je družbeni pravobranilec samoupravljanja predal vso dokumentacijo v zvezi s primerom tov. Kovačičeve. Vstop v tovarno pa ji je moral preprečiti, ker je bil sklep o prenehanju dokončen oz. pravno veljaven in je bilo zato potrebno izvršiti sklep disciplinske komisije. Na 13. redni seji z. dne 27. 1. 1988 pa je delavski svet obravnaval: — plan 1-3/88 — faktor izkoriščanja delovnega časa — imenovanje predsednika KPO — analizo nadur v TOZD TPP za leto 1987. Pod 6 točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval pritožbi tov. Turk Atona in tov. Kovačič Ljudmile. Tov. Kovačič Ljudmila je na DS TOZD TPP podala pritožbo glede disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja v TOZD TPP. Delavski svet je sprejel sklep, da se pritožba zavrže, ker ni bila podana v zakonitem roku. Tov. Turk Anton je na DS TOZD TPP ponovno naslovil pritožbo oz. prošnjo da mu zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplača odškodnino v višini 800 milijonov. Prav tako kot pri tov. Kovačičevi je delavski svet pritožbo zavrgel, ker so zahtevki neutemeljeni oz. so bila izčrpana že vsa pravna sredstva. TOZD BLP: Na delavskem svetu tozda so delegati 25. L 1988 obravnavali in sprejeli: — razpis del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — najemno pogodbo s tov. Košak Fani za uporabo prostorov z mesečno najemnino v višini 350.000 din. — nakup osnovnih sredstev — spremembe VED — delo preko polnega delovnega časa — informacijo o občnem zboru sindikata TOZD BLP — zapisnik o kontroli finančnega materialnega poslovanja v salonu pohištva — SaS o medsebojnem sodelovanju z DO Metalka. TOZD TSP: Delavski svet TOZD TSP je na svoji 11. redni seji dne 29. 1. 1988 obravnaval standardne zadeve v tem obdobju, ki so navedene v uvodu samoupravnih vesti. Kot zanimivost pa je bila obravnavana inovacija oz. inventivni predlog, ki jih je komisija okarakterizirala, kot tehnične izboljšave, ki se izplačujejo tri leta zapored. Izplačila posebnih nadomestil so bila za naslednje inventivne predloge: — izdelava rezila za brzdanje okvirnih vrat na FKŽ CEL in COS — izboljšanje na vrtalnem stroju Logatec — brušenje plošč v odd. III — brušenje veznikov za okvirna vrata v odd. I — rotacijska stiskalnica za lepljenje okvirnih vrat — izdelava nasadila art. 5879143 in izdelava stroja za vrtanje nas... Potrditev navedenih inovativnih predlogov je seveda pohvalno, saj s tem ko priznamo inovatorjem moralno in materialno priznanje, spodbujamo ustvarjanje inovativnih predlogov tudi pri ostalih potencialnih inovatorjih. Glede na to, da v današnji številki odpiramo novo rubriko »INOVATOR« se bomo omenjeni tematiki podrobneje posvetili v rubriki v eni od naslednjih številk. TOZD TAP: Na izredni seji z dne 8. 1. 1988 je delavski svet razpravljal o: — poračunu OD za 1. 1987 — spremembi delovnega koledarja glede na pomanjkanje naročil za oddelek plošč Pod točko razno so delegati veliko razpravljali ter sprejeli naslednje sklepe: — vlogi DO Trimo za združevanje sredstev rezervnega sklada se ne ugodi, ker je tudi vrsto TOZD v Novolesu poslovalo z izgubo — skladno z določili samoupravnih splošnih aktov se imenuje za delegata v konferenci poslovne enote LB TDB Trebnje tov. Slak Igorja — strokovne službe naj uredijo glede možnosti upoštevanja nadur pri izračunu pokojninske osnove za tov. Zupančič Alojza — tov. Maraž Anici se omogoči izobraževanje ob delu na srednji upravno administrativni šoli s tem, da se sklene pogodba o izobraževanju skladno z določili samoupravnega sporazuma na nivoju DO Novoles — za prireditev ob koncu izobraževanja se 4. b razredu srednje šole pedagoško in tehnično naravoslovne usmeritve dodeli 5 praktičnih izdelkov — potrebno je izdelati nekaj sto komadov izdelkov akrilnega galanterije za srečelove in druge namene ter jih predati skladiščniku — invalidskemu športnemu društvu Olimpija se dodeli 5.000 din iz-sredstev sklada skupne porabe Tone Kotar, direktor tozda lil J’ vabi goste na ogled nanovo preurejenega salona pohištva - krajanom skupnosti Svetinja se za modernizacijo ceste Rdeči kal - Urbavec dodeli pomoč do višine 500.000 din s sredstvi za materialne stroške — do prihodnje seje delavskega sveta se pripravi predlog nagrade tov. Blaznik Ireni za koristne predloge akrilne galanterije. Slednji sklep pove, da v tozd TAP s področja inventivne dejavnosti pozitivno razmišlja. TOZD BOR Delavski svet TOZD BOR je imel 11. 1. 1988 že svojo 57. sejo. Delavski svet je potrdil nadomestne volitve delegatov za delavski svet. Na novo izvoljeni sta bila tov. Stanič Vinko in tov. Vrščaj Marjan. Ker pa je delavski svet razrešil bivšega predsednika tov. Lenič Staneta in člana tov. Livio Rajka, je bil za novega predsednika predlagan in sprejet Stanič Vinko. Nadalje so bili sprejeti sklepi o: — sklenitvi pogodbe o delu s tov. Bogolin A., Tršelič I. in Jordan I., ki so dne 27. 11. 1987 do 4. 12. 1987 opravili dela — popravilo kombija. — odobritvi študijskega dopusta tov. Darinki Aščič 58. seja delavskega sveta z dne 27. 1. 1988 pa je potekala v znamenju — analize izkoriščanja delovnega časa ter o planu izrabe delovnega časa za leto 1988 — razrešitvi podpisnika vrednostnih papirjev in določitev novega. Detajl iz sejma INTEHHUIU) TOZD TPE: V Račjem selu je delavski svet tozda razpravljal in odločal 28. 1. 1988. poleg navedenih zadev v uvodu sam. vesti, je še obravnaval in sklepal o: — imenovanju komisije za pripravo cenika in določitev cen za delo po naročilu — poročilo o nadurnem delu v letu 1987 — dopolnitev razvida del in nalog končni kontrolor v TOZD TPE — o dodelitvi socialne pomoči v višini 338.000 din družini Dim ob smrti delavca TOZD TPE Dim Staneta — dodatku št. 1 k pogodbi o premostitvenem kreditu sklada skupne rezerve SRS TOZD TES Delavski svet je imel svojo 11. izredno sejo 8. 1. 1988. Na tej seji je obravnaval predlog povečanja VED za 20 % od 1. 12. 1987 dalje. V nadaljevanju seje so delegati obravnavali zahtevo delavcev elek-tro oddelka v kateri navajajo, da so od leta 1982 dalje zaradi nepravilno obračunanega dežurstva na domu oškodovani. Delavski svet je zadevo obravnaval in zahtevi ugodil. Prav tako pa so pod naslednjo točko dnevnega reda delavci energetskega oddelka podali zahtevo s katero zahtevajo razčiščenje zadeve okrog dela sušilnic v času od 22. ure 31. 12. 1987 do 6. ure 1.1. 1988. V tem času je bilo delavcem v oddelku nepravočasno odrejeno da morajo delati, ker pa so bili delavci mnenja, da je bilo delo nepotrebno, zahtevajo v svojem dopisu delavskemu svetu razjasnitev zadeve. Delavski svet je zadevo posredoval članu KPO in DS DO. Nadalje so bili sprejeti naslednji sklepi: — potrjujemo nabavo kamiona in podpiramo prizadevanja za obnovitev voznega parka, če je naložba smotrna — preklicujemo soglasje za opravljanje popoldanske obrti za tov. Trifkovič Borisa. Janez Doltar SAMOUPRAVNE VESTI TOZD ŽAGA Delavski svet TOZD Žaga je imel v mesecu januarju 2 seji: Na 12. redni seji dne 11. 1. 1988 so bili sprejeti naslednji pomembnejši sklepi: 1. Sprejeta je bila informacija o oceni gospodarjenja in potrjena je bila povišana VED za 20 %. 