NAŠ ČASOPIS Glasilo občine Vrhnika LETO XIX, ŠT. 191 Pomladno čiščenje Tokrat že v drugi številki Našega časopisa se ukvarjamo bolj kot doslej z onesnaževanjem okolja, to veliko rano našega prostora. Že prvič je nekoliko zaleglo. Zaplaninci so se vsaj deloma pokesali in če vseh smeti niso pospravili, so vsaj rekli, da jim jih pred nos stresajo drugi. Danes gremo naprej: pogledali smo po Borovnici. Marsikatero nečednost pa smo odkrili tudi na Vrhniki: če je kontejner poln, so smeti obvezno tudi poleg njega na tleh. Brez dvoma gre za grdo razvado. Pomladansko čiščenje naj torej pospravi tudi po naših glavah, da bomo vedeli, kam s smetmi. Nikakor zanje ni prostora pred sosedovim pragom, če že pred svojim nočemo imeti nastlano. Če bo Naš časopis v sodelovanju z drugimi, ki jim je mar razvoj kraja, tudi kaj prispeval k lepšemu videzu, bo zanesljivo odigral svojo vlogo. Bistveno za razumevanje novega v našem življenju je, da se bomo v Evropo grede morali sprijazniti z načinom razmišljanja, kakršnega doslej nismo bili vajeni. Za turizem nam gre, vpijemo, ampak to je le parola. Če je okrog in okrog nasmeteno, pač ne moremo biti turistični kraj. Za novega človeka gre, pravimo. Ampak tudi novi evropski človek verjame na dano besedo in izpolnjuje dano besedo. Demokracija je pač tudi to, da ne prinašaš okoli države, kajti naposled ti ta za tvoje neumnosti vselej v obliki davkov in drugačnih dajatev vse potrebno pobere iz tvojega žepa. Morda se komu zdi, da je še čas, ko je moralo ljudstvo za svoje pravice in za preživetje goljufati državo. Cela vzhodna Evropa se ukvarja s takim onesnaženjem človeških navad, ko so ljudje proti vsaki oblastni neumnosti hitro iznašli nasprotni ukrep. Toda če je demokracija, za katero pravijo, da je tudi slaba najboljša, slepomišenja ni več. Državljan plačuje davke, zato od tistih, ki jih pobirajo, zahteva, da mu služijo. Taka so pravila. Potem odpade načelo, po katerem smo se veliko in pogosto ravnali, namreč znajdi se. Tega ne pišem zato, ker bi se ustrašil, da s takim ravnanjem spodkopujemo demokracijo. Ne, tega nočem trditi, čeprav so nas v prejšnjem sistemu učili, da je tudi prečkanje ceste pri rdeči luči na semaforu spodkopavanje revolucionarnih pridobitev in kontrarevolucija. Svarim zaradi tega, ker bo namesto neodkritih onesnaževalcev nekdo to le moral odpeljati in ker bo moral ta dobiti odvoz ali pospravljanje tudi plačano. Saj tudi prej ni bilo nič zastonj, toda bila je razlika med našim in mojim, in v našem se običajno ni vprašalo, kdo smeti, krade ali počne kaj drugega nečednega. Nekateri so tega še kar vajeni. Včasih so pred velikonočnimi prazniki, ki se nam bližajo, povsod pospravili in pometli. Torej pome-timo tudi mi, da nas ne bo sram pred nami samimi in še zlasti ne pred tujci. Pomlad je najlepši čas za taka opravila. TONE JANEŽIč Vesele velikonočne praznike vsem bralcem Našega časopisa. Uredništvo MAREC 1993 YU ISSN 0351-6180 PREDSTAVITEV VRHNIKE NA SEJMU ALPE-ADRIA Prečuden kraj poln bogastev Mednarodni sejem Alpe Adria je bil letos od 22. marca do 27. marca 1993 in to že dvaintridesetič zapovrstjo. V več kot treh desetletjih si je pridobil sloves sejemske prireditve, ki po,rnembno prispeva k povezovanju gospodarstva dežel Alpe-Jadran. Zaradi velikega zanimanja razstavljalcev in obiskovalcev od leta 1991 poteka v dveh samostojnih terminih, ki si sledita takole: Alpe Adria - svoboda gibanja in Alpe Adria - svoboda bivanja. Letošnji sejem Alpe Adria - svoboda gibanja se je vključeval tudi v akcijo »Leto turizma v Sloveniji«, zato so raz-stavljalci poudarjali turistično - športno ponudbo. Tako je sejem imel naslednje zaključene celote razstavljalcev. - turizem s predstavitvijo turističnih programov, slovenskih mest in regij (22 %) - šport in rekreacijo (nav-tika, kampinga - karavaninga, tekinga, tenisa, fitnes opreme, pohodništva - 37%) - prehrane in pijač (20%) - gostinska oprema in oprema za proizvodnjo hrane (19%) - kozmetika in oprema kozmetičnih in frizerskih salonov (2%) - ter poslovno-gospodar-sko sodelovanje države Italije - Avstrije. Na samem sejmu pa je sodelovalo 337 razstavljalcev (224 domačih in 113 tujih) iz 19 držav. Med domačimi razstavljala, ki so predstavljali turistično ponudbo svojega kraja, je letos bila tudi občina Vrhnika, z razstavnim prostorom v hali B 2 poleg predstavitve ljubljanskih občin, notranjske regije (Logatec, Cerknica, Ilirska Bistrica) in Postojne. Sam prostor pa je predstavljal najdbe (različnih dob) iz Ljubljanice ter umetniške fotografije iz podvodnega in nad vod nega sveta Ljubljanice avtorja Mira Potočnika, ki ima to zbirko v zasebni lasti. Na prostoru je bilo moč dobiti prospekte Vrhnike ter vključena je bila degusta-cija vrhniškega kruha (ZITO-Pekarna), vrhniških mesnin in sira (KZ Vrhnika) ter domačega žganja in brinjevca (Jožeta Šušteršiča). Za dekoracijo sta poskrbeli cvetličarni Karmen in Veronika ter Majda Mrzelj s svojimi ročno tkanimi tkaninami. Za gostinske usluge je poskrbela gostilna Marinčič. Najbolj svečano in množično je bilo v sredo, 24. marca, ko je bil v popoldanskem času vrhniški dan. Vrhniko sta predstavila predsednik občinske skupščine g. Vinko Tomšič in predsednik turističnega društva g. Tomaž Grom. Oba sta poudarila, da je potrebno turi- Vrhniški razstavni prostor na sejmu Alpe Adria - svoboda gibanja stično ponudbo Vrhnike bolj približati Ljubljani in Ljubljančanom, zato pa bi morali vsi več narediti za plovnost Ljubljanice. Avtor razstavnih umetnin Miro Potočnik pa je poudaril zgodovinski pomen Ljubljanice in Barja z vsemi najdbami, ki so sedaj v zasebni zbirki. Pripravljen pa je ponuditi del najdenih umetnin Vrhniki, kjer bi imeli stalno razstavo, ki naj bi bila tudi del turistične ponudbe. Vmes je za razpoloženje poskrbel oktet »RASKOVEC«, ki je pritegnil veliko število poslušalcev. Za pijačo je poskrbel Anže Stržinar s svojim »znanim« sodčkom. Pizzerija Boter in državni prvak v mešanju pijač Aleš Ogrin sta poskrbela za prijetno gostinsko ponudbo. V vseh sejemskih dneh so se obiskovalci kar precej zanimali za znamenitosti Vrhnike. Zato je potrebno sedaj to izkoristiti ter Vrhniko še bolj turistično predstavljati. Čista in plovna Ljubljanica pa bi bila lahko tudi del te ponudbe in to je bila tudi zamisel in prikaz Vrhnike na sejmu Alpe-Adria. S. S. LEPA PRIREDITEV V BOROVNICI Znak že imajo Marca je bila v večnamenskem prostoru osnovne šole v Borovnici lepa zaključna prireditev ob razglasitvi znaka tega kraja. Izbiranje je dolgo trajalo, od prvih priprav pred poldrugim letom do posebne ankete, v kateri so se Borovni-čani odločali o tem, kaj najbolje predstavlja kraj, do vprašanja, ali si želijo biti občina do zadnjega dejanja, ki se je zgodilo na dan decembrskih volitev. Udeleženci v anketi so izbrali znak, ki ga je izdelal Tone Pintar iz Žirov, bil pa je med štirimi, ki so izmed desetih predlaganih prišli v najožji izbor. Komisija za izbiro znaka je namreč sodila, da je zadnjo odločitev najbolje prepustiti kar vsem odraslim Borovničanom in naj povedo, kaj si želijo. Na prireditvi, ki so jo nosili Fantje z vseh vetrov, so izžrebali deset nagrad in z njimi osrečili udeležence ankete. Več na 3. strani. T. Pintar z borovniškim županom Francem Drašlerjem v trenutku, ko so občinstvu odkrili novi znak Borovnice. 2 MAREC 1993 naš časopis Odgovor na delegatsko vprašanje POSLANEC JELINČIČ NA ZASEDANJU OBČINSKE SKUPŠČINE Proračun tokrat dobil prehodno oceno PRORAČUN Obrtna zbornica Vrhnika preko delegata Andreja Ocepka sprašuje: V občini se izvaja več obnovitvenih del, žal pa izvajalci niso naši obrtniki, temveč podjetja in obrtniki iz drugih občin. Vprašanje, namenjeno Izvršnemu svetu občine Vrhnika, je: »Zakaj se ta dela ne ponudijo vrhniškim obrtnikom? Kje je bil objavljen razpis za ta dela in kje lahko obrtnik pravočasno izve, da se bodo neka dela opravljala, da lahko odda svojo ponudbo? Prosimo vas, da nam na ta vprašanja odgovorite na prvi seji skupščine. Vsebina odgovora: 1. tvena dela Obrtna zbornica misli, zato lahko posredujemo le načelen odgovor. Dela se praviloma oddajajo bodisi z zbiranjem ponudb ali pa z javnim razpisom; z neposrednim dogovorom so bila oddana le nekatera dela pri adaptaciji poslovnih prostorov. Ta dela so izvajali deloma naši obrtniki, deloma pa obrtniki iz Logatca. Če se vprašanje nanaša tudi na adaptacijo Doma Karla Gra-beljška, seznanjamo delegate, da so bila dela oddana na podlagi ponudb, ki so bile zbrane z javnim razpisom, objavljenim v Uradnem listu Republike Slovenije. 2. Sprememba Zakona o financiranju javne porabe (Ur. list RS, št. 7/93) nalaga uporabnikom proračunskih sredstev, da... investicijska in vzdrževalna dela, raziskovalne naloge ter storitve oddajo s pogodbo, izvajalci pa morajo biti zbrani na podlagi javnega razpisa. 3. Trenutno je v teku javni razpis za izdelavo strokovnih podlag za določitev lokacije deponije komunalnih odpadkov v občini Vrhnika (Ur. list RS, št. 9/93), v pripravi pa so še naslednji javni razpisi: - izdelava koncepta ravnanja z odpadki in izvajanje odvoza odpadkov v občini Vrhnika; - vzdrževanje cest in javnih površin; - vzdrževalna dela na objektih javnih zavodov (po sprejemu proračuna). Z javnimi razpisi bodo oddana tudi dela na področju investicij (tako izdelava tehnične dokumentacije kot tudi sama izvedba). Neposredno bomo oddajali le dela, ki pomenijo nujna vzdrževalna dela - odprava okvar. V mejah uresničljivega 22. skupne seje vseh treh zborov skuščine občine Vrhnika se je udeležil Zmago Jelinčič, poslanec državnega zbora, ki je na Vrhniki prejel največ glasov ob decembrskih volitvah za republiški parlament. Kot se spodobi, je gost skupščine dobil prvo besedo ter pozdravil vse delegate. V nadaljevanju je pohvalil gradivo za zasedanje skupščine, ki ga pripravlja sekretariat občine Vrhnika, da je eden boljših od vseh občin v Sloveniji. Pokritiziral je objavljeno listo prejemnikov socialnih stanovanj, češ da bo premalo prvotnih Slovencev prejelo socialna stanovanja. Zato pa se že pripravlja pobuda za revizijo zakona o državljanstvu. Prav tako državni zbor pripravlja pobudo, da bi delegati, ki so bili izvoljeni iz posameznih občin, dobili svoje prostore na sedežu občin, kjer bi ob določenih dnevih in urah bili na voljo občanom in državljanom. Kot izvoljen delegat iz občine Vrhnika je Zmago Jelinčič obljubil, da se bo skupščinskih sej večkrat udeležil ter posredoval vse pobude in mnenja na seje državnega zbora ali na njegove komisije. Nato je skupščina nadaljevala z delom, in sicer z glavno točko dnevnega reda: »Obravnava osnutka odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1993 s programi.« Ker je prejšnja skupščina zavrnila prejšnji osnutek proračuna, je IS z vsemi strokovnimi službami pripravil nov osnutek proračuna z naslednjimi programi, ki so jih delegati prejeli z gradivom za skupščino: • osnutek proračuna z investicijami (komunalne, cestne, družbene dejavnosti); • program komunalnega in cestnega gospodarstva; • stanovanjski program; • program pridelovanja hrane; • program varstva in urejanja kmetijskih zemljišč; • načrt sklada stavbnih zemljišč. Z gradivom so bili delegati zadovoljni in ga nekateri celo pohvalili, da je primeren za dobro razpravo. Zato so soglasno sprejeli vse tako imenovane »osnutke programov« ter jih dali v enomesečno razpravo, to je do naslednje skupščine. Bilo je nekaj mnenj in konkretnih pripomb, ki jih predstavljamo posebej: • vsa leta imamo limitirane prihodke, zato je treba doseči, da bi več ostalo občini; • pri investiciji za zdravstvo bo potrebno več sredstev za obnovo zdravstvenega doma (obnova oken, fasade...); • v osnutku manjkata programa za šport in kulturo; • uspehi športnikov so pripomogli k veliki afirmaciji Vrhnike, zato je namenjenih premalo sredstev, če hočemo nadaljevati z uspehi še naprej; • prek republiškega poslanca zahtevati, da smo večkrat vključeni v republiške programe ter tako pridobimo tudi več sredstev; • spremeniti je treba zakonodajo o plačevanju stavbnih zemljišč za vojaške objekte, za kar doslej niso plačevali; • najti sredstva za vzdrževanje šol, vrtcev, zdravstvenih domov (strehe, sanitarije, okna...); • v programu pospeševanja kmetijstva narediti več za pridelavo hrane - predvsem zelenjave, nuditi posojila vsem, ki se ukvarjajo s pridelavo zelenjave; • med gospodarstvom in negospodarstvom nastaja vedno večji razkorak tudi na področju OD; • prek države vzpodbuditi izvoz, saj je sedaj skoraj antiiz-vozno usmerjeno gospodarstvo; • centralna čistilna naprava mora pričeti obratovati, zato je premalo načrtovanih sredstev; • cesto Bevke-Blatna Brezovica je treba čimprej dokončno urediti (nameniti več sredstev). V nadaljevanju dela skupščine delegati niso sprejeli pobude za ustanovitev dveh skupščinskih komisij (za gospodarsko infrastrukturo in družbene dejavnosti). Zapisnik so delegati soglasno sprejeli z mnenjem, da je ta bil eden boljših zapisnikov, ki je stvarno prikazoval delo in razprave delegatov. Pod točko razno so delegati posredovali pobudo Zmagu Jelinčiču, naj na seji državnega zbora sproži nujnost ureditve stare ceste Vrh-nika-Ljubljana in naj zahteva neplačevanje cestnine za avtocesto za občane Vrhnike (kot imajo že nekatere občine, na primer Grosuplje...). Na koncu je predsednik IS Vili Granda pojasnil, kako je z listo prejemnikov socialnih stanovanj, ki je bila objavljena v Našem časopisu. Lista je na- Osnutek občinskega proračuna je v enomesečni razpravi, kar pomeni, da naj bi bil sprejet na aprilski seji. Proračun se napaja enako kot lansko leto iz davkov na premože- rejena po sedanjem veljavnem zakonu z vsem točkovanjem. Opravljen je bil pregled seznama, kar ni bistveno vplivalo na vrstni red. Za tak vrstni red je pač delno kriv zakon o državljanstvu in šele ko bo opravljena revizija le-tega, bo verjetno teže priti na listo prejemnikov socialnih stanovanj. S. S. POMLAD Na travnikih, na poljih že zvončki cvetijo, trobentice budijo, ptički žvrgolijo, Cin cin, tra ra, tu tu, pomlad je spet tu. Sonce se smeje, gleda skoz veje in rožice šteje. Cin cin, tra ra, tu, tu, pomlad je spet tu. Travica zeleni, kmetic se veseli in orati hiti. Tomaž Zalar 3. e razred nje, na dediščine in darila, od igre na srečo, od upravnih taks, komunalnih taks, denarnih kazni, nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, zanj gre 40 odstotkov dohodnine in davek na promet z nepremičninami. Prihodki so načrtovani na 1.337.160.000 tolarjev. Najbolj sporno in zdaj popravljeno v občinskem proračunu je bilo vprašanje, kako podpirati družbene dejavnosti. Največja