———————————-———
'	/V:. .
Naročnine:
Italijanska kraljevina:
Celo leto . . •	. . Lir 10.— — K. 25.—
Pol leta.........„	5.— — , 12 50
Tri mesece..... . .	,	2.50.-- ,	6 26 j
En me'sec...... .	„	1,— = „	2.50
i
vV
%
Ogiasi:
Oglasi na tretji strani	.	.	.
Oglasi na četrti strani	.	.	.	."
Mali oglasi . . . ’ .	.	.	.	.	.
Znižane cene za letne naročnike. Posamezna št. 10 cent. ali 20 vin'.
Lir . L— za vrsto „ 0.75 za Vrsto 0.05 za besedo'

Izhaja vsako sredo In soboto.
liifredriištvo in Upravniitvo : Via Carducd št. 10, !i. nad.
I
Pač ni nihče slutil 1. 1914, ko je nemška Avstrija stavila znani ultimatum, da se bode razširil požar po vesoljnem svetu, da bo trajal toliko let in da bo uničil delo sto-lötne'kulture in strl obenem ošabne in tiranske provzroeitelje krute vojne, zakaj sicer bi si bili pač premislili oholi Nemci zločinski čin, ki je bil vreden njihove kulture.
Divjal je vihar in razdejal je mogočne države, strl nasilne narode. Ves svet je prišel r pravega reda in teka in po\ sod vladajo zmešnjave. K sreči so vendar prišli ljudje do spoznanja, da je treba napraviti na svetu red, da bodo mogli živeti ljudje poleg ljudi, mali narodi poleg velikih, ne da bi jeden izrabljal svojo moč in tiščal za vrat- sia-bejsega...........
Ogromna je materijalna škoda, ki jo je napravila vojna prizadetim narodom in katero. bodo morali popraviti krivci, ki so provzročili ta požar. Ogromna je škoda, katero trpijo razni narodi, a katera jim ne povrne nikdar. nihče, ker- se povrniti ne da. Kdo bi pač vrnil stotisoče mladih življeni, katere je strm ta^ vojna ? Kdo naj povrne sivim-očetom in onemoglim mate-ram ljubljene sinove, ki so bili njih up, iijiU edina nada za starost ? Kdo naj povrne stotisbčim ženam njih liubece soproge, osiroteli deci skrbne očete? Kdo naj da stotisočem pohabljencevrizgubljene ude, da bodo mogli delati ter se preživljat iin se radovati življenja'?-Kdo naj da stotisočem ljubo zdravje, katero pm je .strla vojna furija ? Tega ne Ir;oim zahtevati od nikogar, niti PC oholih Nemcev ne, ki so sicer vso znali, ki so bili napol bogovi.
1.1‘<“'1)a je torej urediti svet, da se rM A3 ^glo nikdar vec povrniti
i in*5 i° •^0 z*°- To pa ni lahko (leto, .zakaj razni narodi imajo želje m; zahteve, k; gj niec| se[-)0j nasprotujejo m katerih ni lahko spraviti v sklaa. frisle so na dan želje, ki So bile ineal pioslim rodovom, katere so sedanji ljudje prevzeli od dedov in pradedov, kako naj se jim ljudje kar na mah odpovedo?
A ko pomislimo vse to, potem razu-
memo, zakaj poteka mirovna konferenca tako počasi. Vse te želje in zahteve je treba dobro pretresti ne samo z vidika jednega naroda ampak tudi zainteresiranega soseda ter urediti zadevo tako, da bosta oba zadovoljna ter si bosta segla v roko.
Gotovo zanimajo vsakogar najbolj naše meje in ničuda, da so ljudje z nekako nevoljo sprejeli vest, da se je razprava za naše kraje odnesla za nekaj časa. Nekateri so že obupali, da bi prišlo do miru še letos, drugi so še bolj črnogledi ter že vidijo nove spore. Seve ne moremo biti preroki, to pa lahko rečemo, da kakor je prišlo nenadoma do premirja, tako'pride lahko naenkrat tudi mir. In na tega se moramo pripravljati, da nas ne zabiti nepripravljene.