2. Obrazložen je bil predlog kolegija TOZD Žaga glede cene in načina odprodaje lesnih odpadkov in sicer: - Ekonomska cena lesnih odpadkov je 30.000 din prostorni meter in ta cena velja okvirno do 30. 6. 1988. To je cena, ki velja za zunanje kupce in tiste Novolesove delavce, ki ne pridejo na sindikalno listo. - Cena lesnih odpadkov za Novolesove delavce je 20.000 din prostorni meter. Po tej ceni je možno dobiti 8 pr. m.. Količine lesnih odpadkov, ki bodo razdeljene po sindikalni ceni Novoleso-vim TOZD-om je odvisna od napadene količine lesnih odpadkov iz decimirnice Straža in obrata Ruperč vrh. Kolegij TOZD Žaga bo tekoče spremljal količino lesnih odpadkov, njihovo razdelitev in oddajo. V primeru preprodajanja ali kakih drugih nepravilnosti se kršitelju zaračuna ekonomska cena. - Cena 1 traktorske prikolice žagovine iz obrata Ruperč vrh je 10.000 din zunanjim kupcem in 5.000 din delavcem Novolesa. 3. Sprejet je bil cenik uslug TOZD Žaga za leto 1988. 4. Na dela in naloge vodja proizvodnje žagalnice za dobo 4 let je bil imenovan tov. Pirc Metod. Na 13. redni seji DS z dne 27. 1. 1988 pa so bili sprejeti naslednji pomembnejši sklepi: 1. Plan 1. kvartala je bil sprejet pogojno iz razloga, ker dvig internih cen za 20 % ne garantira, da bo Žaga poslovala v I. kvartalu pozitivno oz. če se ne bo upošteval predlog uskladitve preko višjih internih cen bo Žaga poslovala v I. kvartalu z globoko izgubo. 2. Sprejeta je bila Metodologija faktorja izkoriščanja delovnega časa. 3. Sprejet je bil SaS o združevanju dela sredstev v Interno banko DO Lesnina Ljubljana. 4. Za delegata v samoupravne organe Ljubljanske banke Temeljne dolenjske banke Novo mesto se imenuje tov. Fink Jože. 5. Dana je bila popolna podpora predlogu, da se za predsednika KPO imenuje tov. Pavlič Vili. 6. Za delegata v skupščino sklada skupnih rezerv občine Novo mesto se imenuje tov. Majster Mladen. 7. Podpira se predlog izdelave avtomatske prečne krožne žage v oddelku decimirnica — Straža vendar pod določenimi garancijskimi pogoji proizvajalcev. Informacija o spremembah zakona o združenem delu Z 3. januarjem 1988 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu (v nadaljevanju ZZD), ki nam je prinesel vrsto novosti. V tej informaciji vam želim predstaviti najbolj pomembne spremembe na področju medsebojnih delovnih razmerij, uresničevanje samoupravljanja. Opomba: Močnejši tisk pomeni, da se spremembe uporabljajo neposredno in takoj, brez predhodne spremembe v naših samoupravnih aktih. I. MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA 1. Za opravljanje določenih del oziroma nalog delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo največ dve zaporedni stopnji strokovne izobrazbe. Pri izbiri ob razpisu oziroma objavi ima prednost kandidat z višjo stopnjo strokovne izobrazbe, če izpolnjuje tudi druge pogoje iz razpisa oz. objave. 2. Poskusno delo, ki je določeno za delovne naloge, sme trajati največ šest mesecev. 3. Delavci v temeljni organizaciji morajo v skladu z merili, določenimi v samoupravnem splošnem aktu in zakonu, skleniti delovno razmerje s pripravniki, sicer morajo plačevati prispevek za odpiranje novih delovnih mest. 4. Kadar nastopijo v TOZD ekonomske težave je delavec lahko začasno, vendar največ za šest mesecev razporejen v drugo TOZD v isti DO. Žahteva za varstvo pravic zoper odločbo o SAMOUPRAVNE VESTI začasni razporeditvi ne zadrži izvršitve odločbe. So pa možne tudi drugačne razporeditve. 5. Poslovodni organi oziroma določeni delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko v primerih določenih v samoupravnem splošnem aktu odločajo: — o začasni razporeditvi delavca k drugim delom in nalogam. — o delu daljšem od polnega delovnega časa, — o dovolitvi odsotnosti z dela, — o začasni odstranitvi delavca z dela — dajejo mnenja o prispevku delavca pri delu — o izrekanju ukrepov za lažje kršitve delovnih obveznosti (tu gre za vodenje postopka, izrek ukrepa ter obvezno o tem obvestiti delavski svet). 6. Dane so večje možnosti razporejanja delovnega časa. Delovni čas je še vedno 42 ur na teden. Skrajševanje delovnega časa na 36 ur na teden za določene dejavnosti in določene primere (izjemno težka dela in naloge, ki opravljajo v neugodnih razmerah oz. v treh ali štirih izmenah,...) bo določil rep. zakon. 7. V zakonu se daje večji pomen denarni kazni kot disciplinskemu ukrepu. Le-ta lahko znaša do 15 % povprečnega čistega osebnega dohodka, ustvarjenega v zadnjih treh mesecih pred izrekom ukrepa in lahko traja do šest mesecev. Ukrep denarne kazni ni več možno pogojno odložiti. Disciplinski ukrep razporeditve k drugim delom oziroma nalogam se lahko izreče delavcu za tri do dvanajst mesecev in se poleg ukrepa prenehanja delovnega razmerja lahko pogojno odloži. 8. V skladu z zakonom bomo v samoupravnem aktu določili in konkretizirali kršitve za katere mora disciplinska komisija obvezno izreči ukrep prenehanja delovnega rzamerja. Te kršitve so: — neizpolnjevanje delovnih obveznosti, — nezakonita uporaba delovnih sredstev, — opustitev dejanj, ki jih je dolžan storiti poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru svojih pooblastil, — zaporedno tri mesece nedoseganje rezultatov dela iz neopravičenih razlogov, — kršitev predpisa oziroma samoupravnega splošnega akta o varstvu pred požari, eksplozijami, elementarnimi nesrečami ter škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih snovi, predpisa o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, — opustitev določenih ukrepov za varstvo delavcev pri delu, — zloraba položaja in prekoračitev danega pooblastila, — izdajanje poslovne, uradne ali druge s predpisom ali samoupravnim splošnim aktom določene tajnosti, — odsotnost z dela zaradi zlorabe pravice do izrabe bolniške odsotnosti, — opustitev ukrepov za varstvo in zboljševanje človekovega okolja. Obvezen ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče tudi za 3 zaporedne neopravičene izostanke z. dela in za 5 neopravičenih izostankov v roku enega leta. V primeru dokazane odgovornosti za navedene kršitve ni mogoče izreči pogojnega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Sejem INTERBUILD, BIRMINGHAM 9. Disciplinska komisija nima več zunanjega člana. Komisija lahko dela v polni sestavi ali v senatu, ki ne sme imeti manj kot tri člane. V skupni disciplinski komisiji mora vska TOZD imeti vsaj enega člana. 10. Postopek pred disciplinsko komisijo se ne začne več na predlog sindikata, daje lahko le mnenje med postopkom. Začetek disciplinskega postopka zastara po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za storjeno kršitev, oziroma po preteku enega leta od dneva, ko je bila kršitev storjena. 