postavka na tem področju so vrtci, za katere gre iz občinskega proračuna pokrivanje 80 odstotkov plač za 97 zaposlenih, kar naj bi zneslo 66.000.000 tolarjev. Občina pokriva tudi materialne stroške za vzgojni del. Kot se ve, občina ne plačuje učiteljev, ker jih po novem - sicer še posredno - plačuje republika. Občini ostane le nadstandarno delo po šolah, se pravi skrb za osebje šolskih kuhinj, za hišnike in voznike kombijev. Za delo državnih organov je planiranih 79 milijonov tolarjev, se pravi za plače 61 zaposlenih, kar v slovenskih razmerah danes ni pretirano. V proračunu sta ostali tudi postavki 50 SIT na učenca za učbenike in 60 SIT na učenca za bralno značko. Vsaj na OŠ Ivan Cankar so sistem zagotavljanja učbenikov uredili tako, da so z njim zadovoljni tako učenci kot starši, in šola z občinskim denarjem vsako leto lahko nakupi nekaj kompletov učbenikov. Morda bodo najmanj zadovoljne krajevne skupnosti, dotacije zanje so 8.600.000 SIT. Vendar je to le za osnovno poslovanje. Za vzdrževanje cest, javne razsvetljave in objektov je predvideno 28.000.000 SIT. Iz proračuna gredo tudi sredstva za stranke, letos se glede na lansko leto ne povečujejo. V proračunskih številkah je tudi denar za kmetijstvo, s katerim občina regresira proizvodnjo hrane, tega denarja je za letos predvidenega 9.400.000 tolarjev. Močna, vendar ne pretirana postavka v višini milijona in pol tolarjev bo šla za Podlipsko dolino v okviru projekta celostnega razvoja podeželja. Centralna čistilna naprava ima letos lepe možnosti, da bo narejena, kajti občina je republiko zaprosila za 150 milijonov SIT, onesnaževalci bodo morali prispevati 114 milijonov, nekaj bo posodila SKB. Dograjene bodo tudi komunalne pre-vezave v Borovnici, kjer tudi gradijo čistilno napravo. S plačilom nekaterih cest (Podli-pa-Smrečje, Zaplana, Blatna Brezovica-Bevke, pločniki M-10 in cesta pod Hruševco) bo celotna postavka za komunalne investicije 361.500.000 SIT. Prednostna naloga pri investicijah v družbene dejavnosti je graditev prostorov za glasbeno šolo. Vrhnika naj bi letos bolj kot prej skrbela za promocijo kraja (500.000 SIT) in za turistično promocijo, vendar bo moralo turistično društvo pri tem narediti dober program dejavnosti, če naj bi tudi dobilo planirani milijon. Na športnem področju, za katero gre 11 milijonov tolarjev, bo občina podpirala množičnost, tekmovalni šport, večja tekmovanja, zaslužne športnike in zvezo telesnokul-turnih organizacij. 2.165.500 tolarjev bo šlo za dobrodelne organizacije (RK, društvo invalidov, društvo prijateljev mladine, MD civilnih invalidov vojne, za paraplegike, za slepe in slabovidne, slušno prizadete, za društvo multiplekskle-roze, za zdravljene alkoholike). Tudi socialno skrbstvo kljub finančnim zagatam naj ne bi bilo prikrajšano: za oskrbnine v zavodih gre iz občinskega proračuna 17 milijonov tolarjev. Župan ima za najnujnejša posredovanja milijon tolarjev. Govorica številk, ki je marsikdo ne razume, in premetavanje iz enega žepa v drugega, to je pač današnja usoda vsakega občinskega proračuna, ne le vrhniškega. Vendar se iz našega vidi, da ne zanemarja kulturnega in telesnega razvoja in da poskuša v svojih mejah rešiti poglavitne težave in kolikor toliko omogočiti še naprej vsaj minimalne zahteve evropske civilizacijske ravni. Obenem ohranja dejavnosti, ki so se na našem področju razvile in ki jih ne kaže zatreti. (N č.) Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Številka: 1 /1 -sl/92 Datum: 30/3-1993 Na podlagi določil Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79, 5/82 in 2/87), Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva občine Vrhnika SKLICUJEM 23. SKUPNO SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA. ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA ki bo v ČETRTEK, 22.4.1993 ob 17.00 url. Za nemoten potek in delo zborov Skupščine občine Vrhnika predlagamo naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Poročilo Občinskega javnega pravobranilstva za leto 1992 3. Poročilo Sodišča Združenega dela za leto 1992 4. Poročilo Policijske postaje Vrhnika za leto 1992 5. Poročilo Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika za leto 1992 6. Poročilo upravnih organov za leto 1992: - oddelka za notranje zadeve - oddelka za obrambo - oddelka za družbenoekonomski razvoj in planiranje - oddelka za občo upravo - geodetske uprave 7. Poročilo skupščinskih komisij za leto 1992 8. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1992 9. Predlog odloka o proračunu občine za leto 1993 10. Sklep o spremembah sklepa o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika 11. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javnih zavodov na področju osnovnega šolstva 12. Sklep o prenosu pristojnosti ustanovitelja na Izvršni svet 13. Pregled in potrditev zapisnika 22. seje zborov Skupščine občine Vrhnika z dne 11.3.1993 14. Odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj 15. Razno PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Vinko TOMŠIČ, l.r. PROSTORI V GASILSKEM DOMU KS DRENOV GRIČ-LESNO BRDO V naš dom se življenje postopoma zopet vrača, vendar pa nam v njem še marsikaj manjka, da bi življenje v njem popolnoma zaživelo. V lanskem letu nam je uspelo izdelati centralno ogrevanje za vse prostore in zidarsko dokončati še nedokončane. Ti prostori so: dvorana, soba za odrom, sanitariji, hodnik, soba za kulturnike, V letošnjem letu pa planiramo izdelavo naslednjega: oder in dvorana - tla in osvetlitev, dokončanje dveh sanitarij. V ta namen smo že sklicali sestanek z vsemi zainteresiranimi: šola, šport, kultura, gasilci in KS. Na tem sestanku smo se dogovorili, da bi vsi omenjeni prispevali po svojih zmožnostih. Nadalje smo se tudi dogovorili, da bi vsako gospodinjstvo prispevalo svoj delež, zato vas v imenu vseh institucij naprošam za vaše sodelovanje. Vodilo pri vašem prispevku pa naj bo - vrnimo našemu kraju kulturni utrip. Zaradi tega smo se tudi odločili, da bi denar zbirali kulturniki. STANE JERAJ naš časopis MAREC 1993 3 Borovnlčanl so napolnili dvorano do zadnjega kotička MARCA RAZGLASILI Znak Borovnice Kar za poln večnamenski prostor osnovne šole ljudi v Borovnici je prišlo tisti sobotni večer v marcu, ko je komisija po dolgem izbiranju le razglasila znak kraja. Z izvedbo akcije je ves čas sodelovalo tudi uredništvo Našega časopisa: na naših straneh so lahko bralci ves čas spremljali potek izbiranja tega znaka, tako da vedo, za kaj se je pri stvari šlo. Borovničani so napolnili prireditveni prostor do zadnjega kotička. Kaj ga tudi ne bi: obljubljen je bil koncert Fantov Nagrajenci in nagrade, ki jih je mali Miha potegnil iz košare, kjer so bile glasovnice za znak Borovnice: 1. Sašo Kuzma, Dol 4 (vhodna vrata Liko) 2. Gabrijela Novak, Gradišnikova 2 (tehnično blago v trgovini Izbira) 3. Francka Beden, Ulica bratov Mivšek 14, (G-ALLES Gantar, Dol 14) 4. Iva Verhovec, Brezovica 43 (izdelki Mazi) 5. Mateja Telban, Cesta pod Goro 2 (bon Walter Wolf, M. Molek) 6. Julljana Svete, Breg 52 (bon Stik, Paplerjeva) 7. Marija Troha, Dol 77 (bon pri Jurčku) 8. Franc Pelko, Pot na Malence 4 (večerja za štiri osebe v gostilni Most) 9. Janko Brancelj, Breg 20 (bon pri Bomadi) 10. Anica Hrovatin, Paplerjeva 20 (bon pri Kocki) Vsem nagrajencem čestitamo! z vseh vetrov, od katerih je enega pripihalo tudi iz Borovnice, modna revija, kar so omenjali tudi plakati,, je odpadlo, nagradno žrebanje pa ne. Pri tem so lahko sodelovali vsi, ki so na dan decembrskih volitev oddali glas za enega od štirih ponujenih znakov na glasovnici. Rezultate smo že objavili. Zmagal je tretji znak na glasovnici, ki ga je izdelal Žiro-vec Tone Pintar. Tega je borovniški župan, predsednik krajevne skupnosti Franc Dra-šler razglasil, ko je bilo razpoloženje na vrhuncu. Tokrat je na glas tudi povedal, da je to prvi korak k novi borovniški občini, še veliko nadaljnjih korakov pa bo treba, da do tega cilja Borovničani tudi pridejo. Večer je bil tudi priložnost, da se kaj sliši o zgodovini borovniške doline. Med drugim so bile spet omenjene tri razlage imena, od katerih je najmlajša najdena in verjetno najbolj ustrezna tista, da se je ime razvilo iz V ravnici, kakor pravi star zapis kronike samostana v Bistri. CANKARJEVI DNEVI NA VRHNIKI od 6.5. do 9.5.1993 6. maj: Okrogla miza: Vloga lokalnih glasil v današnjem času. 20-obletnica občinskega glasila »NAŠ ČASOPIS« 7. maj: Zaključna slovesnost 16. vseslovenskega tekmo-ob 10. uri: vanja za Cankarjevo priznanje v znanju materinščine z naslovom »Ljudsko izročilo v slovenskem slovstvu« z geslom »VEČNO MLADO IZROČILO«. Zaključek tradicionalne Petkovškove likovne kolonije. 8. maj: Koncert učencev, dijakov in študentov glasbe ob 19.30: občine Vrhnika. 9. maj: Likovna razstava akad. kiparja Toneta Lapajneta »BARJANSKA ZEMLJA«, v Mali dvorani Cankarjevega doma. Borovniški gostilničarji, trgovci, podjetniki in podjetja so se lepo odrezali in prispevali deset nagrad različnih vrednosti. Glavni sponzor prireditve je bil Elles, na čigar lestvi je tudi visela maketa novega borovniškega znaka. Tudi okrasitev odra in nekaterih omizij v dvorani je prišla z domačih vrtov. Bil je prav prijeten večer. Poleg fantov z vseh vetrov so ga popestrili še domači pevci tamkajšnjega kvarteta, ki so prepevali kar iz sredine dvorane, tudi humorist je bil, Ribniški Sveder, da so se ljudje nekoli-kanj nasmejali, večer pa je povezovala Slavi Petkovšek Košir. Borovnica torej znak ima, zdaj je na vrsti občina. (N. Č.) Pisana ura Prvo soboto v mesecu marcu smo mladi Borovničani dokazali, da na kulturnem področju še vedno delamo in ustvarjamo. Vse naše dejavnosti in znanja smo povezali v zanimivo PISANO URO, ki je bila res pisana in pestra. Polna glasbe, plesa, petja, celo čarovnij. Pred napolnjeno dvorano OŠ dr. Ivana Korošca so se tako predstavili osnovnošolski folkloristi, pevski zbori višje in nižje stopnje, ritmičarke, gojenci glasbene šole, mladinska zbora s plesnimi interpretacijami, čarovnik Rado. Sedmošolci so predstavili zadnjo številko šolskega glasila OAZA, ni pa manjkalo tudi pravih rockerjev, t.j. borovniškega ansambla Charlie Brown. Odziv številnih gledalcev je bil dokaz, da tovrstnih prireditev v Borovnici manjka in da bi bilo potrebno kulturno dejavnost ponovno vzpodbuditi in oživiti. Prvi korak je bil že storjen, zato Borovničani - ne zanemarimo kulture in njenih dejavnosti in naredimo vsi skupaj, bolj koordinirano in učinkovito, uspešne kulturne korake tudi v prihodnost! MAJA MAKOVEC Kdor vlada, določa vero (Mar res?) Moram priznati, da mi zadnje čase zmanjkuje navdiha za pisanje. Moškemu je v takih primerih lahko: odpravi se v gostilno, si naroči ,štuc' ali več, dokler mu ne začne delovati domišljija. Če to ne zadošča, pa se priziblje mimo goloprsa muza in kultura je rešena! Za žensko, ki si samo-všečno domišlja, da zna kaj napisati, pa je zadeva malce bolj zapletena. Posedanje po gostilnah ob žuljenju kokte ali bognedaj brizganca bi povzročalo pravo zgražanje, če že ne pohujšanja, muznika pa ni in ni... Katastrofa, vam rečem! No, muznik je končno prišel. Pojavil se je nepričakovano v letošnji februarski številki Našega časopisa na strani 9. Spodaj. Najprej sem pomislila, da sploh ne bi odgovorila, potem sem se pa ustrašila, da si z molkom ne bi pokvarila »imidža«. Je sicer piškav, je pa le. Gospod Kreft! Ne vem, kakšen bo odziv na vaše pisanje pri tistih, ki po svoji službeni dolžnosti ali pa zgolj ljubiteljsko skrbijo za kulturno pro-svetljevanje v naši občini, jaz sem se prisrčno in na ves glas nasmejala, akoravno (najbrž) namen vašega pisanja ni bil, da bi me razveseljevali. Namreč tista, da me uvrščate med soustvarjalce pojavov, ki pomagajo giljotinirati kulturo, zabijati zarjavele žeblje v pravkar posajeno mlado lipo pre-bujajočega se slovenskega narodnega samozavedanja, je tako debela, da sem se še vse popoldne veselo hahljala, česar nisem počela že nekaj mesecev sem. Za to sem vam iz vsega srca hvaležna! Vendar pa me bo v korist vrhniške kulture najbrž potrebno kaznovati. Tako za zgled. Predlagam linčanje z obešanjem pred slovensko lipo, nakar še ošpičen kol skozi srce, za vsak primer; baba je baba, nikoli ne veš, če ni kaj coprniškega semena v njej. Za veselični konec pa še sežig kadavra na grmadi, da bo bolj držalo. Kam s pepelom, mi je pa zmanjkalo domišljije. Do takrat, ko me boste zgrabili, se bom pa še malce razpisala. Pravijo, da je polemika zdrava zadeva, ki popestri branje in razmiga bralce. In jaz sem sklenila, da se uvrstim v zgodovino vrhniške polemike o kulturi s tem, da si kot čisto navadna gospodinja drznem prekrižati pero s študira- nim in vsestransko razgledanim gospodom Mitjem Kreftom. Torej: precej ste kritični do vseh, ki se tako ali drugače ukvarjajo s kulturo na Vrhniki. Zakaj sami ne pomagate pri tej dejavnosti, če ne drugače, s prispevki za Naš časopis o temah, za katere menite, da bi morale biti objavljene, pa niso? Oba sva v časopisnem svetu in oba veva, da bi vam vsak prispevek objavili. Čudno se mi zdi, da lahko človeka vašega kova spodnese neki zaplankan podeželski župan, ko pa npr. gospoda Fakina alias Torkarja ni zatolkel niti dachauski proces. Oblast, ki določa religijo, se je medtem spremenila, na vrsti so zasebne pobude. Kdo vam brani, da se ne bi vi osebno s svojim projektom razvoja vrhniške kulture pojavili na vrhniški kulturni sceni? Povejte mi ime človeka, ki vas ovira - in s tem nas občane spravlja ob umetniške užitke - pa bom šla ročno z valjarjem nadenj. Zavzemate se za demokracijo, obenem pa negodujete nad tistim delom Vrhničanov, ki jim je všeč podmena, da so potomci Venetov. Vam je to bolj »svetoskrunsko«, kot pre- pričanje, da smo Slovani? Pravite tudi, da vas ne preseneča moja objava genetske novosti. Tu ni nobenega novega odkritja. Tako konj kot evropske kobile in žrebca, ki so ju v Ameriko pripeljali Evropejci. Lani je bilo veliko povedanega o tem, kaj vse so naši predniki zanesli čez lužo in kaj prinesli od tam. Da je pa žre-bec brez jajc konj, ve vsak kmečki fantič. Sicer pa v tistem zapisu ni šlo za genetiko, ampak za hrbtenico oz. pokončno držo. Škoda, da niste razumeli, kajti zares pišem razumljivo. Sem pač genij, tu se na da nič spremeniti, tako je; kot je dejstvo,da bodo po moji smrti na steno hiše, kjer živim, vstavili spominsko ploščo. Ta misel me prijazno greje, mi lepša življenje in je skoraj prijetnejša od misli na velik sočen dunajski zrezek pri Marin-čiču, dasiravno tudi slednji ni od muh. Kot vidite, se ne jemljem preveč resno in ker sem taka, kot sem, ne morem biti pesnica