Pri nas se doslej življenje ni spremenilo mnogo. V veljavi so še vedno stari zakoni, katere so nam skrpucali na Dunaju, vse institucije, dobre in še več slabih, so staro avstrijsko blago. Nihče pa ne misli na bodočnost, dasi vsakdo dobro ve, da nas Dunaj ne bo več komandiral in nam ne bo več pošiljal svojih nemških hofratov in sličnih birokratov. Bodočnost bo čas svobode, ko bo vsaki posameznik smel prosto izražati, svoje misli, ne da bi se moral bati zapora in vislic. Vsaj sedaj kaže vse na to, zakaj vodilna misel pri pre-osnovi sveta je, naj bodo narodi svobodni.
Treba pa se je pripravljati na to veliko dobo, da bo vsakdo mož na svojem mestu, ^sicer se'lahko zgodi, da bodo naša ramena prešibka za to veliko dobroto. Doslej smo bili le servilni ter navajeni, da so nas z Dunaja tepli in zatirali ter smo bili veseli, če smo smeli kdaj zreti v obraz c. kr. okrajnemu glavarju ali celo cesarskemu namestniku. In če je ta komu prijazno pokimal, smo pozabili pri tem na vse številne krivice, katere nam je vedno namenoma prizadevala nemška vlada, k: nam je bila vedno mačeha. /
će je pa prišel kedaj med nas kak član vladarske hiše, smo ga sprejeli očeta, dasi nam je bil vedno le slab očim. O tem priča naša
zanemarjena, obubožana dežela, ki bi bila lahko raj evropski, a so jo Nemci izmozgali do skal.
•"V bodočnosti nam mora vladati Vlada po zakonih, katere bomo sami odobrili in zpoznali, da so nam v dobro. Proč torej z malodušnostjo, na delo in pripravimo se na lepše, svobodne-dni, da bomo enakovredni člani v zboru svetovnih narodov, zakaj le tako se moremo nadejati, da nam zasije zarja boljše bodočnosti.
.'r*' •' “ v*.	~
“ . * '	'	■ L * i w- - •	1	,	. C	...
Gmotni položaj
goriške r. učiteljstva.
- (iz učiteljskih k r o ^ o v).
Nobenemu stanu se v Avstriji ni tako slabo godilo kot ljudsko olske-mu učiteljstvu. Imelo je sicer vse polno gospodarjev in nadzornikov, ko pa gaje bilo treba plačati, zv.a-čaii so krivdo' na ljudske zastopnike, ki pa v Avstriji nikdar niso imeli besede. Tekom vojne je moralo učiteljstvo opravljati vse mogoče patrijotske službe, zbirati kotlovino. staro železo, stare časnike, svinec, kosti, koprive, obleko in sploh vse mogo e, Kar se je količkaj vredno zdelo nemški vojaški' upravi. Učitelj je bil občinski tajnik, delil je aprovizacijo, bodriti je moral proti svoji volji narod za rdeči križ, siliti,uduproti lastnemu prepričanju, da so podpisovali vojna poso ila, sploh yse službe, ki niso nesle ničesar,' so naložili učiteljski pari, češf to je njena patrijotska dolžnost.
Gprje pa onemu, ki bi se bil drzni! upreti takim vladnim ferma-nom! Pritisnili so mu takoj zloglasni p. u. in morel je kot prostak v vojno, da so ga poslali na fronto ali Če ni bi! zdrav, da je vozaril tren po Ruski Poljski.
Ko je draginja vedno bolj pritiskala, je učiteljstvo ponovno prosilo vlada, naj mu zboljša gmotni položaj vsajvtoliko, da ne bo pomirala učiteljska deca gladu, a zaman, vlada je imela giuha ušesa in se je izgovar ala na vse mogoče načine. Učiteljske družine so mrle za sušico, očetje pa so morali nabirati vojna posojila, da so nemški čast-
/
niki lož je vzdržavali svoje prilež-nice. Za te namreč ni smelo zmanjkati denarja....
Po hudem pritisku slovanskih poslancev je vlada naposled vendar privolila ljudskošolskemuueitehstvu dragonjsko doklado. Saj so bile plače v primeri s cenami sramotne tako, da si učitelj z mesečno plačo ni mogel kupiti toliko, da bi se bil en teden do sita najedel polente.