11. Pristojni organ v TOZD mora o zahtevi za varstvo pravic odločiti v 15 dneh od vložitve zahteve. Rok za vložitev zahteve za varstvo pravic zoper dokončni sklep pristojnega organa v TOZD je tudi 15 dni. 12. Pri prenehanju delovnega razmerja je več novosti: — delavcu preneha delovno razmerje, če ne pride na delo 7 zaporednih delovnih dni, o razlogih pa ne obvesti svoje organizacije (sklep sprejme komisija za delovna razmerja) — delavcu preneha delovno razmerje po zakonu, ko izpolni pogoje za upokojitev po delovni dobi 40 let moški, 35 let ženska ali pa ko dopolni 65 let starosti moški oziroma 60 let ženska in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Delavka lahko zahteva enako obravnavanje kot delavci. II. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA DELAVCEV 1. Zakon je zmanjšal obvezo odločanja z referendumom. Tako se z referendumom odloča le o: sporazumu o združevanju delavcev v TOZD, statutu TOZD, sporazumu o združitvi v delovno organizacijo in SOZD, o statusnih spremembah ter o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Z osebnim izjavljanjem se odloča o statutu delovne organizacije, o temeljih planov, o sporazumu o združitvi v poslovno skupnost. Zbor delavcev veljavno odloči, če so stališča in sklepi sprejeti z več kot polovico celotnega števila delavcev TOZD. 2. Delegat v delavskem svetu delovne organizacije soodloča v skladu s smernicami, ki so jih sprejeli delavci oziroma delavski svet v TOZD (ne več »s stališči«, kar je bil vezan mandat). 3. Razširjene so pristojnosti delavskega sveta TOZD in bolj poudarjena obveza, da je dolžan upoštevati sklepe delavskega sveta delovne organizacije, ko gre za reševanje splošnih skupnih interesov v delovni organizaciji. Delavski svet TOZD lahko odloči o odpovedi pravici do vrnitve združenih sredstev oziroma do nadomestila za gospodarjenje z njimi. 4. Delavski svet TOZD je, ko odloča o imenovanju in razrešitvi svojega poslovodnega organa, dolžan pred odločanjem zahtevati in obravnavati mnenje delavskega sveta in poslovodnega organa delovne organizacije. 5. Individualni poslovodni organ v TOZD lahko poleg zadev iz svojega delovnega področja opravlja tudi dela delavca TOZD (ekonomist, pravnik...) seveda če bomo tako določili v statutu TOZD in za to obstojajo pogoji. 6. Delaci v TOZD morajo pred določitvijo periodičnega obračuna oziroma zaključnega računa obravnavati in ocenjevati rezultate svojega dela in poslovanja na podlagi poročila, ki ga predloži poslovodni organ v TOZD. 7. Poslovodni organ je odgovoren za strokovno utemeljenost in pravočasnost predlogov, ki jih posreduje na delavski svet. 8. Razširjeni so razlogi, kdaj je lahko individualni poslovodni organ TOZD razrešen pred potekom časa za katerega je imenovan. 9. Delavski svet delovne organizacije lahko z večino glasov vseh delegatov sprejme začasni sklep v primeru, ko ni bilo doseženo soglasje vseh TOZD, pa bi to moralo biti, gre pa za izvrševanje plana, poslovne politike delovne organizacije in bi z neizvrševa-njem lahko nastala večja škoda. 10. Poslovodni organ DO je dobil širša pooblastila kadar gre za uresničevanje skupno dogovorjenih ciljev. Poslovodni organ DO sprejema začasne odločitve (za dobo 90 dni) v primeru sporov med njim in poslovodnim organom TOZD, ki zadevajo vprašanja uresničevanja planov, poslovne politike in izvrševanja sklepov delavskega sveta itd. V sporu, ki zadeva izpolnjevanje skupno prevzetih materialnih obveznosti dokončno odloči poslovodni organ DO. Te spremembe so vezane na spremembo v samoupravnih aktih. 11. V poglavju družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine je na novo opredeljeno kako se rešujejo spori v OZD, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti. V sindikalnih strokovnih pravilih je ta del bolj natančno pojasnjen. III. Področja: pridobivanje in razporejanje dohodka ter čistega dohodka, upravljanje družbenih sredstev, oblika združevanja dela in sredstev, so doživela manjše spremembe. Predstavljena bodo prihodnjič. IV. V skladu s spremembami zakona o združenem delu bo potrebno uskladiti naše samoupravne akte v roku 18 mesecev od uveljavitve sprememb. Zato bo potrebno pripraviti program, ki bo vseboval: a) preverjanje ustreznosti sedanje samoupravne in poslovne organiziranosti in oblikovanje predlogov za spremembe (ta del je v fazi analize stanja) ter b) usklajevanje samoupravnih splošnih aktov. Čaka nas torej obsežno delo na tem področju. Vsi konstruktivni predlogi in pripombe bodo zelo dobrodošli. Bojan Bencik Ustavne spremembe SFRJ V poročevalcu skupščine SR Slovenije št. 2 z dne 16. 1. 1988 in ostalih glasilih (DELO itd.) so bili objavljeni osnutek amandmajev k ustavi SFRJ. O osnutkih naj bi tekla javna razprava do 30. 4. 1988. Predsedstvo centralnega komiteja ZK Slovenije je na svoji seji sprejelo določene usmeritve za javno razpravo, ki naj bi bila povezana z problemi tega okolja. Npr. če o ustavnih amandmajih razpravljamo v Novolesu, naj bi to razpravo povezali s problemi, ki tarejo Novoles npr. organiziranost, odločanje itd. Poleg tega to razpravo ne bi smeli jemati kot formalnost, češ osnutki so že določeni, saj ne moremo ničesar spremeniti. V tem članku bom podal samo nekatere pomembnejše izvlečke, ki se ipi zdijo pomembni, zlasti za delavce v združenem delu, ker je sam teks amandmajev zelo kompliciran, zato bom poenostavil zadeve, upam pa, da ne bom zaradi tega doživel »kritiko stroke«, da preveč poenostavljam. Ustava naj bi se v temeljnih usmeritvah ne menjala. Ze v dosedanji razpravi je bilo obilo »iskric« v razpravah zlasti okoli področja svobodne menjave (izobraževanje, zdravstvo itd.), vprašanje veljavnosti republiških zakonov, v kolikor so v nasprotju z zveznim in še nekatera zelo pomembna področja. V letu 1981 je bilo sprejeto 8 amandmajev, tako, da se sedanji začnejo s številko 9. Amandma 9 V tem amandmaju so urejeni družbeno ekonomski odnosi in bom izbral samo tisto ki se mi zdi zelo interesantno. Na začetku je precej zaščitena družbena lastnina s tekstom, da je protiustaven vsak akt in dejanje, s katerim je prizadeta družbena lastnina. Smatra se, da se s sredstvi družbene lastnine slabo gospodari in da jo je potrebno bolj zaščititi. - V točki 3 tega amandmaja je opredeljena pravica dela z družbenimi sredstvi, vendar so delavci odgovorni drug drugemu in družbeni skupnosti kot celoti. S tem naj bi odpravili monopol na delovno mesto in odprli konkurenco pri sklepanju del. razmerij . - Kar zadeva ustvarjanje dohodka s svobodno menjavo dela je restriktiven pristop in naj bi bila to bolj izjema, zlasti v gospodarskih dejavnostih in daje večji poudarek na trgu. - V osnovnem delu tega poglavja je obdelano področje izjemnega dohodka, ki sc deli na izjemno ugodne pogoje (npr. rudniška renta) na položajno rento (npr. trgovino v centru Ljubljane napram podeželju) in izjemni dohodek, ki je razultat izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka na trgu. Če je rezultat visokega dohodka posledica monopolnega položaja, naj bi se izjemni dohodek usmerjal v proračun federacije. O tem je bilo že sedaj veliko polemike in razprav, zlasti so bile nekatere razprave negativne do tega. - Pri združevanju sredstev je novo to, da pri skupni naložbi pride tudi do skupnega upravljanja, ne pa da eden