oz. pesnik, ki v alkoholni omami napiše nekaj, česar še sam ne razume. Ljudje in del kritike se delajo, da razumejo pretresljivo globino izpovedi in kar je še takih klopotcev. Nihče ne upa reči, da vse skupaj ni vredno piškavega leš- nika, da jih ne bi kdo okrcal, češ, da ne razumejo tiste prave visoke kulture. Ježešna! In čimmanj je pisanje razumljivo, tembolj je cenjeno, če le ima tak velepesnik dovolj močno zaledje vplivnih ljudi. In, ko se gospod poet pojavi na literarnem večeru trd kot macola v spremstvu prav tako potrjenih alkofilov, pričakuje, da ga bodo molili. Kdor se temu upre, je pač zabit vrhniški analfabet! Prav lahko vas razumem, da se je s piedestala težko pogovarjati, ko pa poliglotstva nihče ne razume. Težko je živeti! Jaz sem bolj pritlehne sorte in se z ljudmi, ki obvladajo zgolj vrhniščino, kar dobro razumem in mi je prav dobro in lepo, če me kdo v tem jeziku potolaži, ko mi je hudo. Lačni tudi iz rok nepismenega hvaležno sprejme kos kruha, saj je preprosta roka včasih toplejša od doktorata. Kultura je namreč večplastna zadeva in če lahko med svoje znance in prijatelje uvrstim tudi ljudi, katerih umetnost seže zgolj do pe-smi:»S'noč' pa dav' je slanca padla...,« ni nič narobe. To je »dialektika«, kot temu učeno pravijo, ki nam pomaga živeti in nam bogati življenje. Ne mo- rem si predstavljati življenja v manjših krajih in vaseh brez tiste preproste ljubiteljske kulture. Če bomo omalovaževali to, je ravno tako, kot bi hoteli ljudem vzeti tisto, kar jim lajša vse težji vsakdanjik. Mar je res pesem, ob ličkanju koruze manj lepa in doživeta od tiste v operi? Vi, šarmantni starejši gospod, imate seveda vso pravico, misliti drugače. V znak, da nisem skregana z vami, vas ob prvi priložnosti vabim na kavo. Lepo vas pozdravlja »starejša dama« Frančiška Celarc! P. S. Če boste še kdaj v prihodnosti objavili v Nedeljcu prispevek o kom ali čem iz Verda, za božjo voljo ne pozabite ob vsem svojem poznavanju svetovnih jezikov prisluhniti tudi govorici domačinov in naj se vam nikjer več ne zapiše: NA Verd ali Z Verda, pravilno je namreč: V Verd, IZ Verda. Tudi pravopis določa, da je v takih primerih treba pisati tako, kot govorijo staroselci. Tega se tudi moji vrli Verjani dobro zavedajo, toliko jih že poznam, saj sem v rosnih letih med njimi »gor« rasla, zato vem, da jih takšna nepazljivost malce jezi. 4 MAREC 1993 naš časopis ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU SKUPŠČINE Nezgoda na Pokljuki Preden razložim vzrok mojega pisanja, bi rad zastavil vprašanje: Zakaj so predšolski otroci iz VVZ Antonije Kucler, Vrhnika, odšli na zi-movanje na Pokljuko brez zagotovljene zdravniške oskrbe in kdo je odgovoren za to? Dne 3. 3. 1993 so predšolski otroci iz VVZ Antonije Kucler (skupaj 93 otrok) odšli na zi-movanje na Pokljuko. Med njimi je bil tudi moj otrok. V petek, 5. 3. 1993, okoli 19. ure smo dobili sporočilo, naj pokličemo na Pokljuko. Soproga je iz telefonskega razgorova z ga. Tilčko Hafner izvedela, da je hčerko Tejo v četrtek, 4. 3. 1993, v popoldanskem času udarila gugalnica, vendar ni nič hujšega, le oteklino ima na obrazu. Vseeno pa naj pridemo na Pokljuko, ker si otrok to želi. V soboto, 6. 3. 1993 smo okoli 11. ure prispeli na Pokljuko (Pension Jelka), kjer sva z ženo našla hčerko Tejo v sobi z močno otečenim obrazom. Vzgojiteljice so mi povedale, da so ji dva dni dajale obkladke in da vse skupaj ni bilo videti nič resnejšega. Lahko pa počakam zdravnico (dr. Rožman-Drašler), ki je ob 11. uri odšla z Vrhnike. Z ženo sva se odločila, da otroka odpeljeva s seboj domov. Takoj po prihodu sva jo odpeljala k dr. Tonetu Ke-ningu, ki nas je napotil v Ljubljano na Urgentni blok UKC s sumom težjih poškodb glave. Na Urgentnem bloku UKC so po rentgenskem slikanju in zdravniškem pregledu ugotovili, da ima otrok zlom nosne kosti, na zgornji ustnici pa 4cm dolgo raztrganino. Takoj je bila napotena na kliniko za otorinolaringologijo. Ob sprejemu je imela povišano temperaturo (38 stopinj C). V splošni anesteziji so ji oskr- LETO 1994 beli raztrganino v ustih in naravnali nosno kost. Zaradi operacijskega posega je moral otrok ostati v bolnišnici do 9. 3. 1993, ko je bil odpuščen v domačo nego. Zaradi nastalih poškodb je otrok prav gotovo prestajal fizične in psihične bolečine, saj je dva dni ležal v Pensionu Jfilka brez ustrezne zdravni- ške pomoči, prepuščen presoji vzgojiteljic, ki so bile z otroki. Zaradi navedenega zahtevam, da se ta problem obravnava na seji občinske skupščine in na seji IS SO Vrhnika ter ugotovi, kdo je odgovoren za tako malomaren odnos pri organizaciji in izvedbi zimova-nja predšolskih otrok. Karel Nikolavčič Zapis s sestanka o zimski šoli v naravi V ponedeljek, 22. marca 1993 je bil sklican sestanek v zvezi z zimo-vanjem predšolskih otrok na Pokljuki. Sestanku so prisostvovali: Vinko Tomšič - predsednik SO Vrhnika, dr. France Cukjati in dr. Helena Drašler-Rožmanc - Zdravstveni dom Vrhnika, Mojca Šega - ravnateljica VVZ A. Kucler Vrhnika, Tilčka Hafner - vodja zimske šole v naravi v VVZ A. Kucler Vrhnika, Simon Seljak - Naš časopis, Ljubica Lukan - svetovalka za družbene dejavnosti in Karel Nikolavčič - oče deklice Teje, ki se je poškodovala na zimovanju na Pokljuki. Povod za sklic sestanka je bila poškodba male Teje in pismo njenih staršev, namen pa analizirati dogodke in poiskati razloge, zakaj so predšolski otroci iz VVZ A. Kucler Vrhnika odšli na zimovanje brez zagotovljene zdravniške oskrbe. Želeli smo poiskati, kako v bodoče zagotoviti zdravniško oskrbo v primerih, ke je zimovanje ali letovanje otrok organizirano v stacionarni obliki in v kraju, kjer ni ambulante oz. zdravstvenega doma. Zimsko in poletno šolo v naravi na Vrhniki vrtec in šole, v sodelovanju z občino, organizirajo že skoraj 20 let. To je del občinskega, neobveznega programa, ki smo ga kljub pomanjkanju materialnih sredstev za razliko od velike večine drugih slovenskih občin, uspeli obdržati in tako omogočili čim večjemu številu otrok udeležbo v šoli v naravi oz. jih naučili plavati in smučati. Pravilniki, ki na nivoju države urejajo normative v zvezi z organizacijo zimovanja in letovanja, določajo število vaditeljev na otroka glede na njihovo predhodno znanje plavanja oz. smučanja. O zdravniških storitvah ne govorijo. Pristojni v občini smo, skupaj z vrtcem in šolami, ocenili, da je zaželeno, da se letovanj in zimo-vanj udeležijo tudi zdravniki. Zadnjih 9 let smo na takšen ali drugačen način uspeli organizirati in financirati tudi njihovo stalno prisotnost v vseh primerih, ko je bilo zimovanje ali letovanje organizirano v stacionarni obliki in v krajih, v katerih ni zdravstvenih domov. Izvršni svet SO Vrhnika je decembra 1992 sprejel sklep o financiranju zimske in letne šole v naravi za leto 1993. V 3. točki tega sklepa je opredeljeno, da se bodo iz sredstev proračuna pokrili tudi stroški zdravnika. Kljub dogovarjanju z glavno sestro ZD Vrhnika in direktorjem ZD Vrhnika, vrtec ni uspel pridobiti zdravnika za desetdnevno prisotnost na zimovanju na Pokljuki (2 skupini x 5 dni). Zadnji dogovor je vodja zimovanja ga. Hafner opravila 24/2-1993. Dogovorjeno je bilo, da bo dr. Rožmanc-Drašler obiskala vsako izmeno po enkrat, pregledala otroke in ustrezno svetovala vzgojiteljicam. Po besedah predstavnikov ZD Vrhnika, drugačen dogovor ni bil možen zaradi kadrovskih težav, ki bi nastale v ZD Vrhnika zaradi desetdnevne odsotnosti enega izmed zdravnikov. To bi bilo še posebej neprijetno zaradi velikega števila obolelih, predvsem za gripo. O dejstvu, da se zimovanja ne bo udeležil zdravnik, so bili starši obveščeni na roditeljskih sestankih pred odhodom na zimovanje. S tem sta soglašala tudi direktor ZD Vrhnika dr. Cukjati in ga. Lukan, svetovalka za družbene dejavnosti. Deklica Teja se je poškodovala v četrtek, 4. 3. 1993 ob 17.30 uri. Pri izstopu z gugalnice ji je spodrsnilo, padla je pod gugalnico, ki jo je udarila, kljub takojšnjemu posredovanju vzgojiteljic. Deklici so takoj nudili prvo pomoč (obkladki, bivacin). Deklica je bila prisebna, pogovarjala se je, ni bruhala, ni imela vrtoglavice, jedla je. Ena izmed vzgojiteljic je ob deklici dežu-rala celo noč, ji dajala obkladke, jo opazovala in ji merila temperaturo. Deklica ni krvavela, mirno je spala in dihala skozi nos. Zbudila se je z rahlo oteklino. Zajtrkovala je, kosila, igrala se z drugimi otroci in se ni pritoževala nad kakršnokoli bolečino. Ker je deklica vedno bolj otekla, so na pobudo ga. ravnateljice, vzgojiteljice popoldan poklicale starše in jih obvestile o poškodbi. Starši so prišli v soboto dopoldan in otroka takoj peljali k zdravniku - kako resne so bile poškodbe, je vidno iz pisma staršev. Po besedah dr. Drašlerjeve so vzgojiteljice ukrepale pravilno: deklici so nudili prvo pomoč, jo opazovale, noč prebile ob njej. Zdravnik bi ukrepal enako s to (bistveno) razliko, da bi verjetno poklical starše oz. otroka napotil k specialistu že v dopoldanskem času, in ne šele popoldan. Vsi prisotni smo se zavedli svojega dela odgovornosti, obžalovali, da se je nesreča zgodila, predvsem to, da se ni takoj poiskala zdravniška pomoč. Z olajšanjem smo sprejeli očetovo informacijo, da je deklica že zdrava, da redno obiskuje vrtec in da ni pričakovati nobenih posledic poškodbe. Skupni dogovor je bil, da v oddelku za DER in P pripravimo sporazum, ki ga bomo podpisali z ZD Vrhnika in, ki bo jasno opredelil pristojnosti in odgovornosti enih in drugih pri obveznem zagotavljanju prisotnosti zdravnika pri stacionarnih oblikah letovanja in zimovanja. Vsi skupaj upamo, da do podobnih nesreč in poškodb ne bo prihajalo, če se pa že zgodijo - nesreča se pač zgodi - bo obvezna prisotnost zdravnika vsem nam, predvsem pa otrokom, zagotovila pravočasno in ustrezno oskrbo. Zapisala: Ljubica Lukan svetovalka za družbene dejavnosti Mednarodno leto družine Vsi vemo, da je družina najbolj naravna in osnovna celica za razvoj vsake družbe. Res pa je, da je družba, v kateri sedaj živimo in je ranjena zaradi propadanja tradicionalnih moralnih vrednot, zaradi mate-rializma, uživaške miselnosti, ki jo podpira porabništvo..., postavila družino, ki je tudi njen odsev, v posebno težko situacijo. Svobodomiselnost in indiv-dualistična kultura odrekata samemu pojmu o neločljivosti zakona vsakršen pomen. Naravni prirastek se približuje ničli ali je celo nižji. Bolijo nas zakonodaje mnogih držav sveta, ki slabijo trdnost družine: široke možnosti za splav, evtanazija, nezadostna gmotna pomoč delavcem z več otroki. Žena išče svojo novo istovetnost predvsem zunaj družine in pogosto podcenjuje svojo nalogo žene in matere. Kot posledica vsega tega se otroci cesto znajdejo brez naravne opore staršev, kar jih pogosto pripelje do nezaupanja v življenje, do mamil in nasilja. To je slika današnje družine v svetu, tudi krščanske. Cerkev sama si nenehno prizadeva, da bi družina spet postala takšna, kakršna mora biti. Obstajajo tudi mnoge pozitivne pobude sociologov, politikov, psihologov ter raznih ustanov. Bog pa je danes prebudil razna krščanska gibanja, ki krepko pomagajo škofijskim pastirjem pri družinski pasto-rali in gotovo ima vsako od teh gibanj, kijih je Cerkev potrdila, svojo karizmo in tudi natanko določeno izhodišče, kako bi ozdravili družino. Tako se je npr. leta 1981 na mednarodnem kongresu družin v Rimu Chiara Lubich, predsednica Marijinega Dela, vprašala: »Kakšen je prispevek gibanja Novih družin iz Marijinega Dela, da bi ozdravilo družino? Katerega zdravila se bo oprijelo, iz katerega izvira se bo napajalo?« In je odgovorila: »Ni dvoma: iz Boga, ki je ljubezen; kajti družina ni nič drugega kot nekakšen ustroj, posoda, skrivnost ljubezni: in to zakonske, materinske, očetovske, otroške, bratovske ljubezni, ljubezni babice do vnukov in ljubezni vnukinj do dedka, do tet, do bratrancev. Samo ljubezen oblikuje, povezuje in tvori družino. In če družina v svetu propada, je vzrok v tem, ker je usahnila ljubezen. Kjer ljubezen ugasne, se družina podira. Glejte, zato morajo družine zajemati tam, kjer je izvir ljubezni. Bog Ljubezen ve, kaj je družina, saj jo je načrtoval kot mojstrovino ljubezni, kot znamenje, simbol in pravzor za vse drugo, kar je imel v načrtu. Če je Bog ustvaril družino in jo oblikoval z ljubeznijo, jo bo mogel tudi ozdraviti z ljubeznijo«. Prav gotovo se je vsak od nas v nekem trenutku življenja znašel pred to čudovito možnostjo, ki jo ponuja evangelij: vcepiti v odnos do najdražjih ljubezen, ki ima svoj navdih, svoj vzor v sami božji ljubezni, v nazareški družini. Naravna zakonska in starševska ljube- zen se krepi, utrjuje in bogati z božjo ljubeznijo, ki jo je Jezus prinesel na zemljo. Tako obnovljena v domu ohranja prižgan plamen in njegovo toploto prinaša navzven v družbo, da bi tudi ta postala družina. S pristnim odnosom, v soglasju s cerkvenim naukom, z varovanjem značilnih družinskih vrednot, s težnjo, da bi v vsakem okolju in v vsaki okolnosti živele evan-geljski ideal ljubezni, Nove družine učinkovito vplivajo na družbeno tkivo, ki jih obkroža. Njihova pozornost je usmerjena predvsem k številnim ranam družbe, ki izgublja celo čut za samo družino: k sirotam, ločenim, ostarelim, beguncem, izseljencem, invalidom, umirajočim. V tem trpečem človeštvu Nove družine vidijo na neki način obraz kri-žanega Jezusa, ki še vpije: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« Zaradi tega smo s posebnim zadovoljstvom sprejeli novico, da je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leto 1994 za mednarodno leto družine z naslovom: Prispevek in odgovornost družin v svetu, ki se spreminja. Generalna skupščina OZN je povabila vse vlade, posebne institucije in vladne ter nevladne organizacije, da sodelujejo z glavnim tajnikom Mednarodnega leta družine (IYF), da dajo čimvečji možni prispevek, tako v samih pripravah kot tudi v proslavitvi tega leta. Posebna pozornost bo posvečena tistim vidikom, ki lahko dajo večji prispevek raz- voju enakosti, medsebojnemu spoštovanju in občutku odgovornosti. V uradnih dokumentih in smernicah, ki so jih objavili ZN, družina ni natančno definirana z namenom, da bi spoštovali različne kulture, v katerih družine živijo. Se več: Združeni narodi želijo, da bi družine same izrazile svoje želje in pričakovanja. Cilj mednarodnega leta družine ni samo v tem, da vzbudi in da življenje različnim pobudam, ki so usmerjene v naporne in daljnosežne akcije za dobro družine, temveč tudi, da: - osvešča vlade in posameznike, da bi odkrili vlogo družine, probleme, s katerimi se srečuje, ter pravice in dolžnosti vseh članov družine, - poveča sodelovanje