Človek bi mislil, da je vlada vsaj to doklade takoj izplačala učiteljstvu, ki je že komaj čakalo teh bornih kronic, a kaj še, učitehi na Goriškem še do danes niso dobili te doklade in kot vse kaže, je tudi ne bodo kmalu.
Učiteljstvo že dokaj let zahteva, naj se mu izjednačijo dohod i z uradniš :imi plačami od XI. do Vili. razreda. Izobrazbo je pač zahtevala vlada od učitelja, a da bi ga tudi primerno plačala, tega pa ne, imela je vedno dovolj izgovorov. Glavni vzrok učite!, ske mizerije je bil, da so plačevale šolo dežele oziroma okraji-, vlada pa je bila gospodar učiteljstva. Dežele so se upravičeno izgovar a e, da nimajo dohodkov, vlada pa je vedno stokala, da nima denarja, pri tem pa je razmetala milijone v vojne svrhe ter pripravljala sistematično svetovno vojno, ki je uničila delo šole in kulturo za desetletja.
Stare nemške avstrijske vlade, hvala Bogu, ni Več, goriško učiteljstvo pa še vedno čaka, da se ga kdo usmili in mu zboljša mizerni gmotni položaj. Cene so visoke, da je groza, učiteljske družine so pa bose in raztrgane, a dohodkov ni, da bi si nabavili novo obleko in obuvalo. Plača ne zadostuje niti za vsakdanji živež. Ni čuda, da je vse goriško učiteljstvo nestrpno, da se razjasni položaj in da se mu urede plače, kot jih zahteva že toliko let. S pravico tudi pričakuje, da mu bo sedanja vlada kmalu izplačala vojno doklado, katero mu je že davno priznala bivša avstrijska vlada in ki mu pritiče po zakonih.
To so pereče skrbi goriškega učiteljstva.
--------------------------
• r C (> 'v ' / O ' • ; \ r k . ..	.	č' '; ' C
Povračilo vojn« škod«.
Določila za uporabo.
Člen 10. Odškodnina za nepremičnino, za orodje, tudi kmetijsko, za stroje in za živino po predpisih pričujoče naredbe se mora _ porabiti po določilih in predpogoji, ki se določijo v opravilniku: a) za postavitev poškodovanih predmetov v prejšnji stan, za nakup premičnin, enakih onim, ki so se izgubile ali bile uničene, za obnovitev poslopij in porušenih naprav; b) za postavitev poškodovanih predmetov v drugačno stanje kot je bilo prvotno; za nakup predmetov, ki se razlikujejo od onih, ki so se izgubili ah so bili uničeni, za zgradbo drugačnih posiopij kot so bila porušena,
ali na drugih mestih kot so se nahajala, vendar vedno v ozemlju iste ob čne, le da ta razlika ne u-stvari škode pri obnovljanju blagostanja v 'deželah, ki so neposredno poškodovane po vojni. A ;o niso ti pogoji izpolnjeni, izgubi o^kodova-net pravico zahtevati odškodnino, država ima po pravico, da ustavi izplačilo dovokene svote in da zahteva povračilo že izplačanih zneskov v smislu predpisov, ki na! se postavijo v opravilnih.
Člen 11. določa, da ima komisija za ugotovljanje vojnih škod, označena v 25. členu, pravico dovoliti, da se sme uporabiti odškodnina na drug način kakor določen v točki a) 10. člena,. ako obstajajo iz javno koristnih ozirov za to važni uzroki. Komi-ija mora tudi prepovedati u-porabo ako je oGvidno jasno, da bi ta ne bila koristna ali ne mogoča.
Člen 12. določa, da izplača država prizadetim petino dovoljenje odškodnine za odškodovano nepremičnino v svrho, da se omogoči pričetek del; druge štiri petine se nahajajo v razmerju z dokazanim napredovanjem dela.