združuje sredstva, drugi upravlja (kot je bilo to do sedaj). Spreminja se položaj delovnih skupnosti in sicer tiste, ki so »ustvarjalne« kot marketing, inženiring itd., ter na čisto administracijo. Prve imajo enak položaj kot TOZD. Amandma 10 Ta amandma je za OZD oz. združeno delo zelo pomemben, saj govori o njegovem organiziranju. Izhajamo iz principa samoorganiziranja združenega dela. Pomembne so spremembe glede delovne organizacije DO je - samostojna samoupravna organizacija — ekonomska celota — poslovna celota — temeljni subjekt tržnega poslovanja Zelo pomembna in bistvena sprememba je da delavec združuje delo (sklene del. razmerje) v DELOVNI ORGANIZACIJI (do sedaj v TOZD). Tudi upravljanje premoženja naj bi se preneslo na nivo DO. Po dosedanjem ZZD (prejšnji 244. člen je bilo to na TOZD). Iz tega amandmaja se vidi, da se močno krepi vloga DO, ker je tudi iz naše prakse pokazalo, da je to potrebno. Amandma fl govori o bankah, 12 na vlaganje tujcev v naše OZD, 13 pa na ustanavljanje SIS-ov, kjer sem že omenil, da gre za restriktiven pristop. Amandma 14 govori o planiranju, je poizkus racionalizacije planiranja. Amandma 15 in 16 govorita o zadružništvu »obrtništvu« (samostojnem osebnem delu). Za naše delavce, ki imajo zemljo je morda zanimivo, da je v amandmaju 18 odpravljen zemljiški maksimum 10 ha in je določeno, da površina (kot maksimum) ne sme biti manjša kot 15 ha in da se to določi z zveznim zakonom. Kot veste iz sredstev javnega obveščanja je Vojvodina, saj njeni predstavniki in tudi kmetje, ki so bili prikazani oz. njihove izjave na TV proti zvišanju maksimuma. Zelo pomemben za gospodarstvo je amandma 19. Ta govori o odločanju na referendumu, delavskih svetih itd. Na referendumu se odloča o: - statutu TOZD — SaS o združitvi v DO - SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in OD - lahko pa se določi, da se na ta način odloča tudi o drugih zadevah opredeljenih v naših aktih. Samoupravni splošni akti in odločitve, ki se sprejemajo z referendumom v DO, so sprejeti, če se je za njih izjavilo večino delavcev v vsaki TOZD. Do tu je enako kot dosedaj. Novo je to. da če odločitev ni sprejeta v vsaki TOZD, pa je večino delavcev v DO to sprejela, lahko delavski svet DO z dvetretj insko večino glasov članov DS DO odloči, da se tak akt oz. odločitev začasno uporablja do ponovnega referenduma. Pristojnosti delavskih svetov so že razširjenje, saj se o vseh ostalih stvareh, ki niso na referendumu odloča na delavskih svetih. Zbor delavcev oz. druge oblike osebnega izjavljanja sploh niso več omenjeni oz. je zanemarljivo. Delavski svet: Npr.: odloča o razvojni politiki, sprejema plan, sprejema sklepe o uporabi osnov in meril za OD, sklepa o odpovedi pravice do vrnitve združenih sredstev (do sedaj je bilo to na referendumu). Delavski svet DO o pomembnih odločitvah, odloča z dvetre-tjinsko večino glasov članov DS. Ostale odločitve sprejema DS DO z večino glasov (več kot polovico) članov DS. Kdo ne more biti član DS: - samo individualni poslovodni organ (npr. direktor TOZD) in predsednik in člani KPO. Se pravi po novem bodo vsi ostali delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko člani DS. V Amandmaju 22 je določeno, kdo opravlja funkcijo delegacije v SIS in DPS. Določeno je, da delavci oblikujejo delegacije, da pa lahko to opravlja tudi delavski svet. V nadaljnjih amandmajih do št. 37 je že veliko zanimivih stvari od sestave sodišč, davčni politiki, financiranja JLA, predsedstvu SFRJ itd. o katerih je mnogo polemik, vendar menim, da sem tisto, kar zadeva neposredno npr. našo DO,- vsaj v splošnem opisal. Zanimivo je, da so tudi zelo živahne polemike o načinu sprejemanja ustave, čeprav je jasno določeno, da ustavo in s tem tudi njene spremembe, v 398. členu ustave SFRJ, ki pravi, da o spremembi ustave odloča zvezni zbor skupščne SFRJ s soglasjem skupščin vseh republik in pokrajin. Če spremembe ustave niso sprejete, takega predloga oz. istih vprašanjih ni mogoče odločati v roku enega leta po zavrnitvi. V Novolesu smo predvideli (v strokovnih službah), da bi o ustavnih spremembah in novostih v spremembah zakona o združenem delu, ki so bile spre- jete v decembru 1987) informirali oz. razpravljali na samoupravnih delovnih skupinah in zborih ter na organih DPO ob obravnavi zaključnega računa 1987 in plana 1988, po vsej verjetnosti pa v marcu 1988. Marjan Grabnar Izvajanje sanacijskega programa v letu 1987 1. Pogoji gospodarjenja v letu 1987 Poslovanje v letu 1987 je teklo v izredno spreminjajočih se pogojih. V začetku leta zastavljena strategija — več domačega trga in manj izvoza, se je že v drugem četrtletju porušila. K temu so botrovali ukrepi na področju cen (vračanje cen) in pa omejitve pri izplačevanju osebnih dohodkov. Te novo nastale razmere so nas pripeljale v ponovno povečevanje izvoza in popolno prilagajanje proizvodnje potrebam domačega trga. Delež domačega trga v celotnem prihodku nam je ob tem padel z 32 % v prvem kvartalu na 19 % v zadnjem kvartalu leta 1987. Ob tem pa se nam je izvoz povečal glede na leto 1986 za 16 % in presegel vrednost 25 mio dolarjev. Sorazmerno uspešno smo izvajali ukrepe na področju zniževanja zalog, zmanjševanja zaposlenosti, obvladovanja stroškov, povečevanja produktivnosti in fleksibilnega prilagajanja in proizvodnje potrebam trgh. Pričeli smo z delom na projektu samoupravne in makro organiziranosti, s ciljem zmanjšati število TOZD in le-te povezati v programske celote. Sočasno smo začeli s programi funkcionalnega izobraževanja za posamezne skupine naših poslovod- nih, strokovnih in drugih delavcev. Ob koncu leta ugotavljamo, da nismo uspeli uresničiti vseh s planom zastavljenih ciljev. Obseg izgub je večji od načrtovanih. Vendar pa ob tem ugotavljamo, da bi le-te bile bistveno višje, če nebi izvajali ukrepov znotraj DO. Vzroke tem odmikom je iskati v vrsti negativnih zunanjih vplivov, kot npr.: — vračanje cen na dom. trgu v marcu in novembru, vsakič za 15-20 % — znižanje izvoznih premij oz. ukinitev le-teh — neredno plačevanje izvoznih premij — uporaba nekonformnih obrestnih mer v prvem polletju — nezmožnost obračunavanja dodatnih izvoznih stimulacij, ki naj bi veljale od 1. 7. dalje (ni bilo operativ. navodil) — padanje kupne moči na domačem trgu — padanje am. dolarja napram drugim valutam (v zadnjih 3 letih se je vrednost am. dolarja razpolovila iz 3,20 DM na 1,65 DM za dolar) — hitrejša rast vhodnih cen, od prodajnih oz. od tečaja, kar je posebej izrazito na ploskovnih poh. programih TOZD TPP in TSP. 2. Nekateri podatki o poslovanju na 1. 1986 na plan Indeks proizvodnje 103 96 Popr. število zaposlenih 99 97 Rast produktivnosti 104 98 Povprečno število zaposlenih 1986 3.099 Povprečno število zaposlenih 1987 3.060 Indeks 99 Zaposleni: 1. 1.1987 3.188 delavcev 31. 12. 1987 2.997 delavcev Indeks 94 delavcev Zmanjšanje 191 delavcev Fluktuacija kadrov Prišli Odšli V. stopnja 30 16 VI. stopnja 6 5 VII. stopnja 8 8 Kadrovska struktura 1987 1986 Indeks NK 56,5 58,4 96 PK 6,9 7,6 91 KV 20,9 19,2 108 SR 11,6 11,1 105 VIŠ 2,2 1,9 115 vs 1,9 1,8 105 100,0 100,0 100 Poprečni OD: 1986 99.944 1987 236.050 Indeks 236 Rast cen (indeks): na 1 . 