vladnih in nevladnih organizacij na mednarodni ravni in prav tako aktivnosti družin na različnih področjih delovanja. To vsesplošno prizadevanje daje novo upanje in bo gotovo obrodilo kot sad novo družino, kakršno časi zahtevajo in znamenja časov napovedujejo. Nove družine iz Marijinega Dela, ki so razširjene praktično v vseh narodih in jih povezuje izredno bogata skupnost doživetij življenja, kot sad utelešenja duhovnosti edinosti v družini lahko dajo in želijo dati svoj prispevek za to Mednarodno leto družine in s tem za celotno človeštvo, za civilizacijo ljubezni. Za Nove družine MARJANA in PAVLE SNOJ Romanje v Rim Z Marosta družba se je zbrala, se veselo v Rim podala. Marinka, Jože in Florjan trudili niso se zaman. Zbrana res je vsa elita, zastopana je tud' Podlipa, Zaplana in pa Borovnica, v Ajdovščini smo sprejeli zambijskega strica. Ni manjkalo nam kruha, vina, dobila se je tud' svinjina, da nihče ne bi bil bolan, prinesel »šnopsa« je dekan. Župana dva, dva fajmoštra in zraven mlad'ga »cehmnoštra«, mizarjev pet, svečar, kovač, med nami ni nihče nergač. Od šolarjev do penzionistov, raznih poklicnih civilistov, najboljša pa je babica, ki na kupolo je peš prišla. Od Coklarjev ne vem imen, poklicev in pa njih bremen, ki so s sabo jih prinesli, da bi jih v Rimu stresli. Na grobu Leopolda Mandiča je prva sveta maša bla, ko v Padovi smo se mudili in našega svetnika počastili. Prvo noč smo v Fiuggi spali in tam vsi krepko zmrzovali, da smo videli Monte Cassino, je Janez prevozil mars'ktero serpentino. Na grobu Benedikta in Sholastike v nedeljo k maši smo se zbrali še. Na Monte Cassinu smo peli lepo, berila so brali le moški samo. Vse je bilo zelo lepo, nekaj pa je b'lo grdo: ženske se diskriminira, ko bralce se berila zbira. To seveda ne velja, ker je danes brala Nežika. Smo Rim prevozili podolg in počez, mnogo smo lepega slišali vmes: Lateran, Forum in Kvirinal, Kolosej, Palatin in še Vatikan, Vodnjak Trevi - Kapitol, Trg Španski, zunaj Partenon in santa Maha Maggiore, ki naj vsem v nebesa pomore. Smo bivali v lepem Pisena hotel; v cerkvici svetega Bruna pa maše imel: Tudi Slovenik naš obiskali smo, vrhunec na avdijenci doživeli smo. Da vse je potekalo gladko lepo, šofer se je trudil - zahval jen naj bo. Vsem hvala za vse, kar nudili ste nam, Bog daj, da vse prošnje ne b'le bi zaman. Zavarovalnica TiNa d.d.; Zavarovalna agencija POSLOVALNICA VRHNIKA POLOS do o. Zapoge 40, 61217 VODICE POCENI PREMOG Polos, trgovina s premogom, vam po zelo ugodni ceni dostavi na dom premog vseh vrst. Možnost plačila na čeke. Dostava brezplačna do 30 km. Se priporoča POLOS, Zapoge 40, Vodice S 061/823585 824096 naš Časopis MAREC 1993 5 IVAN CANKAR V OSRČJU SLOVENSKIH GORIC Malo znana upodobitev Ob asfaltirani regionalni cesti, ki vodi proti Ljutomeru, Ptuju, Gornji Radgoni in Mariboru in deli brez vidne ločnice dve prelepi vasici Biserjane in Videm ob Ščavnici, domačih in rojstnih krajih dr. Antona Korošca, Edvarda Kocbeka in dr. Bratka Krefta, stoji v osrčju Slovenskih goric lesena skulptura Ivana Cankarja, delo amaterske kiparke Marije Simonič. Umetnikovo podobo je kiparka, njegova velika spošto-valka, iz hrasta (na podlagi Zajčeve glinene predloge), oblikovala ob stoletnici pisateljevega rojstva. Izhaja iz družine, kjer sta bila kiparstvo in slikarstvo pravzaprav v rodu. Oče je bil kipar samouk, stric in brat prav tako, vendar svojih umetniških nagnjenj nista mogla uresničiti, ker sta bila izginila v moriji druge svetovne vojne. Marija Simonič, sedaj upokojenka, sicer pa uspešna likovna in pevska pedagoginja na domači osnovni šoli, se je oblikovanja velikana slovenske književnosti lotila z dolžnim spoštovanjem in s tihim, prikritim strahom ter nestrpnim pričakovanjem, kako bodo njeno stvaritev sprejeli domačini, dokaj zahtevni kritiki, ki so imeli nekaj let priložnost ocenjevati dela udeležencev kiparske kolonije, ki so prišli iz vse Slovenije in zamejstva, celo iz Španije in Kube in so Videm s kipi skorajda zasitili. Lahko bi jih primerjali z razstavljenimi skulpturami v prosvetnem domu Matije Gubca, edinim tega imena v republiki Sloveniji, ki ga je leta 1939 s svojimi rokami zgradil za svoje potrebe stanovsko zavedni kmečki proletariat. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je bila skoraj dva metra visoka skulptura slovenskega umetnika sprejeta z ne-deljenim priznanjem, laskavo se je o njej izrazil tudi pokojni pisatelj Karel Grabeljšek. Ob njenem odkritju pa se je mladi rod spraševal, zakaj stoji pisateljev kip prav v osrčju Slovenskih goric. Prejšnje pokolenje je namreč dobro vedelo, da je bil Ivan Cankar tik pred prvo svetovno vojno nekaj tednov gost pri svojem stanovskem tovarišu dr. Lojzu Kraigerju v bližnji Sv. Trojici, sedaj Gradišču. Še pred slabimi tremi desetletji so starejši ljudje vedeli povedati, kako je posedal v gostilni moje babice na BREZOVICA PRI BOROVNICI Po domače materam Jamni in nase opozarjal s svojim tedaj nadvse cenjenim modnim moškim okrasom, košatimi brki, in se potlej odpravljal na obisk k eni izmed učiteljic v sosednji Stari gori. Ugibali so, kot je na vasi navada, ali gre za znanstvo ali vasovanje, zvedeli kajpada nismo nič. In prav ta spomin pa spoštljiv odnos do velikega pisatelja, ki ga tod dobro poznajo, je bil povod za postavitev spomenika. Naj ne bo odveč, da spomnimo, kako pozorni so v Biser-janah in Vidmu ob Ščavnici do svojih rojakov in zaslužnih Slovencev. V teh utrjenih branikih slovenstva blizu slovenske narodnostne in državne meje so se vsakemu izmed njih oddolžili vsaj s skromno spominsko ploščo. Ponosni so, da se je v Prlekiji oziroma Slovenskih Brezoviški gasilci so v marcu dvakrat napolnili dvorano nad svojim gasilskim domom. Prvič, ko so se zbrali na rednem letnem občnem zboru in potrdili vodstvo ter si določili* delovni program, drugič pa s proslavo materinskega dneva, kar je postala že tradi- cija. Zlasti druga prireditev v lepem sončnem popoldnevu je privabila v dom toliko ljudi, da so ostali še zunaj na stopnicah. Borovniški osemletkarji, učenci glasbene šole in naposled harmonikarji so jim pripravili pisano kulturno popoldne. Bo vrhniška občina prvo območje brez vojske pri nas? Poslanci vrhniške občine so sprejeli izjavo izvršnega sveta o postopni demilitarizaciji občine - Tudi brez TO, članek v Delu 1. februarja 1991. Po tankovski cesti je »fu-rati fajn«, z oklepnimi vozili, kar direktno nazaj. Od 1. aprila bodo redne dirke od Stare Vrhnike do Betajnove pa še kadilo se bo za nami, da bo kaj. Pa recite, da naša TO ni boljša od JNA. /\ j q POMLADANSKE CVETLICE Prišla je pomlad in sonček z njo zlat. Prišli so še zvončki in peli cin, cin, pomladi zvonim. Trobentica pravi tra ra - tra ra, da tudi ona bo prišla. Vijolica mala, pa je vse le opazovala. Žafranov še ni, ker bi se skregali. In prišel je sonček zlat, ki ima vse cvetke rad. Katja Malavašič 3. e razred MALI OGLASI V centru Vrhnike kupim ali najamem mimo enosobno stanovanje do prvega nadstropja. Ponudba pod »Plačam v devizah«. Nudim prostor za nasipanje z gradbenim materialom ali materialom od izkopov. Telefon 752-775. Podjetje za trgovino, Inženiring in avtoservis AVID CENTER IDRIJA DELOVNI OAS: SEHVISNADELAVNICA od 7.30do »6. uro OIHimpL CENTER od 7.30 do 16. ura TEHNIČNI P9EQLEDI od 7. do 15. un AVTOPttALNICA od 7.30 do 15.30 ure in ob sobotah od 8. do 14. ura Gregorčičeva 10. Idrija, telefon: 065 71 500 I fax: 71 009 BOEia HYunc.ni (§)£HODfi SINODU aaaa HYunDRi HYunom * SHODU aaaa Prodaja avtomobilov FIAT, HYUNDAI in ŠKODA Možnost nakupa vozil na kredit ali leasing po ugodnih pogojih. Posredniška prodaja rabljenih vozil in nadomestnih delov. Kupcem, ki vozilo kupijo pri nas, nudimo še dodatne ugodnosti. HPodrobnejše informacije o vozilih in prodajnih pogojih lahko dobite v naši sprejemni pisarni ali po tel.: 065 71 500. Sicer vam nudimo še naslednje storitve: Kompletno vzdrževanje in popravilo vozil znamke: FIAT, HYUNDAI, LADA, SKODA, ZASTAVA. Priprava vozil na tehnični pregled vključno z opravljenim tehničnim pregledom. Zaščita vozil pred prerjavenjem z DINITROLOM. Popravila vozil drugih znamk in kleparsko ličarska dela v omejenem obsegu. Zunanje in notranje čiščenje vozil. PRODAM gozd na Ljubljanskem vrhu k.o. Verd; pare štev: 1710/7 gozd 12585 m2, 1686/ 20 gozd 53972 m2, 1686/34 gozd 10002 m2. Cena celega zemljišča je 2.500.000,00 SIT. Informacije na naslov, Telban Anton, Vaška pot 21, 61235 Radomlje. Prodam računalnik AT 286/ 16, 1MB RAM, 40MBHD, 1,2 MB FOD, VGA monitor in grafična kartica, miška, DOS 5.0, star 6 mesecev, za 1100 DEM. Andraž Seljak, Opekarska 24, Vrhnika (informacije po telefonu 756-224). Samostojni instalater centralne kurjave iščem redno ali honorarno zaposlitev. Ponudbe pod: Vrhnika z okolico. Prodam njive v izmeri 1072 m2 in 1766 m2; telefon 751-372. Iščem sobo po možnosti s sanitarijami na Vrhniki (ponudbe pod šifro »Soba«) Mlada družina vzame v najem enosobno ali dvosobno stanovanje na Vrhniki z možnostjo kasnejšega odkupa. Lahko je tudi starejše. Ponudbe pod: Martin Švigelj, Dol 35, Borovnica. Prodam vrstno hišo na Verdu, zgrajeno do 4. faze, z garažo in vrtom (kličite zvečer 372-651). Frizerka z znanjem modnega striženja dobi redno zaposlitev na Vrhniki. Tel.: 756-181. Prodam vrtno hišo ca. 100 m2; informacije po telefonu 132-132 (int. 26-66). goricah rodilo toliko zaslužnih slovenskih mož: poleg že omenjenih patriarh slavistike F. Miklošič, akademika S. Ilešič in Dragotin Cvetko, ilirec in cenjeni hrvaški pesnik S. Vraz, veliki slavist A. Slodnjak, psiholog A. Trstenjak, prenekateri predan Maistrov borec in še mnogi drugi. Začelo se je pravzaprav konec prejšnjega sto- NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI SPLOŠNO Slovenska bibliografija: knjige 4 FILOZOFIJA - PSIHOLOGIJA Jerman, F.: Slovenska modro-slovna pamet Kirschner, J.: Umetnost egoizma DRUŽBENE VEDE Slovenske ljudske pesmi Koroške Statistični letopis Republike Slovenije 1992 Denac, O.: Ko pojem, plešem Kolenc, J.: Politična kultura Slovencev Ohmann, G. H.: Schmuk-ideen von elegantbis poppig Strohsack, B.: Obligacijska razmerja 3 Wurst, I.: Quilling Šumič-Riha, J.: Pravi in razsodna moč Švajcner, J. J.: Vojna in vojaška zgodovina Slovencev MATEMATIKA - PRIRODO-SLOVNE VEDE Žuželke Mahne, M.: Diagrami Mahne, M.: Radiestezija < Marčič, N.: Matematika UPORABNE ZNANOSTI Franovič, A.: Zdrav manager-uspešen manager Polunin, M.: Naravna lekarna Simonič, A.: Gnojila in škropiva ARHITEKTURA - UMETNOST Deržaj, M.: Planinski pozdrav Drofenik, F.: Gledališče pod Big Benom Stritar, A.: 111 izletov po slovenskih gorah Weston, M.: Tradicionalno angleško pletenje JEZIKOSLOVJE - LEPOSLOVJE - LITERARNA VEDA Žagar, F.: Šolske besedilne vrste Ob srebrni reki Barber, N.: Kairčanka Cankar, I.: Grešnik Lenart Druon, M.: Prekleti kralji Felc, J.: Duša imena Frbežar, I.: Kdo me je videl Hibbert, E. B.: Pasti in zanke Irving, J.: Enainsedemdesetkilo-gramski zakon Jančar, D.: Posmehljivo poželenje Jhabvala, R. P.: Vročina in prah Kleč. M.: Ljubezen na prvi pogled Kronski, A.: Divjanje ali junak našega časa Lepage, F.: Konec sedmega dne Pangerc, B.: Majenca Poe, E. A;: Izbrana dela Sivec, I.: Ženin proti svoji volji Stewart, M.: Trnovka Sussan, J.: Ljubezenski stroj Vodopivec, V.: Moj grmiček Woods, S.: Na dnu jezera Zaletel, T.: Umri stoje ali zgodovina ti bo hvaležna Somen, B.: To ni Amerika ZGODOVINA - DOMOZNAN-STVO - ZEMLJEPIS Litija nekoč in danes Žitnik, J.: Louis Adamič in sodobniki Altman, J.: U.S.A. Arko, M.: Zgodovina Idrije Natek, K.: Države sveta 1993 Sitar, S.: Jožef Stefan letja z vzidavo spominske plošče svojemu prvemu poslancu Jakobu Kreftu, ki si je bil leta 1848 v deželnem parlamentu prizadeval za zedinjeno Slovenijo in pravice kmečkega stanu ter za sedaj sklenilo z odkritjem spominske plošče dr. Antonu Korošcu. Žal Edvard Kocbek še nima svojega spominskega obeležja. Pred leti je pred dobrim namenom klonilo mariborsko slavistično društvo, češ kaj bo rekla oblast, če nastane v tem delu Slovenije božja pot. Zdaj iščejo pravšnji prostor, zakaj mežna-rijo, kjer se je bil rodil veliki slovenski pesnik in mislec, je dal neki neuk mlinar, ki je leta 1941 vzklikaj Heil Hitler, štiri leta kasneje Živio Tito, zaradi svojega spreobrnljivega obnašanja takoj po vojni nemudoma podreti. MITJA KREFT Odmev na premiero filma Telesni stražar Reklama naredi svoje in pet se nas je odločilo, da si bomo na Vrhniki ogledali premiero novega filma Telesni stražar s Kevinom Costnerjem in Whitney Houston. Po petih letih spet v kino, to bo nekaj. In je bilo, vendar drugače, kot smo mislili. Gneča že pred pol osmo pred zaprtimi vrati. Postavim se v vrsto za karte, ko pridem malo pred osmo (dvajseto) do blagajne, je na voljo samo še balkon, za katerega prodajajo neoznačene oz. neoštevilčene karte, prva vrsta in posamezni sedeži v parterju. S skupnimi močmi sva našla dva sedeža v peti vrsti in tri sedeže v šesti vrsti v parterju. V dvorani pa šok. Naši sedeži so bili že zasedeni. Kako to? Jezična deklica nam je razložila, da so pač posedli po prostih sedežih, kjer ga je kdo našel. Zanima me, ali naš kino ne premore nobenega redarja, ki bi opozarjal ali pa odstranil vztrajne »duhoviteže«, ki dajejo umestne (po njegovem mnenju) komentarje oz. pripombe. Moti pa me tudi popolnoma nedomače sedenje, saj imajo nekateri(e) noge nekomu za vratom, če žal sedi pred njimi v vrsti. Prepričana sem, da tako ne sedijo doma in držijo noge z umazanimi čevlji očetu ali mami na hrbtu oziroma za vratom. Žal moram povedati, da me vrhniški kino ne bo videl vsaj naslednjih pet let in verjetno koga drugega tudi ne več, kljub trudu nekaterih, da bi ponovno obudili oglede kinopredstav na Vrhniki. RENATA ZDEŠAR P. S.: Marsikdo, na katerega leti moja kritika, si bo mislil: Prava reč! SPORED VRHNIŠKEGA KINA 4. 4. nedelja ob 18.00 in ob 20.30: NEOPROŠČENO - ameriški barvni CS Stereo 126' UNFORGIVEN - Režija: Clint EASTWOOD V gl. vi.: Clint EASTWOOD, Gene HACKMAN, Morgan FRE-EMAN, Richard HARRIS, Frances FISHER, Jaimz WOOLVERT Demitologizacija zvrsti s poudarjanjem slabih lastnosti glavnih junakov je lahko dvorezno početje. Tako je glavni »junak« ostareli William Munny, nekdanji hladnokrvni revolveraš zdaj prašičji farmar, ki mu gre slabo. Po ženini smrti ugotavlja, da se je zelo spremenil. Obišče ga mladi Schofield Kid s ponudbo, da bi poiskala dva kavboja, ki sta iznakazila prostitutko. Njene kolegice so namreč pripravljene plačati 1000 dolarjev tistemu, ki bi se v njihovem imenu maščeval. Ga bo preteklost spet dohitela? Film je nominiran za 9 OS-CARjev. V našem kinu bo na sporedu takorekoč neposredno po odločitvah ameriške akademije, saj bodo podeljevali nagrade 29. marca zjutraj po našem času. 11. 