Člen 13. določa, da se ustanovijo z naredbo finančnega ministra pravila za poslovanje zavoda, ki naj preskrbuje posojila in predpisi za dovoljevanje teh posojil.
mi uw minil i iin \mt 'iiiiiiiiiiiiii»n~Tm   milil ■ «i iTunirrmir—~~
Narod brzz časopisja jg ngm, ng more s« sporazumeti s svatom. Zato sg oprimite goršški Slovenci našega Usta, ki hoče iz-ražati vašo voljo in braniti vaše koristi.
Odloki kr. Guvernatorata
zb Julijsko Benečijo.
Ker je treba, da pozna vsakdo važnejše odloke, ki se tičejo raznih interesov deželanov objavljamo nekaj znamenitejših odredb kr. governatorata-za Jul. Benečijo.
Gazzeita ufficiaie z dne 8. januarija st. 2. razglasa:
1.	Točka 23. odloka kr. namestnika z dne 16. novembra- 1918 št. 1750 se spremeni sledeče: 0-škodovanci po vojni imajo pravico, da dajo preceniti škodo po sod-nijskih izvedencih tudi če ni navzoča druga stranka, da se ohrani dokaz o škodi v smislu navedenega odloka.
Ugotovili se mora ta škoda od predsednika Tribunala ali od sodnika, ki ga ta določi, ali od pre-torja, v čegar področju se nahaja poškodovana last.
Imenovane oblastnije lahko delegirajo tudi druge državne oblasti in se lahko poslužijo tudi vojaških ženijskih častnikov, da ugotovijo škodo.
Za ugotovitev škode zadostuje, da oškodovanec sam predloži seznam izgubljenih, in poškodovanih predmetov pri kompetentni civilni ali vojaški stavbeni oblasti. Ta do-žene škodo in dostavi svoje mnenje.
Prošnje in vsi sodnijski akti v teh zadevah so koleka prosti.
2.	Ta odlok stopi v veljavo z dnem razglašenja v «Gazzetta Ufficiaie in se bo predložil parlamentu, da ga uzakoni.
olitični pregled
Mladoturški ctelzgaiš na mirovni konferenci.
BELGRAD. Poročajo iz Ženeve, da se je vršila tam pred nekaj dnevi seja mlado turških liberalcev, v kteri je bil imenovan Šerif paša za delegata na mirovni konferenci. Ob enem bo poverjen, da zastopa pri zaveznikih interese turškega naroda.
Brzojavilo se je predsedniku Wilso-na in ministerskim predsednikom Francije, Anglije in Italije.
Boji za Br«m£n in Hamburg.
Vladine čete so začele oblegati Bremen, kterega drže Spartakovci. \ Hamburgu se je delavstvo in vojaštvo proglasilo solidarnim z delavci v Bremenu in odločilo da organizira in pošlje pomoč v Bremen.
Bivši cesar Kars uuiia zapustiti syojs bivališče.
Čehoslovaški dop. urad javlja, daje državni kancler Renner sporočil bivšemu cesarju Karlu sklep državnega sveta da mora zapustiti svoje bivališče in odpotovati v inozemstvo. Ta siclep
je bil povzročen od protirevolucijonar-ne propagande višjih častnikov in dostojanstvenikov, kteri so pričeli monarhično gibanje.
Volitve za nemško-narodno skupčino.
NANEN. Scheidemann je izjavil zastopnikom časnikov, da izid volitvi za neško narodno skupčino odgovarja po vsem pričakovanju socialističnih voditeljev.
Socijalna demokracija ni dosegla obsolutne večine a ie vendar iz^Ia iz volitev kot naj n o en -fši stramet, ima kot taka največji up rv ua vlado in ima konečno odločati o vseh važnih vprašanjih. Sedaj se ne more še vedeti kako narneruje sodelovati socijalno demokratska stranka z drugimi za preustrojen je nemške države. Uvo-rjen je, da bod vladal v vseh važneh vprašanjih popolen sporazum. Glavna naloga narodne skupčino bode vzdržati pravo demokracijo, od ktere je edino pričakovati, da se vrne v deželo blagostanje. Nemški narod sprejme Wil-sonove točke in želi odkritosrčno sodeloval1 v bodoči Zvezi narodov.