1986 na plan Nabavne cene 207 110 Prodajne cene 210 110 — domači trg 224 — izvoz 193 Tečaj USA $: 1986 380 (poprečje) 1987 735 Indeks 193 Zunanjetrgovinsko poslovanje: 000 USA $ Indeks na 1 . 1986 na plan Konvertibilni izvoz 24.552 116 110 Konvertibilni uvoz 8.316 91 98 Preseganje izvoza 16.236 137 117 Pokritje uvoza 2,95 x 129 111 Izvoz po oblikah: Konvertibilni % — direktni 20.787 85 — maloobmejni 1.674 7 — kontokorent 2.091 8 SKUPAJ: 24.552 100 Klirinški izvoz 537 2 VSE SKUPAJ: 25.089 102 Korito VESNA 3. Ekonomika poslovanja a) Financiranje Skladno z dohodkovnimi težavami so se v naši delovni organizaciji kazale tekom celotnega leta številne likvidnostne težave. Posebno veliko težav smo imeli ob iztekih tromesečja, saj je bilo takrat treba plačati obresti za kredite poleg vseh drugih finančnih obveznosti. Primanjkljaj likvidnih sredstev smo nadomeščali z raznimi ukrepi, kot so: - omejevanjem nabav materiala - podaljševanjem plačilnih rokov dobaviteljem - zniževanjem zalog - omejevanjem investicij - omejevanjem vseh vrst porabe - omejevanjem dodatnega zadolževanja Na ta način smo uspeli obdržati stopnjo zadolženosti na primerni višini. Pri zadolževanju smo skušali pridobiti čim več cenejših virov kreditiranja. Pri tem moramo ugotoviti dejstvo, da nas tekom leta banke niso mogle dovolj izčrpno spremljati s krediti za pripravo izvoza in so se ti krediti zaradi administrativnih ovir skoraj tekom celotnega poslovnega leta držali na nivoju januarja 1987. V decembru 1987 smo rešili tudi ta problem. Banke spremljajo pripravo izvoza na osnovi globalnih podatkov in ne več na osnovi posameznih izvoznih zaključ- kov. Žal pa smo sedaj naleteli na drugo oviro — omejevanje plasmajev v bankah. Kljub vsemu pa lahko na tem mestu izrečemo zahvalo vsem bankam za razumevanje naših težav in pomoč v konkretnih situacijah. Stanje kreditov je bilo: v mio din Stanje kreditov 1.1.87 31.12.87 Razlika Indeks Kratkoročni krediti — pripr. izvoza 1.394 2.241 847 161 — izvoz 2.855 4.560 1.705 160 — likvidnost 2.184 3.705 1.521 170 SKUPAJ: 6.433 10.506 4.073 163 Dolgoročni krediti — za osn. sredstva 1.999 4.179 2.180 209 — za obr. sredstva 891 1.030 139 16 SKUPAJ: 2.890 5.209 2.319 180 SKUPAJ KREDITI 9.323 15.715 6.392 169 STANJE KREDITOV PO KREDITODAJALCIH Kratkor. Dolgor. krediti Kreditodajalec krediti Osn. sr. Obr. sr. SKUPAJ % LBTDB 2.461 547 240 3.248 21 LB TPB 217 62 12 291 2 LB GB 219 0 0 219 2 Jugobanka 1.313 123 159 1.595 10 Slles-E Lesnina 2.891 0 0 2.891 18 Ino krediti 0 3.044 0 3.044 19 Ostale OZD 3.405 403 619 4.427 28 SKUPAJ 10.506 4.179 1.030 15.715 100 Struktura 67 27 6 100 Kratkoročni krediti so se tečaja tujih valut povečali za 63 %, kar je v pri- - pri domačih kreditih zaradi merjavi z inflacijo okoli 150 % pripis^ obresti h glavnici. realno znižanje za eno tretjino. Novih zadolžitev na račun Struktura kratkoročnih kreditov investicij leta 1987 ni bilo se ni bistveno poslabšala. V letu 1987 smo nabavili za 1 Pri dolgoročnih kreditih imajo milijardo novih osnovnih sred- naj večji porast krediti za štev iz tekoče amortizacije. osnovna sredstva iz naslednjih Investicije so bile veliko nižje od razlogov: obračunane amortizacije, ki je — pri tujih kreditih zaradi rasti znašala: — redna amortizacija 1.807 mio din — revalorizacija amortizacije 1.102 mio din - SKUPAJ 2.909 mio din Junija 1987 je prišlo do delne realizacije finančnih transakcij po AKA programu. Preko SLOVENIJALESA smo realizirali delno skrajšanje plačilnih rokov iz Amerike od tedanjih 365 na 240 dni. S tem smo pridobili predčasni priliv okoli 2,7 milijona dolarjev. Ob vračilu izvoznih kreditov nam je ostalo okoli 600 mio din tečajnih razlik, poleg tega pa smo dobili še okoli 600 mio din izvoznih stimulacij. Finančne transakcije in skrajšanje plačilnih rokov preko drugih posrednikov še ni realizirano. DO LESNINA z zunanjim zadolževanjem že zagotavlja plačilni rok 60 dni. Žal se moramo pri izvozu dotakniti še ene neprijetne zadeve. Devizne stimulacije, ki smo jih prejemali za spodbujanje izvoza so bile zaradi časovnih zamikov pri izplačilih hudo razvrednotene. Plačila stimulacij smo skoraj 100 % dobivali z menicami. Če smo hoteli pridobiti likvidna sredstva, smo morali te menice eskontoirati iri za to plačati zelo visoke eskontne obresti. Tako so bile te stimulacije bistveno razvrednotene, meničnih in zamudnih obresti pa nam družba ni priznala. Dodatne stimulacije za neto devizni priliv in delež izvoza v celotnem prihodku, ki so izvoznikom priznane od polletja dalje, so zaradi administrativnih ovir postale operativne šele januarja tega leta za tretje četrtletje 1987. Za četrto četrtletje bomo zahtevke za te stimulacije lahko vložili šele po oddaji zaključnega računa konec februarja 1988. S podobnimi težavami smo se srečevali pri plačevanju uvoza v tujino. Uvozna plačila so kasnila več mesecev, s tem pa so rastle negativne tečajne razlike in plačilne takse, ki se plačajo ob plačilu v tujino. b) Obresti Za leto 1987 smo plačali naslednje obresti: Obresti po namenu kreditov OBRESTI 1987 Vrsta kredita Revalor. Realne SKUPAJ Obr. 1986 Indeks PLAČANE OBRESTI Dolgoročni krediti - kred. za osn. sr. - kred. za obr. sred. 697 185 46 14 743 199 327 121 227 164 SKUPAJ: 882 60 942 448 210 Kratkoročni krediti - selektiva 4.799 264 5.063 2.011 252 - likvidnost 2.959 374 3.333 1.195 279 - eskont 1.608 264 1.872 340 551 SKUPAJ: 9.366 902 10.268 3.546 290 Interne obresti 2.332 401 2.733 0 SKUPAJ PL. OBRESTI 12.580 1.363 13.943 3.994 349 PREJETE OBRESTI eksterne 1.041 368 1.409 342 412 interne 2.332 401 2.733 0 SKUPAJ 3.373 769 4.142 342 1.211 NETO OBRESTI 9.207 594 9.801 3.652 268 Za sistem obresti, ki je veljal v tem letu, lahko trdimo, da je bil bistveno drugačen, kot v letu 1986. Sistem je pri večini kreditov za obratna sredstva do neke mere zagotavljal realnost vračanja sredstev. Ža obresti, plačane v prvem polletju, banke še niso obračunale konformnih obresti, zato so bila odplačila obresti večja od realno deklariranih. Na ta način smo samo v drugem četrtletju leta 1987 plačali bankam 360 milijonov več obresti, kot bi jih logično morali. Obresti za kratkoročne kredite so precej višje od leta 1986 zaradi: — višjih obrestnih mer v letu 1987 Korili EVITA in DIVA — pri eskontnih obrestih povečanemu obsegu eskontiranih menic zaradi večjega obsega plačevanja z menicami ter plačila deviznih stimulacij z menicami. Za dolgoročne kredite so nam banke revalorizacijske obresti pripisovale h glavnici, tako da se bodo te obresti odplačevale skupaj z glavnico. Pripisane so bile naslednje obresti: januarja 1988. Zaradi zamud pri predpisih nekoliko kasnimo pri sestavi tega poročila, z željo, da bi kar najbolj natančno prikazali ugotovljeni poslovni rezultat. V prikazani bilanci uspeha so že upoštevani najnovejši predpisi glede revalorizacije sredstev, kakor tudi vse možnosti za pokrivanje izgub. — za kredite za osnovna sredstva 295 mio din - za kredite za obratna sredstva 11 mio din SKUPAJ: 306 mio din Za likvidnostno pomoč so nam banke ob tromesečjih odobravale odlog plačila obresti. Trenutno imamo odloženo plačilo obresti za 600 mio din. c) Zaloge Eno osnovnih bitk sanacije smo bili na področju znižanja zalog. Stanje zalog je bilo (v mio din po stalnih planskih cenah): 1. 