4. nedelja ob 18.00 in ob 20.30: NAPIHNJENCI - ameriški barvni stereo 85' HOT SHOTS - Režija: Jim ABRAHAMS V gl. vi.: Charlie SHEEN, Cary ELWES, Valeria GOLINO »Film, ki poči od smeha« je reklamni slogan distributerja tega filma o pilotu, ki hoče rešiti očetov slab letalski sloves. Parodija na film TOP GUN, pa tudi drugih (DEVET TEDNOV IN POL, ROCKY, PLEŠE Z VOLKOVI) 18. 4. nedelja ob 18.00 in ob 20.30: BELE PEŠČINE - ameriški barvni stereo CS 100' WHITE SANDS - Režija: Roger DONALDSON V gl. vi.: Willem DAFOE, Mickey ROURKE, Mary Elizabeth MA-STRANTONIO Podeželski šerif si v želji, da odkrije morilca, nadene identiteto umorjenega. Zgodba se odvija v prelepem okolju narodnega parka White Sands v Novi Mehiki. 25. 4. nedelja ob 18.00 in ob 20.30: POSLEDNJI MOHIKANEC - ameriški barvni stereo CS 110' THE LAST OF THE MOHICANS - Režija: Michael MANN V gl. vi.: Daniel Day-Lewis, Madeleine STOWE, Jodhi MAY, Rüssel MEANS Doslej najboljša filmska priredba slavnega romana Jamesa Feni-morja Cooperja (bilo pa jih je precej). Nežna ljubezen med Hawke-yem in Coro, ki se rodi sredi krvavega spopada med Angleži in Francozi za prevlado v kolonijah Novega sveta, ne more preprečiti tragičnih dogodkov, ki jih sproži prav ta vojna. Indijancem različnih plemen so politične spletke tuje; prisegajo le na krvavo maščevanje... 27. 4. torek ob 18.00 in ob 20.30: VONJ PO ŽENSKI - ameriški barvni stereo SCENT OF A WOMAN - Režija: Martin BREST V gl. vi.: AI PACINO, Chris O'DONNELL, James REBHORN Štiri nominacije za oskarja (najboljši film, najboljša režija, najboljši scenarij, najboljša moška vloga) so garant za kvaliteto te najnovejše ameriške verzije italijanskega originala Dina Risija PRO-FUMO Dl DONA. Mladenič za vikend postane baby sitter upokojenega, zapitega, ciničnega slepega častnika, nekdanjega asistenta L. B. Johnsona... 6 MAREC 1993 naš časopis Naš glas naj seže do vas Kronika dogodkov Ker nas je sredi februarja obiskala gripa, smo po navodilih naše zdravnice za skoraj tri tedne opustili skupinske dejavnosti. Tako z letošnjim pustova-njem ni bilo nič, saj smo morali odpovedati obisk malih ma-škar iz vrhniškega vrtca. Zato pa smo skupaj z vrhniškimi šolarji in njihovimi tovari-šicami 17. marca popoldan praznovali PRIHOD POMLADI. Bilo jih je kar precej. Poleg pevskih točk in dekla-macij so se vrstile ritmično-gimnastične točke na glasbo, ki so jo izvajali njihovi šolski vrstniki, na Orffovih glasbilih pa je pel pevski zborček. Med nastopajočimi sta bili tudi plesalki, hčerka naše ge. direktorice in hčerka ene naših negovalk. Program je bil kar obširen in je trajal dobro uro. Ko je bil spored končan, smo obdarili šolarje z velikim šopkom umetnih rož iz papirja tako, da je vsak šolar imel najmanj eno. Zelo jih je zanimalo, kako se jih naredi, kar smo jim razložili. Zanimali so se predvsem fantki (!) Učiteljice so dobile v dar dražgoške kruhke, zavite v celofan papir. Na koncu so šolarji in poslušalci skupaj zapeli. Bili so navdušeni in so obljubili, da bodo še prišli. To bi bilo vse. Do prihodnjič nasvidenje! Vera Petkovi dopoldnevi v domu Kava! Kdo bo kavico? S takim povabilom se vsak petek okrog 10. ure pojavi med nami naša stanovalka Tončka s polnim pladnjem skodelic, napolnjenih z dišečo črno kavo. Prijazno povabilo ob prijetnem delu. Pa naj kar takoj povem, za kaj gre. Vsak petek dopoldan se nas okrog 30 stanovalk zbere v dnevnem prostoru II. nadstropja. V glavnem smo to ženske, vedno pa se nam priključi tudi kakšen moški. Tu se od 8.30 do 11.30 vsi ukvarjamo z raznimi ročnimi deli, odvisno pač od sposobnosti in gibčnosti rok. Tako se ena skupina ukvarja s pripravo polizdelkov, kot je razdiranje, rezanje, navijanje in sortiranje ostankov pletenin in blaga, ki jih dobimo od raznih tovarn kot odpadni material. Druge že pletejo večje in manjše krpice ali kako drugače oblikujejo, šivajo in krojijo blago. Iz vsega tega druga skupina izdeluje mucke, medvedke, zajčke, tudi kakšna miška se znajde vmes, pa razne lutke, majhni klobučki, pa tudi nogavice, šali, kape, razni okrasni prtički, tapiserije in še bi lahko naštevala. Tudi koruzno ličkanje je zelo zanimiv in uporaben material. Tako imamo mojstrico, ki iz lič-kanja izdeluje zelo lične manjše in večje košarice, v katere se zelo lepo podajo razni šopki, oblikovani iz ličkanja in suhega cvetja in trav. (Žal nas je ta gospa prav ob koncu pisanja tega članka za vedno zapustila. Je že tako, da starost in bolezen naredita svoje. Takšno je pač to naše življenje. Enkrat je vsega lepega in hudega konec). VARNOST V PROMETU IIKA ia xamääm *W Iragedi), ki se *>xhW" *« ««lc'h1 >'*'"'' '"" • ■'• ljudi in predvsem prtrti Mrak izpuhi življenje i prometnih nesrečah fteritni s» tudi tisli >>• preživijo, ii ostanejo trtijnt Im alidi ilii labhn tudi sam /» Ispet ,nn k temu. da hatlo nate teste varnejše tu ■irllen. '. , hhn i;,t. hrt i Wm n»ttstiZ4m iUm razmeram bnimi pozornostmi. hI •>/<•<•«.• t lahko l" Isperam nehaj tudi k 'mdjfemu in i amejSrmu nm t \eb v katerem iiitm in delam n i' tibtrtru možnosti, ki mi iih taje moj družbeni poioiaj, 'todhujat ahttvuo-.lt za večjo S podpisom tika svojo pripravljenih Hull <••> ri Mnogim voznikom ni vseeno, kaj se dogaja na naših cestah, zato smo se odločili, da se zberemo kot gibanje civilne družbe, kot velika skupina, ki je pripravljena vsaj malo prispevati k varnosti v prometu in spodbujati druge, da bi ravnali varno. Najmanj kar lahko stori vsak voznik, so majhne pozornosti do drugih, ki naj nadomestijo nestrpnost in agresivnost. Vozimo tako, da bomo lahko pomagali rešiti napake drugih. Mislimo tudi na druge, zlasti otroke in starejše v prometu in storimo nekaj zase in za tiste, ki so z nami v ali na vozilu. In zakaj častna izjava voznika? Zato, ker ne bo kontrole, ki bi preverjala naše ravnanje. Vsak bo po svoji vesti upošteval častno izjavo, kontroliral se bo vsak sam, skupaj s svojimi najbližjimi. Res je, da je vse to in še več zapisano v predpisih in zakonih. V človeški naravi pa je, da išče poti, kako bi se izognili zakonom in predpisom. Če pa damo svojo besedo, se bomo v prometu tudi tako obnašali in ravnali. Trudili se bomo storiti nekaj zase, za svoje najbližje, za varnost prometa. Častno izjavo lahko podpišete v oddelku za notranje zadeve na Skupščini občine Vrhnika do 7. 4. 1993. omožBMOsr po QBciwm ¥ Hm 1 mi NI KiOOk HA 10 OOO PW BIVA! G? V ;K t#'>&!< i »d 40 Ob petkih posluje v II. nadstropju butik Dom. Izdelujemo mucke, punčke, fantke in medvedke. Koprodukclja: Fani, Ivanka in Vida. Med nami je tudi nekaj spretnih izdelovalk lepega cvetja iz papirja. Nekaj pa se jih ukvarja tudi z zahtevnejšimi izdelki, kot so klekljane čipke, kvačkani in umetno pleteni pr-tiči ter prti, pleteni puloverji, vezene bluze in drugi vezani izdelki. Mnogo tega znanja marsikatera oskrbovanka prinese že s seboj ob prihodu v Dom, veliko novega pa pridobimo tudi tukaj. Naša vrla delovna terapevtka, gospa Andreja, pride med nas vedno s kakšnimi novimi predlogi in idejami. Tako je že v letu 1991, pripeljala med nas gospo, ki se že od mladosti ukvarja z izdelovanjem znanih škofjeloških kruhkov. Kar nekaj se nas je lotilo te prijetne in zanimive dejavnosti. Pa ne samo kar lepo izdelani kruhki, tudi prav simpatični hudički so za Miklavževo razveselili kar precej vrhniških malčkov. Lani nas je obiskala likovna pedagoginja iz vrhniške šole in nas popeljala v skrivnosti oblikovanja izdelkov iz gline. O tem smo v tej naši rubriki že pisali. Že nekaj časa je zunaj naših meja zelo v modi ročno izdelan nakit iz posebne keramike. Zdaj se izdelava takega nakita uveljavlja tudi pri nas. Nekega jesenskega dne v lanskem letu ml je Andreja izročila majhno kocko zavite mase rekoč, da je to neke vrste glina za izdelovanje nakita. Predlagala je, naj malo poskusim, kako to gre in me še vprašala, če bi bila mogoče zainteresirana za obisk kratkega tečaja, ki bo v Ljubljani. Posmislila sem, če niso moja leta že malo odmaknjena za tako dejavnost. Ko pa sem ob gnetenju in oblikovanju tega materiala v rokah občutila neko prijetno mehkobo in možnost različnega oblikovanja, sem se za tečaj odločila rekoč, kar bo, pa bo, škodovati mi še eno novo znanje ne more. Že prvi petek po tečaju sem pritegnila še nekaj stanovalk in tako smo na razstavi novembra 92 že pokazali tudi nekaj teh izdelkov. Kar sem zapisala v tem članku, pa še ni vse, bilo bi predolgo. Lahko pa vse izdelke, ki jih pokažemo na naših razstavah, tudi kupite po dostopnih cenah. Tako je že kar nekaj naših izdelkov našlo svoje mesto v stanovanjih na- Da pa na Vrhniki vsi premalo naredimo za varnost v cestnem prometu, tako vozniki, pešci ter drugi udeleženci in soudeleženci prometa, prika- zuje slika ogroženosti po občinah, kjer je Vrhnika med prvimi po številu nezgod na število prebivalcev. Naj bo to spodbuda in razmislek, da moramo v našem okolju najti poti za izboljšanje prometne varnosti. Častna izjava pa je le del kamenčkov v mozaiku akcij varnosti v cestnem prometu. OBVESTILO Kandidati za tečaj prve medicinske pomoči za voznike motornih vozil se odslej prijavljajo na Občinski organizaciji Rdečega križa Vrhnika, Poštna 7B, tel.: 752-105 vsak dan od 7. do 13. ure, ob sredah od 7. do 12. in od 13. do 17. ure. OORK Vrhnika ših obiskovalcev. Kar nekaj malčkov že razveseljujejo naši mehki medvedki, mucke in prijazne lutke, veliko lepih želja in čestitk je bilo že napisanih na voščilnicah, ki so bile tudi izdelane v našem Domu in vedno lahko resno tekmujejo z raznimi kičastimi voščilnicami po naših trgovinah. Kako ta naša dejavnost deluje na naše obiskovalce, je najboljši dokaz knjiga vtisov ob obisku naših razstav. Tudi v letošnjem letu načrtujemo vsaj dve razstavi. Že v spomladanskem času načrtujemo razstavo izdelkov iz gline in keramičnega nakita. Ob tej priložnosti želimo naše obiskovalce presenetiti z vrtnicami, izdelanimi iz gline, ki so lahko zelo dekorativen okras v stanovanjih, zelo primerne pa so tudi za grobove. Pobudo za izdelavo le-teh smo dobili na lanskoletni razstavi cvetja v Arboretumu, kjer nas je pod veliko bukvijo ob robu gozda prijetno presenetila vaza s šopkom glinenih vrtnic in suhih trav. Nekaj takih vrtnic je bilo že razstavljenih na naši razstavi novembra, vendar niso bile še na prodaj, žal, saj je bilo zanimanja za nakup kar veliko. Načrtujemo tudi stalno prodajo nekaterih naših izdelkov. V pritličju v avli Doma je že zdaj razstavljen nakit iz keramike, ki ga je mogoče kupiti. Tako sem Vam, dragi Vrhni-čani, vsaj malo opisala naše petkove dopoldneve. Da pa od dolgega sedenja ne bi preveč otrdeli,nas okrog 11. ure naša fizioterapevtka gospa Milena prijazno povabi na polurno razgibavanje in telovadbo. Vsa naša dejavnost je dejansko namenjena trenutni in občasni razbremenitvi in pozabi duševnih stisk, saj jih je večina življenje potisnilo v popolno ali delno odvisnost od tuje pomoči in prav ob taki dejavnosti spoznajo, da ima tudi takšno tretje življenjsko obdobje svoj smisel, če tudi so slabše pokretni ali privezani na invalidske vozičke. Zanje je pomembno, da sta miselna in ročna sposobnost še vedno ustvarjalni. Tudi denar, ki ga zberemo na tak način, rabi temu namenu. Z njimi si zagotovimo nove surovine in material, nekaj pa ga porabimo tudi za naše osebno zadovoljsto, kot so kavica, kakšen košček sladice na naših krajših izletih, pa tudi ob zaključkih razstav pripravimo za vse sodelujoče kakšno skromno zakusko kot priznanje za njihovo dejavnost. Mnogim njihovi dohodki namreč zadostujejo komaj za oskrbnino v domu. Naj za tokrat končam. O vseh naših, za vas zanimivih dejavnostih pa bomo naše občane in tudi naše stalne obiskovalce pravočasno obveščali prek naše rubrike. Mi pa vas vabimo: »Obiščite nas, veseli bomo vaših obiskov.« Potrudili se bomo vedno presenetili s kakšnimi novimi domislicami. Nasvidenje! Marjana Maček OBJAVLJAM PREPOVED PREVOZA PREK GOZDNE PARCELE ŠTEV. 604/2 K.O. BREG PRI BOROVNICI, LAST HELENE BOLE SANIKER d.o.o. Opekarska c. 18 VRHNIKA Telefon: 751-376 UGODNO UGODNO UGODNO KERAMIČNE PLOŠČICE ŽE OD 452 SIT RAZLIČNE VRSTE STOJAL ZA PERILO ŽE OD 632 SIT UVOŽENA SANITARNA KERAMIKA PRALNI STROJ CANDY -60.000 SIT PRODAJA NA TRI ČEKE naš časopis MAREC 1993 7 20 LET MPZ LIKO MOŠKI PEVSKI ZBOR MPZ LIKO Vrhnika v sezoni 1992/93: Druži jih petje V soboto, 27. 