Kar ne odgovarja	načeioSTi bi
bilo usodepolno za š i narod.
ZavczniKi hočejo prej Kp mogoče skleniti mir.
Londonski listi prinašajo da hočejo zavezniki iz važnih razlogov prej ko mogoče 'skleniti preliminarni mir z Nemčijo. Mirovni dogovor ima biti samo provizoričen. Zavezniki hočejo naložiti Nemčiji mnogo milejše pogoje kakor se sploh misli. Govori se, da bodo zahtevali samo odškodnino za-nepotrebno uničene predmete med tem tudi za potopljene ladije.
Revolucija v Petrogradu.
Resna situacija.
PARIZ. Zunanji minister Pichon je izjavil zastopnikom nekaterih časnikov, svoje osebno stališče glede konference na otoku Principov. Izjavil je, da ker se druge ruske stranke ne udeležijo konference, ta nima več nobenega pomena.
Pichon je Izjavil tudi, da bode ekonomičen svet med zavezniki deloval tudi po premirju, da se uredi gospodarstveno življenje med zavezniki.
Ubojniki Armencev.
Demonstracije na Dunaju.
CURIH. Iz Dunaja poročajo, da so bile tam velike demonstracije za združenje neonske Avstrije z Nemčijo.
V sprevodih so nošili napise '«Živijo velika nemška; republika». .
—------—— '
RadeR aretiran.
■ - a ■ A >il -	: - artßv • ;
CURIH. Berlinska policija je preiskala Radekovo stanovanje in ga aretirala. Radeka so zaprli v Moabitsko ječo.	,
Kakor zna,no so imenovali Radeka rudečo pošast; on je bil z Lieb k n echtem na čelu špartakovskega gibanja,.
f - ..1	!'	.	1‘G	’ .
Prvi čezeuropejsfci vlak po vojni.
INOMOST. Vlak v kterern potuje zavezniška misija ki gre na Poljsko je prvi čezeurojTSjgki vktk, ki potuje po vojni v vzkodiK) Evropo. To je prvi poskus, če se Ga püskus posreči, bode ta vlak odhajal dvakrat na teden in bode vzdrževal zvezo zahodnih držav z novimi narodnimi državami na vzhodu. ''	'
r/itaimin onomsmt Q>JŠaO ui. uuiom
Mesto flreo za češke mučenike.
■ .
Zastopniki municipija v Arcu, polkovnik MarcheitLv imenu guvernerja, mestna društva in doktor A. Stefenelli kot zastopnik mesta Riva, so šli z vojaško godbo in šolsko mladino v sprevodu na pokopališče, da slovesno spominjajo češke junake, ktere je Avstrija — po njenih barbarskih sistemih — dala obesiti na oljikah pri Prahu.
Na pokopališču j č bral vojaški kaplan črno maš ) in blagoslovil je grobove junakov, med tern ko je godba svirala primerne komade.
Po obrednih molitvah je polkovnik Marchetti ginjen pozdravil češke junake, ki so umrli za njih domovino. Govorili so še Dr. Marchetti prvi Župan v Arku in šolski' voditelj Marini, kteri je poslal sorodnikom in domovini junakov ginjen pozdrav in povdarjal, da bode mesto Arco ohranilo njih grobove kakor one svojih naj zvestejši h sinov.
OKupacijB avstrijsRih železnic od strani . • entente.
DUNAJ. «Neie Freie Presse» izve iz poučenih krogerv, da se ha merodajnih mestih ne ve ničesar o ententnih namenih zasesti avstrijske železnice, dostavlja pa, da ima ententa neoporečen o pravico do tega.ker je bilo £0 določeno v premirnih pogojih.
-■ v	c, ci. črirv-j ' G
Srbsko-hrvatski konflikti.
TRST. Zagrebški list «Svoboda» prinaša zeio živahen- članek, v kterern protestuje proti obnašanju srbskih čet napram hrvätskemu prebivalstvu.
Članek se koi:	z besedami: So
to morda dbkaži kulture fh zrelosti za prostost, ki m! pokažemu svetu? Namesto, da pomnožimo' število orožnikov in upijemo proti takkzvanemu italijanskemu militarizmu, učimo se, da napravimo konec tem žalostnim razmeram.