1. 31. 12. Indeks Material 3.771 2.292 60 Surovine 2.446 1.429 58 Nedokončana proizvodnja 2.718 2.185 80 Gotovi proizvodi 3.327 2.405 72 SKUPAJ 12.262 8.311 67 Obstoječe zaloge nam je v tem letu uspelo znižati za tretjino v fizičnem obsegu, kar pomeni po planskih cenah leta 1987 3,9 milijarde din. Če to znižanje preračunamo v dejanske cene iz decembra 1987, je to znižanje za okoli 6 milijard din. Zaloge so nam pričele padati šele v drugem polletju, ker smo tedaj pri najodgovornejših delavcih v TOZD in DSSS uvedli stimulativno nagrajevanje pri osebnih dohodkih. Sanacijski cilj 20 % znižanja zalog je bil za enoinpolkrat presežen. Temu primerno se je znižala doba vezave posameznih vrst zalog, ki je znašala (v dnevih): Bilanca uspeha za leto 1987 je naslednja (v mio din): Indeks ELEMENT Dej. 87 Pl. 87 Dej. 86 Pl. 1986 Realiz. dom. trg 31.486 31.783 13.595 99 232 Realiz. izvoza 29.464 26.666 12.226 110 241 Interna realizacija 27.468 28.698 13.619 96 202 Prejete obresti 769 666 494 115 156 Ostali prihodki 2.740 0 1.187 - 231 CELOTNI PRIHODEK 91.927 87.813 41.121 105 '224 Dir. izdel. stroški 48.536 48.685 23.128 100 210 Posr. mater, stroški 11.430 9.972 5.433 115 210 Amortizacija 2.909 2.015 847 144 343 Rev. str./obresti 9.041 6.592 3.318 137 272 Ostali stroški 5.358 3.031 3.135 177 171 SKUPAJ 77.274 70.295 35.861 110 215 DOHODEK 14.653 17.518 5.260 84 279 Obresti 1.363 301 309 453 441 Zavaroval, premije 399 446 186 89 215 Ostale obveznosti 5.544 4.213 2.249 132 247 SKUPAJ 7.306 4.960 2.744 147 266 Cisti dohodek 7.347 12.558 2.516 59 292 Osebni dohodki 12.554 10.605 5.228 118 240 Stanovanj, sklad 476 522 242 91 197 Rezervni sklad 402 468 266 86 151 NETO OSTANEK -6.085 963 -3.220 - 189 - Pozitivni rez. 2.798 1.728 1.397 162 200 - Negativni rez. -8.883 -765 -4-617 1161 192 Material in surovine Nedokončana proizvodnja Gotovi proizvodi SKUPAJ: To znižanje zalog nam je prihranilo okoli 2 milijardi likvidnih in dohodkovnih sredstev. d) Bilanca uspeha Na področju ugotavljanja poslovnih rezultatov je v minulem letu prihajalo do številnih sprememb predpisov, ki so povzročali takoimenovano obračunsko zmedo. Zadnjič je bil zakon o celotnem prihodku spremenjen decembra 1987, pravilnik o izvajanju zakona (revalorizacija sredstev) pa smo dobili šele — Pazi, tisti taro nič ne delajo! 1986 1987 Indeks 48 37 77 30 28 93 30 25 83 108 90 ' 83 ker ni bilo potrebno plačati obresti za kredite. Dejanski poslovni rezultat tako za leto 1986, kot tudi za leto 1987, je prikazan v realni višini brez kakršnega koli pokrivanja. Celotni prihodek je večji od preteklega leta za 124 %. Največji porast imajo izvozni prihodki zaradi fizičnega povečevanja izvoza in relativno večjih deviznih stimulacij od leta 1986 ter pridobljenih predčasnih prilivov po AKA programu. Materialni stroški imajo s 110 % nižji porast od porabljenih sredstev; ker so se bolj povečali: - amortizacija (243 %) zaradi revalorizacije - obresti oz. stroški kontrolne revalorizacije poslovnega sklada (172 %). Revalorizacijska bilanca se po temeljnih organizacijah ne zapira, zato tudi revalorizacijske obresti posredno bremenijo stroške. Prav v teh postavkah pa poslovni rezultat močno odstopa od planiranega. Ugotovljeni neto ostanek, oz. izkazana izguba, je nominalno večji od planiranega in od leta 1986, vendar pa je izguba od preteklega leta realno nižja za okoli 25 %. Poslovni rezultat po temeljnih organizacijah je naslednji: Celotni Poslovni rezultat TOZD prihodek % Dohodek % Ostanek % Izguba % Neto TVP 7.415 8 2.136 15 316 11 - - 316 ŽAGA 6.717 7 1.475 10 - - - - - TP1 5.429 6 1.820 12 934 33 - - 934 BOR 3.380 4 516 4 - - 347 4 -347 SIGMAT 3.689 4 520 4 - - 488 5 -488 TPE-IGK 4.578 5 668 5 - - - - - TDP 15.523 17 604 4 - - 2.156 24 -2.156 TSP 7.594 8 -349 -2 - - 2.422 27 -2.422 TPP 6.101 7 -1.698 -12 - - 2.837 32 -2.837 LIPA 3.227 4 786 5 - - - - - TAP 5.387 6 1.006 7 - - - - - TKO 9.640 10 3.147 21 1:548 55 - - 1.548 TES 3.374 4 969 7 - - - - TGD 3.784 4 282 2 - - 633 7 -633 BLP 3.677 4 1.214 8 - - - - - DSSS 2.412 3 1.557 11 - - - - SKUPAJ 91.927 1(X) 14.653 KM) 2.798 100 8.883 100 -6.085 masiva 29.251 32 3.147 21 — — 2.789 31 -2.789 ploskev 21.653 24 -863 -6 - 5.606 63 -5.606 polfin. 12.844 14 3.956 27 1.250 45 - - 1.250 nelesni 18.716 20 4.673 32 1.548 55 488 5 1.060 ostalo 9.463 10 3.740 26 - - - - Pozitivni rezultat izkazujejo SIGMAT ni pretežni izvoznik. organizaciji (TSP, TPP) izkazu- tri temeljne organizacije, izgubo Od dejavnosti je v najslabšem jeta celo izgubo na substanci pa šest temeljnih organizacij položaju proizvodnja ploskov- (negativni dohodek), izvoznikov, s tem, da TOZD nega pohištva, saj dve temeljni e) Izgube in predlog pokrivanja Za izkazano izgubo predlagamo naslednji način pokrivanja izgube (podatki v 000 din): TOZD IZGUBA 1987 1 Ost. poz. TOZD 2 Prerazp. obresti 3 Reval. rezerva 4 Odpis obresti 5 BOR 346.868 108.000 88.868 47.219 50.000 SIGMAT 488.331 488.331 TDP 2.155.752 578.000 781.801 295.951 500.000 TSP 2.421.876 662.000 1.147.781 55.012 130.000 TPP 2.837.418 794.000 697.284 158.382 280.000 TGD 633.617 167.938 245.679 220.000 SKUPAJ: 8.883.862 2.798.269 2.961.413 556.564 1.180.000 Izk. izg. Last. rez. Rez. skl. TOZD vZR sklad drug. OZD 6 7 8 BOR SIGMAT TDP 52.781 15.0«) 37.781 —^ ni TSP 427.083 124.000 303.083 TPP TGD 907.752 261.000 646.752 SKUPAJ: 1.387.616 400.000 987.616 Obrazložitev virov pokrivanja: Stolpec 2: Ostanek treh pozitivnih TOZD bomo preko internih razmerij prerazporedili na TOZD z izgubo in tako znižali izračunano izgubo. Stolpec 3: Po novi zakonski možnosti bomo presežek revalorizacijskih stroškov v obliki obresti prerazporedili na TOZD, ki imajo večje revalorizacijske prihodke. Stolpec 4: Tudi ta nova zakonska možnost dopušča, da del stroškov kontrolne revalorizacije poslovnega sklada razmerjimo na prihodnje leto. Te stroške bo potrebno pokrivati v letu 1988 najmanj v višini 1/12 mesečno. Stolpec 5: Poslovne banke smo zaprosili za pomoč pri pokrivanju izgube v obliki odpisa obresti. Zaprošeni znesek za odpis revalorizacijskih obresti so: LB TDP 630 mio din LB TPB 50 mio din Jugobanka 500 mio din SKUPAJ: 1.180 mio din Struktura po bankah jc izračunana na osnovi plačanih revalorizacijskih obresti za kratkoročne kredite (brez eskontnih obresti). Stolpec 7: Pozitivne TOZD bodo oblikovale 400 mio din rezervnega sklada. Ves sklad bomo porabili za kritje izgube. Stolpec 8: Za pridobitev rezervnih sredstev po 13. točki IDSR smo zaprosili: — delovne organizacje v SOZD UNILES — delovne organizacije v občini Novo mesto — delovne organizacije, s kate- Viri pokrivanja izgub v kolonah 2 do 5 se bodo uporabili pred sestavo zaključnega raču- rimi poslovno sodelujemo na nabavnem ali prodajnem področju. Shema pokrivanja izgub temelji na porabi vseh lastnih virov in šele nato na pridobivanju zunanjih virov. Struktura pokrivanja izgub je naslednja: na. Izguba v koloni 6 bo izkazana v uradnih bilancah uspeha. 