3.1993, je moški pevski zbor LIKO pripravil celovečerni koncert ob svojem 20. letnici delovanja. V dvajsetih letih se je zvrstilo veliko pevcev, ki so se trudili, da so na raznih prireditvah, samostojnih nastopih in tekmovanjih navduševali poslušalce z lepo slovensko in tujo pesmijo. Vseskozi jim je ob strani stalo podjetje LIKO ter njihovi delavci, ki so za zbor skrbeli ter jih spremljali ob vseh uspehih in težavah. Ob visokem jubileju je zbor pripravil celovečerni koncert v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivana Cankarja z domačimi in tujimi pesmimi. Ob tej priložnosti se je predstavnica DO LIKO Ivanka Modrijan zahvalila vsem pevcem za dvajsetletno zgledno sodelovanje ter jim v imenu delavcev čestitala za dosežen visok jubilej. Obenem pa je petim pevcem, ki pojejo že od ustanovitve zbora podelila nagrade in sicer: Bojanu Martinšku, Jakobu Petkovšku, Francu Slugi, Marjanu Smrtniku in Tonetu Zakrajšku. V imenu zveze kulturnih organizacij je pevcem čestitala Marta Rija-vec ter poudarila, da je bilo s pevci LIKA najlažje in najlepše delati, saj so skupno vedno uspešno pripravili mnogo nastopov in izpeljali veliko programskih ciljev. V zahvalo za dobro sodelovanje so se tudi pevci obdolžili Marti Rijavec, saj ji je predsednik pevcev Stanko Moškon izročil spominsko darilo. Moški pevski zbor LIKO zdaj šteje 28 pevcev, vodi pa ga zborovodja Mitja Drašler. V dvajsetih letih se je v zboru zvrstilo 90 pevcev. Prvi zboro- vodja je bil Tone Jurjevčič (od leta 1973 do 1987). V prvem delu jubilejnega koncerta so zapeli pesmi tujih skladateljev, v nadaljevanju pa so aplavz poslušalcev doživele najbolj uspešne pesmi zbora LIKO, domačih skladateljev ter narodne pesmi. Ob koncu je zborovodja povabil na oder vse nekdanje pevce zbora LIKO. Tako je skupaj petdeset pevcev zapelo še tri pesmi, kar je pri poslušalcih želo veliko odobravanja in seveda ogromen aplavz. Čestitkam ob 20. jubileju se pridružujemo v imenu bralcev Našega časopisa tudi mi v uredništvu z željo, da bi še večkrat poročali o podobnih jubilejih. S. S. MPZ Liko 1973-1993 Gallusova priznanja za leto 1993 za pevce MPZ Liko Celovečerni KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Liko je bila priložnost za podelitev Gallusovih priznanj pevcem zbora za njihovo dolgoletno pevsko kariero. Zveza telesno kulturnih organizacij je podelila pevcem priznanja - značke za leto 1993: ZLATA ZNAČKA (za 25 let) Franc SLUGA Marjan SMRTNIK Tone ZAKRAJŠEK SREBRNA ZNAČKA: (za 15 let) Borut DRAŠLER Janez LENARČIČ Bojan MARTINŠEK Janez MESEC Miro PIVK Franc SUSMAN BRONASTA ZNAČKA: (za 5 let) Franc LUKAN Franc GABRŠČEK Viktor JEREB Franci KONČAN Aleš KOVAČ Peter MESEC Pavel NARTNIK Pevci se še vedno radi spominjajo slovesnosti ob 100-letnici Parketarne Verd in 10-letnici DO LIKO Vrhnika, ko je zapela skupina pevcev, ki se je zbrala posebej za to priložnost. Prav te okoliščine so bile odločilne; pesem, zapeta skupaj, je zazvenela in postala izziv za celo skupino in zborovodjo. Pomenila je tisti trenutek, ko so postala hotenja tako enotna in tako močna, da so pripeljala do skupnega petja in redne vadbe. Ob naklonjenosti delovne organizacije in prizadevnosti posameznikov ter pevski vnemi članov je imel zbor že naslednje leto prvi samostojni koncert. Dvorana Cankarjevega doma je bila polna poslušalcev in njihovega pričakovanja, vzdušje za odrom pa prežeto s tesnobo in negotovostjo. Umirjeni glas povezovalca Rada Časla in zaupanje v zborovodjo Toneta Jurjevčiča sta doprinesla k sproščenosti že po prvih dveh pesmih. Poslušalci so bili navdušeni in prevzeti ob poslušanju, pevci so navdušili in pridobili svoje občinstvo. Dogodek je bil nepozaben. Po uspešnem prvem koncertu so pevci nadaljevali delo z veliko vnemo. Bili so polni volje, iskanj in novih idej. Na čudovitem arkadnem dvorišču bistriškega samostana je jeseni istega leta zazvenela pesem na njihovem drugem letnem koncertu. Bistriški kulturni dnevi so se nadaljevali in postali tradicionalni vse do danes. Nepozabna so bila vsakoletna srečanja pevcev na občinskih prireditvah, revijah pevskih zborov in na vsakoletnem pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Da bi zbor razširil krog svojih poslušalcev, je začel sodelovati z zbori zunaj vrhniške občine, kar mu je omogočilo nastope v Domžalah, Radomljah, Cerknici, Logatcu, Ajdovščini, Pivki, Horjulu, Slovenj Gradcu, na Rakitni in drugje. Ta medsebojna izmenjava nastopov je zbor obogatila z novimi izkušnjami in spoznanji, stkala so se nepozabna prijateljstva in čudoviti spomini. Pomlad Ko se zima poslovi, k nam pomlad prihiti. Toplo sonce že žari in s prvimi žarki zvončke prebudi. Zvončki zvonijo in trobentice prebudijo. Klemen Voljč, 3. e r. OŠ. Ivan Cankar, Vrhnika Mamici Moja ljuba mamica, rada te imam. Šopek rožic ti naberem in na nosek poljubček dam. Kamor koli boš odšla, nate mislim mamica. Zate rožice cveto, večno ostalo bo tako. Lepa kakor zarja si, ljuba moja mami ti. TANJA, TINA, SLAVIŠA IN KAROLINA Učenci 3. e r OŠ. Ivan Cankar, Vrhnika Redno so se tudi udeleževali srečanj pevskih zborov SOZD Uniles pod naslovom Uniles poje. Za slovenske pevske zbore je še poseben izziv tekmovanje pevskih zborov, imenovano Naša pesem, ki ga vsaki dve leti prireja mesto Maribor. Že sama udeleži-tev na tem tekmovanju zahteva od pevcev ogromno dela, pa tudi poguma, saj tu prepevajo najboljši pevski zbori iz vse Slovenije in zamejstva. MPZ LIKO se je tega tekmovanja udeležil petkrat in bil za svoje izvajanje štirikrat nagrajen z bronasto plaketo mesta Maribor. To tekmovanje je od zbora in zborovodje zahtevalo ogromno resnega in trdega dela, vse vaje so bile prežete z mislijo na težko preizkušnjo, ki jih je čakala. Delo je bilo kronano z velikim uspehom, vendar so se fantje kljub temu odločili, da na tem tekmovanju ne bodo več sodelovali. Zmanjkalo jim je namreč časa za tiste lepe, preproste, a nežne slovenske pesmi, za katere v Mariboru ni bilo prostora. Pa tudi vaje so poslej postale zopet manj naporne, več je bilo časa za droben klepet in sprostitev. Vsi pevci so namreč v tem zboru amaterji in pojejo le zato, ker to radi počnejo. Seveda pa jim je visoko priznanje dvignilo samozavest in potrditev v lastne sposobnosti. Želja, da bi slovensko pesem zanesli med vse ljudi, jih je pripeljala do izdaje velike gramofonske plošče s simboličnim naslovom Grem med ljudi. Plošča je izšla ob 10-letnici obstoja, njen izid pa sta omogočili DO LIKO Vrhnika in ZKO Vrhnika. Na njej je petnajst posnetkov slovenskih narodnih in umetnih pesmi. S tem dogodkom so zaznamovali plodno in ustvarjalno obdobje svojega dela, na katerega je lahko ponosen vsak član zbora in zborovodja Tone Jurjevčič, ki je zbor vodil od vsega začetka in z njim delil dobre in slabe trenutke. Grem med ljudi je verz ene od pesmi iz obširnega programa zbora, naslov izdane plošče in moto delovanja zbora v vseh naslednjih letih, ko so gostovali po različnih krajih. Mesto zborovodje je januarja 1988 prevzel Mitja Drašler, dotedanji korepetitor in tenorist v zboru. Želja, da bi svoje številno občinstvo zadovoljevali in navduševali, je med pevci in zborovodjo neprestano prisotna. Letos smo že četrto leto uživali na novoletnem koncertu, ki ga pripravljajo MPZ LIKO in ženski zbor Concinite ob spremljavi Komornega orkestra Vrhnika. V zboru prepevajo fantje in možje z Vrhnike in njene okolice. Zaposleni so v različnih podjetjih, nekateri še drgnejo šolske klopi, so različnega stanu in različnih starosti, ko pa zazvene njihovi glasovi, se razlije pesem ubrano in prijetno za uho. Nekateri pojejo v zboru že od vsega začetka in so že prej prepevali v pevskem zboru Svoboda. Število pevcev niha; enkrat jih je več, drugič manj, vendar pa obstaja stalno jedro, ki kot nekakšen motor skrbi, da petje nikoli ne zamre docela. Pevci so amaterji in jim je prepevanje sprostitev in ljubezen do zborovskega petja. Na vajah se srečujejo dvakrat na teden. Mnogokrat so vaje veselo srečanje, že- I. tenor: Borut DRAŠLER Franc GABRŠČEK Franc LUKAN Pavel NARTNIK Blaž TOMŠIČ //. tenor: Peter CASERMAN Jernej DRAŠLER Janez HREN Janez LENARČIČ Marjan SMRTNIK Franc SUSMAN Andrej D0BR0V0LJC Blaž D0BR0V0LJC Robert JERINA Aleš KOVAČ Silvo MAJERLE Bojan MARTINŠEK Janez MESEC Peter MESEC Miro PIVK //. bas: Viktor JEREB Bojan KABLAR Franci KONČAN Stane MOŠKON Jernej MRZEL) Jakob PETKOVŠEK Franc SLUGA Tone ZAKRAJŠEK Zborovodja: Mitja DRAŠLER Ija po novih dosežkih in pridobitvah, včasih pa so tudi dodatna obremenitev po napornem delu, zato pa je zadovoljstvo nad dobro zapeto pesmijo in novo odkritimi biseri v zakladnici naše glasbe toliko večje. Pevci čutijo dolg tudi do svojega občinstva, ki jim ostaja zvesto, polni dvorane na njihovih koncertih, tišči pesti, da bi pesem lepo zavzenela in se veseli njihovih uspehov. Edina nagrada za vložen trud je spontan aplavz po končani izvedbi in zadovoljni nasmehi na obrazih poslušalcev. Kjer je več ljudi skupaj, nastanejo problemi. Težke situacije so doživljali tudi pevci. Iz različnih razlogov so s petjem prenehali njihovi prijatelji, udeležba na vajah je bila včasih slaba, včasih so nastali tudi osebni nesporazumi. Vsa leta je dejavnost zbora podpirala DO LIKO Vrhnika. Zbor je vključen v Zvezo kulturnih organizacij že od vsega začetka. Ob podpori ZKO in njene tajnice Marte Rijavec je zbor uspešno uresničil mnogo zastavljenih ciljev. Podobno kot valovijo barjanske trave poleti, ko se v njih skriva potepuški veter, bo vedno znova valovila pesem na svojih sproščenih potepih v enem samem iskanju srečnih trenutkov, v družbi tistih, ki znamo pesem doživljati in se ji prepustiti. OLGA MOŠKON Morda vas bo zanimalo Lansko leto smo v knjižnicah v Borovnici in na Vrhniki dosegli nekaj zelo ugodnih rezultatov. Obiskalo nas je 81.521 občanov ali v povprečju vsak štirikrat, kar je 19,5% več kot leta 1991. Izposodili smo 188.568 enot knjižničnega gradiva, to je 9,6 na občana ali 33,4% več kot leto prej. Cena knjige se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 242%, periodičnega tiska za 160%, video kaset pa za 257%. Tako smo se pri nakupu knjig vrnili na povprečje leta 1984, saj smo na 8 prebivalcev kupili 1 novo knjigo, kar je le 60% potrebnega nakupa ali 2450 knjig. Za nakup knjižničnega gradiva smo lani porabili 3.705.378 SIT, za materialne Mešani pevski zbor sv. Pavla na Vrhniki -10. obletnica delovanja V nedeljo popoldne, 28. marca, je imel v cerkvi pri sv. Trojici koncert MEŠANI PEVSKI ZBOR sv. PAVLA ob 10-letnici svojega delovanja. Pod veščim vodstvom priljubljene zborovodkinje, sestre Bože Čotar, je koncert postnih pesmi v bogastvu cerkvene arhitekture izzvenel mogočno in nudil poslušalcem obilo pevskega užitka. Prijetna je zavest, da živimo v času, ko pevke in pevci ne omejujejo svojega sodelovanja na en zbor, ampak prepevajo v večih skupinah oz. zborih. Zagotovo gre med našimi zbo-rovodkinjami in zborovodji, med pevkami in pevci za pravo pripadnost in predanost pesmi; tako se programi med seboj kakovostno in vsebinsko dopolnjujejo in tvorijo celoto. Med poslušalci je bil tudi prof. Jože Trošt, župan g. Vinko Tomšič in ga. Darinka Fabiani, zborovodkinja in predsednica glasbenega odbora pri občinski zvezi kulturnih organizacij. Zbrane vernike in poslušalce je pozdravil in nagovoril dekan g. Florijan Božnar, ki je tudi z veznimi besedili strnil program koncerta, na katerem je prijeten uvod pripravil otroški pevski zbor pod vodstvom predsednice mešanega zbora in zborovodkinje Mojce Oblak v vsebinsko celoto. Po koncertu je bilo vzdušje sproščeno, polno smeha, domislic in duhovitih besednih obračunov, ki so stopnjevali pevsko vnemo in tako iskrivo komentirali dogodke na vajah in pripravah na koncert. Ribiški dom je bil poln pesmi in razigranega smeha. Mehka barjanska zemlja je željno sprejemala zvoke duhovne in posvetne pesmi! M. Rl. stroške 3.357.000, za bruto plače 5.848.000, za investicije iz amortizacije 344.000 SIT, kar je skupaj 13.247.807 SIT. Delovanje knjižnice financira občinski proračun, majhen delež prispeva Ministrstvo za kulturo, skupaj zagotavljata 91,77% sredstev, kar je 624 SIT na občana; lastni prihodek je bil 8,23%, od tega prispevajo občani 36 SIT, 15 SIT pa naši sponzorji. Ekonomska cena izposojenega gradiva je bila lani 70,25 SIT. Poleg osnovne dejavnosti, to je izposoje gradiva, organiziramo tudi različne oblike dela za otroke: ure pravljic, literarne uganke, video program, računalniške in druge igrice; v Borovnici so bili tudi jezikovni tečaji, likovna in celo kuharska delavnica. Pri teh aktivnostih je sodelovalo 11.768 otrok ali v povprečju vsak otrok do 15. leta starosti 2,5-krat. V knjižnicah v Borovnici in na Vrhniki dela 8 knjižničarjev. Normativ določa 12.000 izposojenih enot na enega delavca, pri nas je bilo to 14.900 enot, če pa upoštevamo še izposojeno gradivo v knjižnici, pa 23.571 enotna knjižničarja. V letu 1992 je bila knjižnica odprta 304 dni, povprečni dnevni obisk je bil 268 občanov, ki so si na dom izposodili 394 enot knjižničnega gradiva. M. I. URE PRAVLJIC V CANKARJEVI KNJIŽNICI 8. IV,: Pomlad pri Regici in Skokici 15. IV.: Zajčkov zvonček 22. IV.: Prava izbira 29. IV.: Fižolček, ogeljček in slamica 8 MAREC 1993 naš časopis NADALJEVANJE AKCIJE »ODKRIVAMO ČRNA ODLAGALIŠČA« NEKATERA ILEGALNA SMETIŠČA ŽE POSPRAVLJAJO Akcija odkrivanja črnih odlagališč je povzročila kar nekaj razburjenja. Ne glede na to pa se moramo vsi skupaj zavedati, da sami uničujemo našo naravo (floro in favno), da gre vsa nesnaga globoko v zemljo, kjer se stekajo vse poti voda, ki so za nas življenjskega pomena. Ko onesnažujemo okolje, se ne zavedamo, da zastrupljamo okolje vsem zanamcem, ki bodo živeli še za nami. Kakšna bo narava in kakšna bo pitna voda? Zaplaninci naj se ne hudu-jejo, saj nismo mislili zlona- merno nikogar očrniti. Z akcijo nameravamo samo spodbuditi pri ljudeh zavest, da mora vsak okoli svojega bivalnega in delovnega okolja pospravljati ter smeti odlagati na zato dogovorjenih in predpisanih mestih, ne pa smeti odlagati na črna odlagališča. Svet krajevne skupnosti je že pričel z aktivnostmi, za sanacijo nekaterih smetišč, v dogovoru z Komunalnim podjetjem pa so za nabavo kontejnerjev, vendar je problem, kje naj bi bili ti postavljeni. Dogovorjeno je tudi, da bodo eno črno odlagališče sanirali na stroške občine. Nekako točno pred mesecem dni smo slikali tudi precej odlagališč v Podlipski dolini. Zavedati se pač moramo, da je ta kompletna dolina zajeta v program celostnega razvoja podeželja in vasi. Delovna skupina pri KS Podlipa, ki skrbno in postopno vodi akcijo, se je najprej odločila, da bo sanirala vsa črna odlagališča ter poskušala svoje krajane prepričati v organiziran odvoz smeti. Dogovori s Komunalnim podjetjem že potekajo. Delovna skupina pa je sama že sanirala dve črni odlagališči, kjer so bili predvsem večji kosi bele tehnike, in to pri Strmem in Širokem potoku. Slika 1 pa prikazuje sanacijo divjega odlagališča pri podlipskem mostu, ki je spominjal na odpad starih avtomobilov. Največ dela pa jih zanesljivo čaka s črnim odlagališčem v stari strugi Podlipščice na začetku strnjene vasi (slika 2). Tu je v dolžini približno 100 m res najti vse, kar naj bi sodilo v urejeno odlagališče v Tojnice. Ob tej priliki tudi poudarjamo, da kmetija Kovač z navedenim slikanim smetiščem nima nobene povezave. Tudi nadaljnji razni priimki in imena zaselkov nimajo nič skupnega (dokazanega) s črnimi odlagališči, samo v pomoč so nam, da natančneje opišemo, kje se nahajajo. Že sam vhod v Podlipsko dolino ob meji s KS Stara Vrhnika blizu Razorske doline (ob cesti Vrhnika-Podlipa) nas opozori na črno odlagališče in tega bo treba čimprej odpraviti, saj mora biti vsak vstop v vas ugodnejši in lepši, (slika 3). Kar veliko divje odlagališče je v opuščenem peskokopu nekje na sredini poti na Krošlo-vem griču. Tu so dogovori s krajani in vikendaši najbolj plodni: dogovorili so se o dveh kontejnerjih in da bodo smetišče sanirali (slika 4). Naj se ta akcija čimprej uresniči za zgled vsem drugim zaselkom v občini. Ob zadnjem snegu smo se podali na Drenov grič ter ob cesti v Horjul (odcep proti kamnolomu Minerala) našli kar veliko črno odlagališče v skriti dolini (slika 5), ki jo nameravajo zasuti kar z odpadki in smetmi. Na južnem vhodu na Vrhniko, ob cesti proti Močilniku, se spomnimo velikega bivšega odlagališča, ki je bilo lepo urejeno. Vendar pa nekateri na vsak način hočejo odpreti novo odlagališče in stalno dovažajo nove smeti (slika 6). Za videz Vrhnike na začetku vstopa v mesto to res ni primeren kraj. Storilca pa že iščejo in se bo sam ujel na limanice, odgovar- jal pa bo še za vse ostale »črne odlagatelje«. Akcija le ni iz trte zvita in se je ni spomnil nek fotoreporter na lastno pest, izvršni svet občine je namreč imenoval komisijo za varstvo okolja, ki se sestaja dvakrat mesečno in sproti koordinira akcijo. Naloga te komisije ni samo odkrivanje črnih odlagališč, ampak mora spremljati in opozarjati, kako lep naj bo kraj in sploh kako varovati okolje. Tako vodi aktivnosti za bolj čisto Ljubljanico, opozarja inšpekcijske službe o različnih nepravilnostih in vodi konkretne pogovore z onesnaževalci Ljubljanice (Posestno Barje, Mlekarna, IUV...). Komisija bo vodila tudi ak- cijo »Očistimo Vrhniko« v nekoliko drugačni obliki kot prejšnja leta. Vrhniko je treba sproti čistiti in jo čim manj onesnaževati. Vse šole in vrtci imajo že stalno v programu aktivnosti čiščenja na svojih delovnih področjih. Letos naj bi večji poudarek dali čiščenju v krajevnih skupnostih, kjer naj bi z animacijo pridobili krajane, da bi odstranili in očistili divja - črna odlagališča. Vsem pa bodo v pomoč strokovne službe z mehanizacijo in strokovnimi nasveti. V blokovnih naseljih pa je treba angažirati hišne svete, da skupno s starejšimi in mlajšimi stanovalci uredijo svoje bivalno okolje. Naredimo vsi nekaj za čisto vrhniško občino. S. S. naš časopis MAREC 1993 9 OBHOD PO BOROVNICI IN OKOLICI Smeti, kam bi jih dal smetišče po velikosti takoj za uradnim odlagališčem komunalnih odpadkov na Vrhniki. Morda pa so si krajani izbrali to divje odlagališče že sedaj za čas, ko bo v Borovnici občina in ne bo treba takrat iskati dru- Bil je lep sončni dan, ko smo se nekateri člani komisije za varstvo okolja, katero je 28. 