Iz Stokholma javljajo da je v Petrogradu izbruhnala «ned vojaštvom revolucija. Topničarji in Kronštata bombardirajo. mesto, kjer je po cestah mjiogo mrtvih. Govori se, da hoče Lenin kapitulirati pred entento, pod pogojem, na se njemu in njegovim pristašem zajamči prostost. Sovjetska vlada se je obrnila na mirovno konfenco, da bi se zaupni pogovori mogli držati v Skandinaviji ali na Nizozemskem.
Odškodnina Angleški predlog.
PARIZ. Komisija za odškodnino, ki se je sestala v finančnem ministrstvu je začela posvetovanja o temeljih na kterih ima sloniti pravica do odškod-nhEB. Kot podlaga za povračila škod se je sprejel predlog angleških delegatov. Za cenitev škode je bil imenovan od strani Italije poslanec Chiesa; za preiskovanje plačilnih sredstev bivši minister Salandra; in za preiskovanje kontrolnih sredstev in jamstva bil je imenovan senator D’ Amelio.
Za podaljšanj« premirja.
PARIZ. Višji vojni svet zaveznikov bode inorda jutri določil pogoje za podaljšanje premirja. Znano je, da je vojni svet v zadnjih dveh sejah preiskal vprašanje demobilizacije in razo-roženja v Nemčiji, tako da se onemogoči vsako možnost od nje strani, da bi zopet pričela z vojno.
Zavezniki bodo protestirali proti izvršitvi premirnih pogojev in zahtevali ood.o oc! Nemčije izjavo o vojnem materijalu, ki se še nahaja tam in kteri je šo v delu. Vojni svet bode zahteval izročitev večine vojnega materijala topov, strojnih pušk in zrakoplovov..
Japonske zahteve.
PARIZ. Baron Makimo prvi japonski delegat je izjavil časopisom, da za vojne stroške in izgube človeških življenj ima Japonska pravico zahtevati °d Nemčije ona ozemlja, kterih ni bolela izročiti da bi bila vrnjena zakonitemu lastniku.
Japonska noče škodovati Kitajski in ne zahteva kakor politiko odprtih vrat.
Tudi se je poslalo v Sibirijo čete na pomoč Ceho Slovakom in želi japonska vlada, da se v Rusiji ustanovi vlada na podlagi popolnega reda.
Japonska zahteva za se Karolinške in Maršalske otoke.
LONDON. Poročajo iz, Carigrada.
Pred vojaškim sodiščem je začela razprava zaradi armenskega klanja.
Glavni zatoženec je Kemal Bey bivši guverner v Bogaslaj-u, kteri je prišel na mesto Jergnada ki ni bil dovolj krvoločen, da bi izvajal povelja iz Carigrada.
Obtožena sta tudi Tewfik orožniški poveljnik v Jerghad in Penah Ali u-radnik pri vakufskem uradu istega okraja.
Generalni prokurator.obstoja na sta-: lišču, da se kaznuje vse činitelje, kteri so povzročili klanja ki so povzročile na svetu občen protest.
Uspehi zaveznikov v Rusiji.
LONDON. Angleško poročilo iz Arhangelska pravi: Preteklo nedeljo je oddelek naših čet pod poveljstvom francozkih častnikov, in oddelek an-gležev iz Liverpoola napadel sovražnika južno Kalischa z dobrim uspehom.
Sovražnik je imel najtežje izgube in dva topa sta bila uplenjena.
Zavrnili smo napad sovražnika proti našim novim pozicijam pri Schred in Merhengi.
Boji se nadaljujejo pod berlinskih ulicah.
CURIH. Iz Berlina poročajo, da se • boji nadaljujejo. Na Aleksandrovem trgu je mnogo brezdelavnih ljudi in šparta-kovcev. Ker so žugali javnim organom se je hotelo jih razpršiti.
Nato se je parkrat streljalo v zrak in ker tudi to ni pomagalo so čete streljale na ljudstvo in bilo je pet mrtvih in trideset ranjenih. To je dalo znamenje novim neredom. Celi dan so vladine čete napadale špartakovce z orožjem.