'tako izničila naš prenovljeni salon pohištva — sedežna garnitura SKAND • % DO NOVOLES 6.716.246 76 - poslovne banke 1.180.000 13 - druge del. organizacije 987.616 11 SKUPAJ: 8.883.862 100 4. Planski cilji v letu 1988 V oblikovanju naše bodoče poslovne strategije sta prevladali dve spoznanji: — na domačem trgu ni možno graditi povečanja proizvodnje in prodajne ekspanzije — vlada ZDA bo še naprej vodila politiko nizkega dolarja in ostrih protekcionističnih ukrepov na področju uvoza. Iz tega sledi, da bo naš bodoči tržni prostor usmerjen na področja Jugoslavije z relativno višjo kupno močjo in v Evropo. S tako orientacijo bomo postopno zmanjševali delež izvoza v ZDA, čeprav ni realno pričakovati, da bi se s trga ZDA umaknili. Predvsem bomo povečali izvoz lesnih izdelkov v Evropo na osnovi kooperantskih odnosov. Nelesne programe pa že tudi zelo uspešno izvažamo v večino Evropskih dežel, v letu 1988 pa se bomo pojavili z novim programom KOLPASAN na zahodnonemškem trgu. Na trgu ZRN razvijamo partnersko firmo SVG, ki je organizirana izključno za trženje naše kopalniške opreme. Še naprej bomo zmanjševali zaposlenost na lesnih proizvodnjah in le-to uokvirili v dolgoročno razpoložljive surovine. Na drugi strani pa bomo povečevali proizvodnjo in tudi zaposlenost na nelesnem sektorju. Do konca leta bomo izpeljali novo samoupravno organiziranost, ki mora zagotoviti učinkovitejše obvladovanje vseh parametrov gospodarjenja. Še naprej bomo izvajali ukrepe na področju zniževanja stroškov in zalog, povečevanja produktivnosti, uvajanja novih programov za nove trge ipd. Osnovni cilj bo zagotavljati polno zaposlenost in primerno raven osebnih dohodkov ob tem pa bomo izvajali proces postopnega prestrukturiranja v programskem in tržnem smislu. Za nemoteno poslovanje in realizacijo planskih ciljev ter sanacijo rezultata po ZR 1987 je potrebno Novolesu zagotoviti: a) s strani bank: - odpis obresti v višini 1.180 milijonov din - redno finansiranje priprave proizvodnje za izvoz, kot tudi izvoza v višini dejanskega doseganja - v čim večji meri zagotavljati eskont menic, avale menic, za odpravljanje tekoče nelikvidnosti pa medmesečne kredite. b) s strani I)FS - zagotoviti prednostno usmerjanje rezervnih skladov po 13. tč IDŠR obrazca v DO Novoles — realizirati dogovor v zvezi s kadrovanjem podpredsednika K PO (DPS Novo mesto). OCENA BILANCE PO PLAČ. REALIZ. ZA OBDOBJE I.-XII. 1987 Naziv »NOVOLES« Nepl. real. ( + , -) -367008 Realizac. dom. trg 31486704 Realizac. izvoz 18551725 Zunan. dev. stim. 10911910 Inter. dev. stim. 1738659 Inter. realizac. 25729241 Prejete obresti 769003 Ostali prihodki 3106689 CELOTNI PRIHODEK 91926923 Pl. nep. mat. str. Prenos odstopanj Reval. porab. sr. Ind. mat. str. FIS Razm. FIS v zal. Amortizacija Revalor. amortiz. Obvezn. do DSSS Int. dev. kompenz. Revaloriz. stroš. Ostali stroški SKUPAJ POR. SRED. 44713567 -180574 6515069 11429950 0 1807230 1101992 679964 1738686 6528509 2939374 77273767 Gospodarski načrt za l. 1988 Glede na vsesplošno stanje na področju prodaje na domačem trgu, kot tudi možnosti nabav osnovnih surovin za proizvodnjo, izdelava plana temelji na naslednjih parametrih: — rast proizvod, za DO — 1 % — gibanje zaposlenih — 5 % — rast produktivnosti + 4 % — povečanje izvoza na račun zmanjšanja prodaje na domačem trgu, ker je le-ta v občutni stagnaciji — preusmerjanje izvoza iz ameriškega na zahodno evropsko tržišče, zaradi močnega padca USA $ — pokrivanje potreb po delovni sili izključno s prerazporejanjem proste delovne sile iz TOZD z nezasedenimi kapacitetami na TOZD kjer se javljajo potrebe — kljub zamrznitvam na področju cen na domačem trgu, predvidevamo v letu 1988 140 % inflacijo, katero tudi vgrajujemo v izračun plansko-nabavnih cen in plansko-prodajnih cen — tako za prvo polletje predvidevamo cca 6 % rast inflacije na mesec za drugo polovico leta pa cca 9 % inflacijo mesečno — ker smatramo za nesporno rast nabavnih cen po uradni ali po sivi poti, kar narekuje praksa v minulih obdobjih, bo moralo priti do ustrezne korekcije tečajev valut proti dinarju, sicer poslovanje ne bo možno. — Ker v letu 1988 ne planiramo investicij v tehnologijo, bomo planirano rast produktivnosti dosegli z boljšim izkoriščanjem kapacitet oz. z boljšo organizacijo dela v proizvodnji. DOHODEK 14653156 Obvezn. do DSSS 1582128 PLAN IZVOZA ZA LETO 1988 Obresti od kred. 1363314 T 1Q A A>«? dovolj )2L£Loa/e ' -vi fovclus. - ' is /o for/net &t^ Sz - rex-voloL radost) ' voctefVu Jtof Soq/f «7 Ob 8. marcu Razmišljanje ob kulturnem prazniku — 8. februarju MOJA MAMA Mama, ti si kot roža. ki v pomladi cveti, ki nje cvet me boža in ki tako lepo diši. A tudi sonce tako ne greje kot tvoj obraz, ko se smeje, tvoje roke zgarane so in zaspano je tvojo oko. Mama, v tvojih očeh je nasmeh in tvoje srce sije kot sneg, ti si kot jutranja zarja, ki me nežno zbudi. Iskra nobena tako ne žari, kot po tebi moje srce hrepeni. Ne vem, kaj naj ti za praznik podarim in s katero besedo naj te razveselim. Maja Rudolf. 6. h Ni naključje, da je 8. februar slovenski kulturni praznik. Na ta dan 1849. leta je v 49. letu starosti umrl naš največji pesnik vseh časov dr. France Prešeren. V spomin na tega velikana naše poezije se tako mladina kot odrasli zbiramo na proslavah in akademijah. Mislim, da ga ni Slovenca, ki ne bi poznal Zdravljice, ki jo je uglasbeno RK SZDL predlagal celo za slovensko himno, Vrbe, Mornarja, Sonetov nesreče. Krsta pri Savici... Ljubiteljsko se s kulturo ukvarjam že vrsto let in moram reči, da sem preživljal obdobja nenaklonjena kulturi. Ker so bile veliko bolj čislane materialne kot duševne dobrine človeka in da se je »vest čisto. dobro djanje svet zaničvati zagovoril.« Razmere se sicer počasi spreminjajo, čeprav bo še trajalo nekaj časa, da se bo v našem narodu prebudila zavest, da je cenjen le narod s kulturno tradicijo in bogatim kulturnim življenjem. V delovnih organizacijah je kultura več ali manj prepuščena peščici zanesenjakov — ljubiteljev, ki poizkušajo ohranjati bogata kulturna izročila v pesmi, v sliki, v delu. Večje organizacije imajo v ta namen kulturne animatorje, ki skrbe za kulturo, ekskurzije, izlete. V Novolesu smo ob razumevanju posameznih vodstvenih delavcev uspeli nastaviti le športnega referenta, upam pa, da bo prišel čas tudi za kulturnega animatorja. Lani smo začeli s projektom kvalitete življenja v Novolesu in bi rad, da bi s tem po precej sušnih mesecih nadaljevali. Izkušnje so pokazale, da smo delo na kulturnem področju dobro zastavili, da smo čustva morda prebudili, da so apetiti po kulturnem življenju večji in da bo treba ta nivo zadržati, če ne zvišati. V zadnjih dveh letih smo imeli v Novolesu po en kulturni dogodek na mesec, kar smatram, da je velik napredek. Tak način vzpodbujanja kulturnega življenja bi radi ohranili tudi v bodoče ob moralni in finančni podpori delavcev in vodstva naše DO. Prešeren je zapisal: Slab je kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže, njemu vedno sreča laže, on živi, umrje brez denarja. Pesnikova grenka izkušnja in spoznanje naj izzveni kot priznanje vsem, ki so na področju kulture v NOVOLESU organizacijskim, finančnim in kadrovskim težavam navkljub precej naredili. Naj svoje razmišljanje končam s popotnico novi komisiji za kulturo z vedrejšim verzom v iskrenem upanju, da bi vremena Kranjcem se zjasnila... Drago Medic S konstitutivne seje komisije za kulturo Novoles Dne 10. 