10. 1992 imenoval izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, odpravili na ogled divjih odlagališč odpadkov na območju KS Borovnica. Že takoj na začetku vasi Dol nas je ob cesti Vrhnika-Borov-nica, na Špančkovi parceli, pozdravil kup različnih odpadkov in nas tako opozoril, da bomo videli še marsikaj. Odpravili smo se naprej. Na Bren-cetovih ali Pohkovih njivah v bližini železniške postaje (slika 1) smo v bombnih jamah (jaških) našli kup odvrženih starih koles, dele avtomobilskih karoserij in drugih odpadkov. Nič bolje ni bilo na Petri-čevi parceli. Tudi pod Dolinskim mostom ponovno nastaja smetišče. Lepo se vidi, kako s Stare postaje mečejo od- •*; jam- " \ padke po pobočju v dolino (slika 2). Ko so nekateri Borovničani, ki jim ni vseeno, kakšen je kraj, videli, da si ogledujemo divja odlagališča, so nas napotili v vas Ohanico, na Dolenčevo parcelo, ki je tik ob Borovniš-čici. Ob robu gozda je vaščan Ohonice, katerega sovaščani dobro poznajo, navlekel dele avtomobilskih karoserij. Kup pa se je povečal še s starimi deli bele tehnike in z drugo navlako (slika 3). Na koncu smo si ogledali še borovniško znamenitost pri nogometnem igrišču na Dolu (slika 4). Tam je več parcel, ki spadajo pod varovalni zeleni pas. Na vzhodnem delu tega pasu je zgrajena čistilna naprava, ki bo letos pričela obratovati. Na zahodnem delu varovalnega pasu so delavci Komunale Vrhnika navozili večje količine skal in zemlje, niso pa poskrbeli, da bi ta material uredili. Tako so krajanom omogočili, da lahko med kupe vozijo in mečejo različne odpadke in navlako. Ob ogledu je šla mimo neka ženska z otrokom in nam dejala: »Ali gledate smeti. Imamo pa lepo ali ne?« Ugotovili smo, da je to divje DEJAVNOST TD Vrhničani imajo radi svojo Vrhniko... Tako so izzvenele besede marsikaterega razpravljalca na občnem zboru Turističnega društva Vrhnika, ki je bil sredi marca. Vendar pa je vsak še nekaj dodal: da mora biti čista, turistično zanimiva, gostinska ponudba bolj kakovostna in konkurenčna ter še bolj odprta in povezana ob raznih prireditvah, ki imajo turistični značaj. To je le nekaj misli z razprave o programu turističnega društva za leto 1993. Občnega zbora se je udeležilo okoli 50 občanov, ki jih zanima delovanje samega društva. Program, ki je bil objavljen že pred meseci v Našem časopisu, je bil povod za dobro in zanimivo razpravo. Udeleženci občnega zbora so poudarili veliko novih idej in zamisli, kako v letu »Turizma« Vrhniko še bolj približati Evropi in ji dati videz dobrega turističnega mesta. Naj navedem samo nekaj mnenj iz obširne razprave, ki bo tudi vodilo Izvršnemu odboru Turističnega društva Vrhnika za dopolnitev programa: - turistične ponudbe in povezanosti se je treba lotiti bolj profesionalno, saj turizem že velja kot gospodarska dejav- nost (možnost uvesti profesionalca); - objavljen program je dober, vendar precej obširen in primeren za delo profesionalca; - doseči večjo povezanost s športniki, kulturniki, šolo, gostinci in sploh vsemi, ki organizirajo razne prireditve; - nadaljevati vse aktivnosti za ureditev plovnosti Ljubljanice; - organizirati izvajanje šolskega turizma (Cankarjeva hiša, Močilnik, Bistra, Pekel - v povezavi z gostinsko ponudbo); - ob tem izšolati domače turistične vodnike; - v program vključiti tudi strokovno plačane službe, kot so komunala, javna dela, inšpekcijske službe...; - iz proračuna nameniti več sredstev za turistično dejavnost; - aktivnejše sodelovanje s tehničnim muzejem Bistra (saj Bistro imamo in je nimamo); , - vsi skupaj, predvsem starejši, moramo več narediti za čisto Vrhniko; - v KS odstraniti vsa črna odlagališča; - nekdanji glinokopi naj ne bi postali novo odlagališče smeti, ampak bi jih izrabili za zimski turizem (drsanje); - potrebna je obnova starejših hiš (Tomšičeva, Marol-tova, Jurcova), ki bi bile tudi del turistične ponudbe; - preko združenih sredstev nuditi štipendije za turistične delavce; - pripraviti table o vseh vrhniških turističnih točkah in poteh. Glede videza Vrhnike so bile še številne pripombe. Vloga Turističnega društva je, da mnenja evidentira in vzpodbuja določene strokovne službe k odpravi ali izpopolnitvi le-teh. Več denarja za aktivnosti pa je treba zbrati tudi od dolžnikov, kot sta gostišči Močilnik in Mantova, saj sta najemnika dela objektov TD Vrhnika. Vsi navzoči so na koncu pooblastili izvršni odbor (ki se je povečal s 7 na 9 članov), da mora na vsak način izterjati vse dolgove hotela Mantova ter se bolj določno dogovoriti o znani turistični točki Močilnik (izvir Ljubljanice), da bo dobila videz izpred nekaj let. S. S. gega kraja za deponijo. To bo tudi prva pridobitev v novo nastali občini. Pa pustimo šalo. Dobro vemo, da so si nekateri člani KS Borovnica skupaj s predsednikom močno prizadevali za čistejši kraj. Celotno območje KS je bilo pred nedav- nim dodobra očiščeno navlake. Črna odlagališča so bila odstranjena in kraj je dobil lepšo podobo. Ko je bilo vse očiščeno, bi morali z gramozom in zemljo zasuti jaške in nadloge bi bilo konec. Ob izkopu za čistilne naprave je bilo zemlje dovolj, pa je vsa skop- nela. Verjetno je zmanjkalo tudi denarja, saj ga je bilo za sanacijo precej porabljenega. Ko govorimo o denarju, se moramo vsi skupaj zavedati, da bo za ponovno čiščenje spet potreben denar in to denar, ki bi ga KS še kako potrebovala za druge namene. Srečko Mihevc Odvažanje smeti Stanovalci Poštne ul. 7 a smo večkrat razburjeni, zaradi malomarnega opravljanja nalog Komunalnega podjetja Vrhnika, ki je ažurno le za pošiljanje računov, na katerih so kar veliki zneski, smeti pa ne odvažajo temu adekvatno in nemalokrat to storijo na naše opozorilo. Tudi danes 23/3-1993 so okoli našega kontejnerja za smeti kupi smeti, ker jih komunala prejšnji teden ni odpeljala, ljudje pa jih odložijo poleg kontejnerja, ker jih ne morejo drugam, saj je kontejner poln. V letu 1992 smo vsaj petkrat na to opozorili odgovorne v Komunalnem podjetju, jim omenjali tudi inšpekcijo in res so vedno potem zaradi našega poziva odpeljali smeti. V poletnem času, so bili na smeteh roji muh, katerih so bila polna tudi naša stanovanja, če smo slučajno pozabili zapreti okna. Te smeti raznašajo potem še potepuški psi, pa tudi nekaj Vrhničanov vztrajno brska po njih. Taki »punkti« so navsezadnje tudi vir bolezni, kar nam še dodatno vzbuja jezo in nejevoljo. Ker smo se naveličali opozarjati komunalce na njihove dolžnosti, smo o tem obvestili pristojni občinski organ. Upamo, da bodo te vrstice prebrali tudi odgovorni Komunalnega podjetja Vrhnika in pozitivno spremenili malomaren odnos do nas, ter se naposled zavedli, da so oni zaradi nas, ne mi zaradi njih, čeprav je videti, da na to niso pomislili. Morda jim bo koristilo, ko jim bomo zavrnili račune za odvoz smeti, katerih niso opravili. Vrhnika, 23/3-1993 Stanovalci Poštne ul. 7A/B VRHNIKA Ker je bil kontejner v Poštni ulici poln, so ljudje metali smeti poleg njega. Zaradi pogostih pritožb stanovalcev na Poštni ulici 7 glede odvoza odpadkov s kontejnerjem dajemo naslednje pojasnilo: 1. Kontejnerji pri blokih se praznijo enkrat tedensko, tako kot poteka odvoz in praznenje manjših posod za odpadke. 2. Glede na število stanovalcev in praznenje enkrat tedensko obstoječi kontejner ne zadošča. Stanovalci bi si morali nabaviti dodaten kontejner. 3. Poleg stanovalcev nosijo v kontejner odpadke še sosedje, na kar pa Komunalno podjetje ne more vplivati, temveč morajo to urediti stanovalci sami. 4. Včasih je potrebno odpadke v kontejnerju razporediti in potlačiti, tega pa stanovalci ne delajo in raje odlagajo vreče ob kontejnerju. Komunalno podjetje Vrhnika Ta slika pa prikazuje skoraj prazen kontejner, (kar je bilo preverjeno) ter polno smeti ob njem. Lenoba je najbrž prevelika, da bi odprli pokrov ter vanj vrgli vreče smeti (slikano v vasi Brezovica). Za oba primera je medtem že poskrbelo Komunalno podjetje. 10 MAREC 1993 naš časopis POTRESI Ozemlje Slovenije je zaradi geotektonskih pogojev potresno ogroženo. Iz preteklosti poznamo nekaj močnih in rušilnih potresov, ki so prizadeli tudi našo občino. - 17. 7. 1882 je potres z močjo 7. stopnje po MCS lestvici prizadel Vrhniko in Rovte. - 14. 4. 1895 je prizadel Ljubljano in deloma tudi Vrhniko. Na podlagi dosedanjih raziskav je slovensko ozemlje razdeljeno na potresna območja: - področje čičarije, - goriško - javorniško potresno območje, - gorenjsko - ljubljansko območje, - dolenjsko - notranjsko - belokranjsko območje, - potresno območje Karavanke - Kozjansko, - koroško - haloško območje, - štajersko - goričko potresno območje. Potresno karto povratnih period potresov, ki lahko prizadenejo Slovenijo in našo občino, prikazujemo v tem članku. Karta je izdelana na osnovi izkušenj in geoloških raziskav, ki jih poznajo geološki inštituti doma in po svetu. Vrhniška občina leži na območju stikališča alpskega in dinarskega gorovja in njunih prelomnicah, ki so geološko še vedno dejavne. Dokazi so tudi pri nas - izvir tople vode v Mirkah. Od leta 1963 gradimo nove stavbe, ki so protipotresno varne - posebno skrb pa moramo nameniti starejšim hišah, ki jih je kar precej. Želimo Vas poučiti, kako boste ravnali v primeru potresa. Ukrepanje med potresom Ukrepanje med potresom obsega vse ukrepe osebne in vzajemne zaščite, tj. reševanje sebe in članov svoje družine v času trajanja tresljajev, če je v času potresa doma, oziroma ustrezne ukrepe, če je v tem času drugje (na delovnem mestu, v kakšni dvorani itn.). Optimalno ukrepanje je v tem času v veliki meri odvisno od poprejšnje samozaščitne priprave prebivalcev in vsakega posameznika. Ta predpriprava obsega spoznavanje z naravo potresa, s spoznavanjem značilnosti in varnejših delov bivalnega ter delovnega okolja ter pripravo za ustrezno obnašanje posameznika v manjši in večji skupini, ki jo zateče potres v kritični situaciji, npr. v nekem zaprtem prostoru. Kratek čas, ki je na voljo pred nastankom poškodb, dopušča le najnujnejše in smotrne ukrepe. Ti so odvisni predvsem od kraja nahajanja v času potresa. Pomembno je zlasti, ali smo znotraj ali zunaj zgradbe. Ukrepanje v notranjosti zgradbe je lahko različno v pritličju ali višjih nadstropjih, iz katerih ni možen hiter umik. Zunaj smo praviloma bolj varni, pri čemer je pomembna zlasti oddaljenost od zgradb. Bližina objekta je lahko usodna, še posebej če smo v ozki ulici, ki onemogoča potreben odmik od stavb, da bi se izognili padajočim strešnikom in odlomljenim dimnikom, podirajočim se zidovom in rušečim se zgradbam. Poleg kraja, kjer smo, je pomembno še stanje, v katerem nas preseneti potresni sunek. V budnem stanju reagiramo praviloma bolj zbrano in hitreje kot v prebujajočem se stanju. Težje zdravstveno in psihofizično stanje prizadetih terja pomoč bližnjih ali pa sploh onemogoča kakršno koli hitro ukrepanje. Zato zdravstvene ustanove terjajo posebno pripravljenost in ukrepanje. Splošni ukrepi osebne in vzajemne zaščite v času trajanja potresnega sunka so: - obvladovanje strahu, ohranitev zbranosti, preprečevanje panike in zmede; - če vas potres preseneti znotraj zgradbe, ostanite znotraj in poiščite najprimernejše kritje med podboji vrat v nosilnih zidovih v manjšem prostoru, ob notranjih stenah na hodnikih, pod mizo, klopjo ali drugim masivnim in stabilnim kosom pohištva (umik na piano je praviloma nevaren in možen le v ugodnih primerih iz pritličnih prostorov ob izredno hitrem reagiranju); - če vas potres zateče zunaj, se odmaknite v varno oddaljenost od stavb in nadzemeljskih vodov; - če vas potres zateče v avtomobilu, ga zaustavite (v primerni oddaljenosti od zgradb, mostov in križišč), kolikor hitro lahko to storite varno, in ostanite v njem, ker je to primeren prostor za zadrževanje med potresom, obenem pa je avto tudi odličen seizmometer; - pred zatekanjem na varnejše mesto znotraj zgradbe v okviru trenutnih možnosti in okoliščin ugasnite kakršenkoli ogenj in izključite električne naprave ter zaprite plinske in vodovodne pipe oz. dovode. Za preprečevanje sekundarnih posledic bo na voljo kvečjemu zelo kratek čas in še to le v primeru dovolj hitre reakcije in ugodnega položaja. Za reševanje lastnega življenja in druge samozaščitne ukrepe je koristna hitra groba ocena najpomembnejših značilnosti potresnega sunka. Če so prvi nihaji hitri in ostri, je epicenter potresa blizu, kar napoveduje hiter prihod močnega sunka. Če že prvi nihaji povzročijo padanje predmetov in razpoke v ometu oziroma zidu, bo potres zelo hud. Če so prvi nihaji počasni in slabi, je epicenter potresa oddaljen in bo glavni potresni sunek sledil čez nekaj sekund, kar omogoča umik na piano iz spodnjih prostorov zgradbe in določene ukrepe za preprečevanje sekundarnih posledic potresa (pogasitev ognja, izključitev električnih, plinskih in vodovodnih naprav in napeljav). Če je mogoče, poskrbimo še za živali. Vse domače živali so na potresne sunke izredno občutljive in se jih hitro polasti panika. Živali spustimo na prosto (v ograjen prostor); tam se bodo pomirile. Posebno nevarnost