Nemška ustava.
CURIH. Poročajo iz Weimara Kon-stituanta je potrdila provizorični načrt-za ustavo.	. r •-
Na koncu seje, je Schoidemann izjavi!, da sedaj ki je potrjena provizorična ustava, vlada poda v roko kon-stituante oblast, ki ji je bila povrjena od revolucije, je pa pripravljena nadaljevati državne posle, dokler ne bodo določena navodila za novo vlado.
6fjud eh sjiisiiz^orftsCl'
Po svetu
o?: . .
Še ena hrvaisRa izjava
TRST. Zagrebška' «Riječ» prinaša dne 8, t, m. dolgi članek v kterem obžaluje pohlep po velikosti nekaterih jugoslovanskih" politikov, ki se danes smatrajo enakim ententnim narodom.
List opominja ljudstvo naj vidi danes položaj kakoršen je v resnici iti naj se smatra za ostanek Avstro-Oger- , ske, kteri mora pretrpeti vse posledice skupno z drugimi narodi bivše monarhije.
V primeri z drugimi poraženimi narodi imajo Jugoslovani ugodnost,, da prav za prav ne vedo kaj je sovražna okupacija. Naj le pogledajo enkrat Nemčijo!
Čehi ne priznajo bankovcev po 25 in 200 Rron.
- Na češkem se noče priznati veljavo not po 25 in 200 kron ktere je avstro-ogerska banka izdala ob času razpada monarhije, češko finančno ministrstvo naznanja, da je avstro-ogerska banka izjavila, da ne bode več pošiljata takega papirja v področje čehosloVašKe države in one note ki se še tam nahajajo bodo zamenjane od bančnih podružnic. Ministerstvo naroča vsem uradom in državnim blagajnam, -da oddajo take note podružnicam avstro-ogerske banice v zameno.
Konkurenti v Ameriki.
V Njujorku se nahaja firma Rieker & Hegeman, ki ima poleg glavne lekarne v mestu še silno mnogo podružnic. Kot je znano, se dobi. v Ameriki v lekarni vse: tinkturo, Vazelini', čokolado, cigarete.... Poslednje blago je bilo povod silovite borbe, med to in
med tobačno tvrdko United Cigar A-
,	■ ' '	'0 o
tores.
Lekarna je napravila silno lepe dobičke s prodajanjem čokolade, pa si je mislil gospodar, da bi začel prodajati še cigarete, da bi privabil tem več kupovalcev. «Dobre cigarete prodajajo v Ikjujorku po 16 centov na
drobno, a po. 14 centov zaloge, mi jih bomo prodajali samb .po 14 centov», je sklenil gospodar.
«Kar bomo izgubili tu, dobili bpmp na čokoladi in siaščeh».
Drugega dne je bilo čitati po vseh časopisih, kako prodaja Hegeman cigarete za nizko ceno. Lekarna je prodala toliko cigaret, da je ime:a dnevne izgube 2000 dolarjev, na čokoladi pa je pridobila 3000 dolarjev. Velika trafika je trpela radi tega in se hotela pogajati z lekarno, a ta je odklonila predlog. Trafika je zagrozila, da bo začela prodajati čokolado in slaščice. Lekarnarji so se smejali tej grožnji. Danes se ne smejejo več, ker se v vseh prooajalnah velike trafike dobi čokolada za nižjo ceno kot v lekarni.
Tako kupuje njujorško občinstvo v lekarni cigarete, v trafiki pa čokolado — seveda poceni, vse stroške pa trpita tvrdki.
Slovaški pesnik Hvtezdosiav
je obhajal 70 letnico svojega rojstva. Pozdravil ga je čehoslovaški minister dr. Srobar. Dalje so ga pozdravili vsi zastopniki ljudstva in vlad z najpri-srčnejšimi besedami. Pred njegovim domom mu je klicala ogromna množica gromoviti «Slava!» Pevci so mu zapeli. Delo pesnika, Hviezdoslava se bo bleščalo v zlatih črkah na ščitu slovaške svobode.
Padanje vrednosti krone.