2. 1988 ob 13. uri je bila v sejni sobi DSSS 1. letošnja redna seja komisije za kulturo. Na seji je bilo prisotnih 10 novoizvoljenih članov. Pod prvo točko dnevnega reda je bilo izvoljeno novo vodstvo v sestavi: Doltar Janez - predsednik DSSS Šenica Andrej - nam. preds. TES Fabjan Julka - tajnik ŽAGA V nadaljevanju seje je bivši predsednik komisije tov. Medic Drago, podal poročilo o delu komisije v preteklem mandatnem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da je komisija svoje delo v tem obdobju uspešno opravila. Za prihodnje dve leti je bil plan delovanja komisije opredeljen predvsem v tem, da se nadalje razvija amaterska kultura novolesovih ustvarjalcev in da se približuje tudi profesionalna kultura delavcem Novo-lesa. Glede slednjega je komisija pripravila akcijski program obiskov koncertov v Cankarjevem domu v Ljubljani, katerega poudarek bi bil večja udeležba delavcev iz TOZD-ov in ne samo DSSS. Komisija za kulturo DO Novoles Planinska sekcija Na sestanku vodstva planinske sekcije smo si določili okvirni plan izletov za leto 1988. Dokončno ga bomo potrdili na občnem zboru ŠD, do takrat pa prosimo vse planince, če eventualne predloge, oziroma pripombe sporočijo Veselič Vinku TSP. PLAN IZLETOV 1988 februar - STOL (izlet v okviru PZS), 1 dan marec — POREZEN (izlet v okviru PZS), 1 dan maj — GOLICA (izlet v okviru PZS), 1 dan junij — KLEK. Zavižan (izlet na Velebit), 1 dan julij - OLIMP (osrednji letošnji izlet). 8 do 10 dni avgust — KRN, 2 dni september — TRIGLAV (vsakoletni vzpon Novolesovcev na najvišji vrh Slovenije), 2 dni oktober — neznano (zaključni izlet planinske sekcije) Obenem obveščamo vse planince, da bo članske znamke, kot tudi izkaznice Planinske zveze Slovenije moč dobiti od marca dalje pri referentu za oddih in rekreacijo tov. Kosmina Gorazdu v KSS. Planinski pozdrav! Šahovski kotiček Tudi februarski redni mesečni najstih odigranih kolih smo turnirje bil dobro obiskan. Ude- dobili naslednji vrstni red. ležilo se ga je 14 šahistov. Po tri- 1. Novak Zmago DSSS 12 točk 2. Černač Sandi ISKRA 10 točk 3. Kosmina Ciril OŠ 10 točk 4. Kosmina Gorazd DSSS 7, 1/2 točk 5. Majster Mladen ŽAGA 7 točk 6. Sašek Alojz TPP 6, 1/2 točk 7. Turk Janez TPP 6,1/2 točk 8. Fortuna Jože ISKRA 6 točk Damengambit Tigran V. Petrosjan — Fisher, 23. 10. 71 1. d2-d4 Sg8-f6 2. c2-c4 e7-e6 3. Sg 1 - f 3 d7-d5 4. Sbl-c3 c7-c5 5. e2-e3 Sb8-c6 Vrstni red po 4 turnirjih: L Novak Zmago 2. Muhič Jurij 3. Fortuna Jože 4. Majster Mladen 5. Kosmina Gorazd 6. Kosmina Ciril 7. Medved Slavko 8. Muhič Jure 9. Černač Sandi 10. Turk Janez Tekmovanje se je tako prevesilo v drugo polovico. Do konca so ostali še trije turnirji, po štirih že izvedenih pa je tov. Novak Zmago še utrdil svoje vodstvo. Za razvrstitev od drugega do sedmega mesta pa je situacija negotova. Rešitev bo verjetno znana šele po zadnjem turnirju. DSSS 1.39,5 točke ŽAGA 99 točk ISKRA 92 točk ŽAGA 90 točk DSSS 80,9 točke OŠ 78,2 točke BLP 67,9 točke GG 54,2 točke ISKRA 51,6 točke TPP 51,6 točke Kot partijo tega meseca vam predstavljamo eno izmed nesmrtnih šahovskih partij, šahov- skega genija Bobija Fisherja. ŠD NOVOLES TEKMOVANJE ZA NAJBOUŠI ŠPORTNI TOZD Rezultate FRICOVEGA POKALA smo za letos upoštevali tudi ekipno smučarsko tekmovanje med TOZD DO NOVOLES. Rezultati so naslednji: TOZD točke—ekipno točke med I. BLP 207 TOZD 19 2. TDP 183 15 3. TPE 178 12 4. TAP 148 10 5. TES 132 9 6. TSP 127 8 7. DSSS 100 7 8. TVP 68 6 9. TPI 57 5 10. TPP 53 4 11. ŽAGA 46 3 12. TKO 32 2 13. LIPA 31 1 Iz smučarskega tečaja na Kohli Kadrovske vesti za mesec januar 1988 TOZD TVP: ODŠEL: Cizerle Boris (v JLA) TOZD ŽAGA: PRIŠLI: Pejič Ilija (iz JLA), Doberdrug Silvo (iz JLA), Tolar Cvetka (iz TSP) ODŠLI: Kočman Jože (upokojitev), Razdrh Mirko (v JLA), Kadribašič Bajram (disciplinska izključitev) TOZD TGD: PRIŠEL: Lavrič Jože (iz JLA) TOZD BLP: PRIŠEL: Hafner Ivan (iz TSP) ODŠLI: Pavlin Jože (sporazum), Blatnik Slavko (na prestajanje kazni) DSSS: PRIŠEL: Gorenčič Anton ODŠLA: Avguštin Marija (upokojitev) v Število zaposlenih delavcev v DO ISovoles na dan 31. 1. 1988 TOZD BOR: PRIŠEL: Zorič Dušan ODŠLI: Kodrič Franc (v JLA), Stanič Alojz (sporazum), Drnovšek Branko (sporazum), Ajster Franc (v JLA), Požun Jožef (v JLA), Kvartuh Jože (v JLA), Švalj Jožef (v JLA) TOZD SIGMAT: ODŠEL: Kurtovič Juro (smrt) TOZD IGK: PRIŠLA: Zupančič Renata (iz TAP) ODŠEL: Dim Stanislav (smrt) TOZD TDP: PRIŠLI Uršič Jože (iz JLA), Župevec Božidar (iz JLA), Muhič Ana, Plaveč Martina ODŠLI: Pavlenč Slavko (disciplinska izključitev), Struna Janko (v JLA), Horvat Andrej (v JLA), Kastelic Robert (v JLA), Mohorčič Jože (v JLA), Kužnik Angela (sporazum), Lukan Amalija (sporazum) TOZD TSP: ODŠLI: Hafner Ivan (v BLP), Tolar Cvetka (Žaga) TOZD TPP: ODŠLA: Bukovec Marija (sporazum) TOZD TAP: PRIŠEL: Hren Stanislav ODŠLA: Zupančič Renata (v IGK) TOZD TKO: PRIŠEL: Beličič Andrej ODŠLI: Jakovčič Milka (izjava delavke), Kostelec Martin (upokojitev) TOZD TES: PRIŠEL: Horvat Jože TOZD MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ TVP 120 147 267 ŽAGA 180 35 215 TPI 74 23 97 BOR 77 50 127 SIGMAT 123 40 163 IGK 64 40 104 TDP 200 216 416 TSP 167 154 321 TPP 105 55 160 LIPA 100 35 135 TAP 74 61 135 TKO 124 65 189 TES 123 32 155 TGD 61 63 124 BLP 94 42 136 DSSS 123 116 239 SKUPAJ. 1809 1174 2983 Obvestilo VVO Novo mesto kot tudi oddelek v Straži imata v mesecu marcu razpis za sprejem otrok v vrtec. Vpis v V VE v Novem mestu bo od I. do 19. 3. 1988 od 9 do 16 ure na upravi VVO, Ragovska 18. Vpis v V VE Straža bo 1. in 2. 3. 1988 od 14 do 16 ure in 3. in 4. 3. 1988 dopoldne v VVE Straža. Obveščam vas, da se v imenovanem roku oglasite na razgovor v kadrovsko socialni službi, z namenom, da bo komisija, ki sprejema otroke v vrtec lažje oziroma objektivneje ocenila vašo vlogo. KSS Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena.0 Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana; ako pa je mraz, se poti obraz." Ako na svečnico barja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo. Bolje volka v hlevu imeti, kot se ob toplem soncu v svečnici greti." Cene Moznik in stavkovna pravila Tovariši, slišal sem, da nam je sindikat pripravil stavkovna pravila. To bo nekaj za nas! Grem si jih ogledat na oglasno desko! Piše: Mladen Majster Riše: Ivan Balog