Tečaj avstrijskih kronskih not je v inozemstvu zoped padel. V Curihu je padla cena kroni na 28.06, kar proti predvojnemu stanju znači nazadovanje za 75 centimov. Slično je v Amsterdamu. Tu je preteklega četrtka stalo 100 kron 15.45 holandskih forintov, a v soboto samv 14.20 .holandskih forintov. To je naj nižji tečaj, ki ga je sploh imela kdaj krona. Poslabšanje krone je nastopilo sporedno spađanjem marke. V Curihu stane 100 mark 57.75 frankov, v Amsterdamu 28.15 hol. forintov. Razlog padanju kronske veljave leži v neprestranem tiskanju bankovcev od avstro-ogrske banke.
. ■ ' ' ' _ '
Vrnitev Milonskc Venere.
‘ Znano je‘, da so v početku vojne spravili mnogotere predragocene umetnine iz Pariza bolj na varno. Med temi umetninami je bilg, tudi Venera Mi-lonska, ki so jo spravili v Tulus, a so jo zdaj privedli nazaj in umetniške galerije so zopet odprte občinstvu.
Mova bolezen
se je pojavila v Budimpešti. Bolezen traja štiri dni in bolnik čuti velike bolečine v želodcu. Vzrok te bolezni še ni znan. Bolezen se zdravi s sredstvi za umirjen je živcev.
E: eh‘A ts :	ha, ,
Tolpe.
Pred par, dnevi je vprizorilo v Mo-nakoVem kakih 80 ljudi hude izgrede. Izpustili so' iz ječ napoprej 180 zločincev, nato so pa ropali razne prodajalne. Razbojniki so 'imeli ukradeno strelivo, s katerim so streljali v zrak. Vendar pa ni bi! nihče ranjen.
„OoriM Slovenec“
j? na prodaj v Sorici pri gosp. Marcu, Via Scrtiinario št. 2| pri gosp. Brešan, Piazza Duoma št. 2 pri gosp. P«rtot, Via Municipio št. 4 pri gosp. Zakrajšcku, Corso Verdi št 13
v Trsi«
Na postaji južne želežnicc
pri gosp. Kreschiak, Čampo Belveder« št. 1
pri gosp. Woitech, Via Posfe št. S
pri gosp. Žohar Siscla, Piazza Oberdan št. S
v Rojen«
pri gosp. Vivodo Domcnko, Via Alonts Gr-sino št. 15
pri gosp. Geržina Ludviku, št. 8-
/sl
v	n . i;
Čitajte ia podpirajte ta list kateri je zagovornik Vaše ■ Pravice.

15.februarja. Sobota FaVšiin in JoVita IS. ' „	Nedelja :nlijana
17.	„	Pondeljek Denot in tod.
18.	„	Torek Simeon. Flavijan. '
19.	„	Sreda Julijana, Konrad, Viktor
20.	„	Četrtek: Eievterij
21.	„	Petek Maximiiijan, Eieonora.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠlč. Tiskarna G. Judi v Gorici.
I
...— Zgubil je -
ubožen deček 250 K, s hranjenih v žepnem notežu, od lekarne Kristofoletti do lekarne Pontoni. Pošten najditelj naj odda denar na magistratu, kjer dobi postojno nagrado.
Zobozdravnik ADOLF KOLL
je odprl na =
HLorsas Mlktor* Emanuel št. II Zobozdravniški atelje
Posluje od 9. do 12. dopoldne in „ 2. „ 5. popoldne
PETER SIMONETTI
je otvorit v GOBICI : ulica Bagni št. 9 :
Električni mlin
ANTON PERTOT
GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA ,	Filjaika uiica T«atro 18	. . g.■
:	:	:	: PRODAJALNA :	:	:	:
8 papirjem, črtanjem in kr.j gove/jem
---------- EDINA------------
veiika zaloga razglednic porušene Gorice okolice in umetniških.
W Soboto, dne S. t. m. se je zgubil na Travniku v Gorici lovski pes bele barve z arjavami lisami. Ime mu j« i,Širc“. Kdor ga privede nazaj dobi pri uredništvu dodro nagrado.