med potresom predstavljajo: - zmeda in panika, - beg po stopnišču ali uporaba dvigala, - uporaba vžigalic, sveč in drugega odprtega ognja, - zadrževanje v bližini oken in drugih steklenih površin in predmetov, - zadrževanje ob predelnih zidovih, pečeh in dimnikih iz opeke, - zadrževanje pod lesenimi gredami in tramovi, - zadrževanje v bližini zgradb, zidov in ograd ter nadzemeljskih vodov, - zadrževanje v bližini možnih usadov, podorov ter zdrsov zemlje in kamenja ipd. Poleg naštetih nevarnosti, ki so najpogostejši vzroki človeških žrtev neposrednih in deloma posrednih potresnih učinkov, so še številne druge bolj ali manj specifične nevarnosti določenega okolja. Ukrepanje po potresu Fazo popotresnega ukrepanja lahko razdelimo na nekaj podfaz. Zaradi enostavnosti in preglednosti bomo potresne ukrepe združili v tri skupine ali podfaze: - takojšnje samozaščitno ukrepanje, - ukrepanje v okviru civilne zaščite - ter vzpostavljanje normalnih razmer. TAKOJŠNJA OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA po prvem močnem sunku, ki je lahko glavni potres ali pa tudi ne, je nadaljevanje medpotres-nega samozaščitnega ukrepanja in je nekakšna razširitev najnujnejših ukrepov. Dobro izkušnjo za primerno ukrepanje neposredno po razmeroma močnem potresnem sunku smo dobili v potresu 6. maja 1976, ki je prizadel Furlanijo in naše Posočje. Potresnemu pojavu, ki je bil dovolj močan, da je večina prebivalstva zapustila hiše, je dobro minuto pozneje Karta predstavlja potresno ogroženost za obdobje 100 let po MCS lestvici. sledil uničujoč potres. Žal nima vsak večji pojav takšnega opozorilnega predhodnika. V tej podfazi je treba storiti čimveč, da bi preprečili drugotne posledice potresa, predvsem požara. Poleg tega ne smemo pozabiti na pomoč vsem tistim, ki niso sposobni za samostojno reševanje in ukrepanje. Končni cilj te podfaze je umik na primeren varen kraj, ki je odmaknjen od objektov - parkirišče, park, igrišče in podobno ali vsaj sredina širše ulice. Zunaj naselij ter v manjših in redkejših naseljih je seveda ta problem manjši. Najnujnejši ukrepi takoj po potresu so: - ohranjanje mirnosti in prisebnosti, pomirjevalno vplivanje na okolico in upoštevanje potreb drugih, - pogasitev kakršnegakoli ognja, izključitev električnih (glavno stikalo in varovalko), plinskih ter vodovodnih naprav in napeljav (zapreti glavne ventile), - če kje uhaja plin, odpreti okna, - po potrebi uporabiti priročna sredstva proti prahu zaradi rušenja (npr. robec ali krpo); poskrbeti je treba tudi za otroke, slabotne in ranjene, - najnujnejša pomoč ranjenim in zasutim, vendar ne premikati huje ranjenih, če niso v neposredni nevarnosti pred ponovnimi poškodbami, - spustiti živino na prosto (v ograjen prostor), - zapuščanje zgradbe z najnujnejšo prtljago po najvarnejši poti, - nudenje pomoči prizadetim sosedom, - namestitev na primernem odprtem prostoru (v večjih naseljih so odprta zbirna mesta že prej določena za skupine hiš), - vključiti radijski ali televizijski sprejemnik, če obstaja možnost, da se seznanimo z morebitnimi navodili in sporočili, - vključitev v organizirano akcijo ali zadržanje glede za predpriprave oziroma v pričakovanju navodil pooblaščenih organov (v primeru hujšega potresa so to praviloma organi civilne zaščite). Poleg nevarnosti, ki so naštete v poglavju o ukrepanju med potresom, naj opozorimo še na nekatere: - ne zadržujte se na stopnišču, - pri zapuščanju zgradbe ne ustvarjajte gneče, - ne uporabljajte dvigala, ker lahko obtiči med nadstropji, - izogibajte se napeljav, predvsem električnih, - ne prenašajte mrtvih (le-te pokrijte in zavarujte pred mrčesom), - ne uporabljajte vode, dokler ni ugotovljeno, da je pitna, ker je lahko okužena zaradi morebitnih okvar na cevovodih, črpališčih in zbiralnikih, - storite vse, da preprečite požare, ki lahko izbruhnejo v porušeni zgradbi tudi več ur po potresu, - ne uporabljajte telefona, razen za najnujnejša sporočila, - ne hodite na razgledovanje. OBČINSKI ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO VRHNIKA REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO 5 POKRAJINSKI ŠTAB TO 530. UČNI CENTER TO VRHNIKA Stara Vrhnika 1, 61360 VRHNIKA 530. učni center TO Vrhnika bo ob prvi obletnici ustanovitve CENTRA pripravil naslednje prireditve, ki se bodo vrstile od sobote, 3. aprila, do petka, 9. aprila 1993. • Pohod na Nanos z ogledom Pivka jame • Tekmovanje v streljanju z zračno puško • Okrogla miza na temo Delo In življenje v TO na Vrhniki • Tekmovanje v streljanju s pištolo • Teden kulturnih prireditev od 3. 4. do 9. 4. 1993 • Otvoritev in predstavitev pehotnih ovir • Častniški ples. 530. UC Vrhnika Poveljnik TONI TURK OTROCI BEGUNCI NA VRHNIKI Pisma o strahotah Otroci - begunci, ki obiskujejo osnovno šolo na Vrhniki, so v svojih pismih izrazili svoje občutke in strahote, ki so jih morali preživeti v vojni v Bosni in Hercegovini. Pisma so prinesli na RK Vrhnika, ki se že ves čas trudi, da bi jim bilo bivanje pri nas Čim lepše. Želimo, da njihove občutke spoznate tudi vi: Jakupovič Alen je zapisal takole: »Ubijanje, gladna in smrznuta djeca, nestali Hi ubijeni prijatelji, rodaci, sve je to RAT! Kako mala riječ a puna zla. Koliko sam puta gledajuči filmove u kojima sam vidio logore, ubijanja i kolone izbje-glica pomislio kako rastem u sretno vrijeme, a šta sad? Gdje je to moje vrijeme sreče? Šta se to desilo sa svim ljudima, prijateljima koji su zajedno sa mnom gledali te fimove i grozili se, osudjivali. Sad su oni to zlo, logori, glad, ubijanje. Zbog tih svojih prijatelja, njihovih roditelja i mnogih drugih, ja nišam tamo gdje trebam biti, v svom Prijedoru, svojoj kuči, dvorištu. Ja sam u Sloveniji, gdje su me prihvatili svi ti dobri ljudi, ali to nije ono što želim. Ja želim svoj grad, Ijeto na svojoj rijeci Sani i zimu na planini Kozah. Ja želim trčati kroz svoju ulicu, dvorište i želim zagrliti cijelu Bosnu. Želim vidjeti svoju majku, dede i želim igre u svojoj zemlji. Sve za čim žalim i što mi pripada ne daju mi Srbi. Oni su uništili ne samo moj život, več i živote svoje djece, jer ne znaju da vole. Vratili su ih u vrijeme bez struje, vode, odlaska na more, čokolade i mirnog sna.« Izeta Mujakič, ki obiskuje na Vrhniki 8. razred, pa je napisala pismo svoji mami, ki je ostala v BiH: »Tebi majko pišem ovaj stih, mada nišam željela, da bude ovako, al' ako ikada ga budeš čitala, ne roni suze jer meni nije ko ni tebi lako. Oprosti majko, ako sam ti šta skrivila, i ako se ikad vidimo opet molim za vječiti oprost da bi ponovno živjela i s tobom se životu divjela. Vjeruj mi majko, mi nismo krive, rat je započeo, s tugom nas rastavio, ne bi žalila da nas je obadvije ubio, da ne patimo ovako žive.« Adisa Šekič, 5. razred, občuti vojno takole: »Nad mojom državom Bosnom i Hercegovinom nadvio se orni oblak, oblak tuge, jada i žalosti. Taj črni oblak nadvio se od užasa ubijanja, pljačkanja i rušenja moje države. Nekada je bila puna ljubavi, toplote, cviječa, mirisa, radosti, cvrkutanja ptica, jednom rječju puna života. Sada po razrušenim kučama i ognjištima još samo vjetar /ura, dodirujuči ostatke paljevina. Moram priznati, da mi mnogo nedostaje, moja soba, moja lutka na krevetu, moja škola i školske drugarice. Cesto gledam slike i pitam samu sebe šta se to dešava. Moje misli odlutaju i s nekim bolnim osječajem želim ponovo biti tamo gdje sam rodena, gdje su rodeni moji roditelji, djedovi i pradjedovi, brača i sestre. Naveče kad legnem, da spavam, dugo ne mogu zaspati. Sječam se svakog trenutka koji sam proživjela u ratu. Bilo je tako strašno. Duge noči provodili smo u mraku, slušajuči pucnjavu i odjeke granata. Ali eto izašli smo iz tog pakla i sad sam sa porodicom tu, ali u meni živi nada, da ču jednog dana vratiti se u svoju prekrasnu domovinu Bosnu i Hercegovinu.« »Kako taj svijet, taj dobri svijet, koji voli djecu, može, da gleda sve to,« se sprašuje Jakupovič Alen in verjetno vsi otroci, prizadeti od vojne. »Znaju H oni za nekog Ermina, Adnana, Aidu, kako naveče liježu sa željom, da se probude u svojoj kuči, u svom krevetu i zahvale svim tim dobrim ljudima, koji su im pomogli.« naš časopis MAREC 1993 11 PREJELI SMO Gozdarji Slovenije Gozdarji Vrhnike... ... ki naj bodo varuhi ali skrbniki nad gozdovi v Sloveniji, napovedujejo Slovencem, kaj vse jih čaka, če ne bomo varovali, kot je treba. Zanimivo je dejstvo, da se je ta •spot pojavil v zadnjem času, bolje rečeno po času, ko se naj bi del tega bogastva vrnil nazaj pred 50 leti razlaščenim lastnikom gozdov. Ta vzbujajoči strah nam vceplja miselnost, da bomo ostali brez zraka, bistrih potokov, ptice ne bodo več pele itd. Vseh teh skrbi za narod ni bilo 50 let, ko so se gozdovi izkoriščali prek vseh mer in je izkoriščanje teh narekovala, trdim, predvsem finančna stran. Gozdarska stroka, kljub vsem strokovnjakom, je bila potisnjena daleč vstran. Kljub temu, da so gozdarji to dejstvo dobro poznali, so molčali, danes pa ko se jim z denacionalizacijo ta jama dobičkarstva odmika, posegajo v to, neverjetno zastrašujoče. Časopisi so polni člankov, v katerih nastopajo zagovorniki vseh vrst, hočejo z razno-raznimi statistikami narodu dokazati, da so imeli oni vse prav, nekdo pa, ki temu ugovarja, naj bi bil v veliki zmoti. Da temu ni tako, navajam nekaj dejstev, ki so sicer lokalno obarvana, vendar za ljudi in gospodarje predvsem v borovniškem kotu, neizpodbitna. Po raznoraznih reorganizacijah gozdarske službe (kot drugih služb) od vrha do tal je bilo čutiti, kako se umetno ustvarja prepad ali nezaupanje med sektorjem državnega vodstva in zasebne lastnine nad gozdovi. Ko naj bi eni pomenili, da so angeli varuhi, naj bi drugi bili zli duhovi z vsemi značilnostmi namišljenega slabega gospodarjenja. Ta bolezen se je izkazovala tudi med samimi gozdarji, med katerimi so predvsem terenski kadri lovili nepoštenost v gozdu s »kolo-broji«, birokratsko to pot nadaljevali z dekadnimi poročili, dokler se to nezaupanje ni končalo nekje v vrhovih odločujoče birokracije. Da pa so bili stolčki polno zasedeni, so državne gozdove ločili od zasebnih gozdov, s čimer so se ti mostovi med enim in drugim le še povečali. Vsega tega seveda ni bilo tam, kjer so drž. oziroma nacionalizirani gozdovi zavzemali velike površine. Današnji vodje se od tu najčešče oglašajo In pišejo o velikanskih škodah, ki bi s spremembo lastništva nastale, pozabljajo, da je bila v teh gozdovih gozd. služba strogo urejena in naj bi v bodoče tudi ostala. Upajmo, da bodo tudi v bodoče njihovi stanovski nasledniki to dejstvo upoštevali. Drug primer obravnave pa je razdrobljena posest nekdanjih razlaščenih veleposestnikov (dejanskih ali namišljenih), o katerih pa gozd. strokovnjaki mečejo vse v en koš. Zasebni lastniki so danes na udaru kot največji plenilci in uničevalci gozda. Neizpodbitna resnica je, da so bili ob nacionalizaciji v letu 1946 ti gozdovi prva tarča neverjetnega izkoriščanja. Ali so pozabili na čase (1950), ko so se v gozdu pojavile tako imenovane gozdne brigade! Te so mesarile po gozdovih z blagoslovom raznih komitejev in delale s prikimavanjem gozdarjev v gozdu neverjetne škode. Vsakoletni planski poseki (tja do I. 1960) so se redno povečevali, ne glede na dejstvo, ali je naravni prirastek gozda to zmogel ali nel Ob dejstvu, da so bili ti gozdovi ob podržavljenju sorazmerno polni, so bili vseskozi (do danes) neizčrpen vir lesne mase. Posek se je uravnaval tudi po željah lesne industrije, zato je iz lepih mešanih bukovih gozdov le-ta izginila, ne glede na vso gozdarsko strokovno znanost. Z izgradnjo cest in raznih drugih komunikacij (ki so dopolnjevala že obstoječe), se je posek širil iz večjih gozdnih površin v manjše, kar je v globino zmanjševalo tudi male gozdne površine, ne glede na lastništvo. Te lovke niso segle vse do tja, do koder razni gozdarski strokovnjaki niso dali blagoslova, rekoč, »da se ne izplača, da ni dovolj lesne mase itd.«. Še danes so vidne posledice takega gozdnega reda. V zadnjem času tovornjaki, ki so last gozdnih gospodarstev in drugih, prevažajo sušice raznih debelinskih razredov, ki jih je že dodobra načel zob časa v zadovoljstvo raznih žoln in detlov. Ljudski pregovor pravi, »da v sili hudič žre tudi muhe«. Če so gozdarji delali pošteno in gospodarno, od kod torej kar naenkrat toliko lesa najslabše vrste? Na našem območju se kar naenkrat ni moglo pojaviti toliko lubadarja. Menim, da je ta lubadar le opravičilo za zanemarjene gozdove v preteklosti. Dejstvo je, da zasebni lastnik v svojem lastnem gozdu brez vednosti logarja ni mogel ukreniti ničesar in bil za vsako samovoljo tudi kazensko preganjan! Ali je v preteklosti imel kdo možnost, da bi kaj ukrepal proti gozdarjem v državnem sektorju? Na tak način bi si povsem otežil svoj položaj in padel v nemilost tistih, ki so o njegovem obstoju odločali. V premislek tudi tole: Nacionalizacija, ki je zajela dobršen del tudi kmečkega prebivalstva, je tega postavila pred dejstvo, kako naprej! Posledice so znane! Zemlja in gozdovi so dobili nove lastnike. Kmečki stan se je razslojil, ljudje so poiskali nova delovna mesta. Prišli so novi časi, z njimi pa tudi novi problemi. Novi zagovorniki hočejo nova ovrednotenja. Kdo od nekdanjih razlaščenih kmetov, ki je čez noč postal berač in najemnik v svoji lastni hiši, je še ostal resnični kmet? Znano je, da si je v preteklosti status kmeta lahko pridobil, kdor je imel le par krav, ne glede čigave zemlje najemnik je bil. Torej naj bi bila na vidiku zopet nova reorganizacija, ki naj bi to do sedaj namišljeno razdelitev spravila v nov red. Gospodje, razmislite o tem in ne ugriznite v predloge, ki jih nekateri že nakazujejo in ne naredite na vasi zopet nove zmešnjave! Svetoval bi vsem resnim in neresnim avtorjem, ki zagovarjajo njim lastno stališče, naj gredo med ljudi na vas in od njih zvedo, kaj mislijo. Naj gredo s temi ljudmi na »lice mesta« in ugotovijo stanje v državnih ali zasebnih gozdovih. Šele potem naj streljajo v tarče, ki jih bomo vsi enakovredno postavljali. V sobotni prilogi Dela z dne 30. 1. 1993 na strani 19 je tudi sestavek »Druga revolucija v gozdovih,« kjer gospa Marjeta Šoštarič deli dediče, ki niso več kmetje, na upravičence in neupravičence do dedovanja. S tega mesta jo javno vprašam, ali bi bila lahko še novinarka, če bi ji nekdo amputiral obe roki in odrezal jezik? Ali morda zato njeni potomci ne bi mogli biti novinarji? Nudim pa ji v premislek še tole: Ali niso v letu 1945 v gozdove naših dedov, stricev in očetov, itd. prišli razno razni ljudje s praznimi mavhami, sedaj pa se dogaja obratno! Več ali manj se isti ljudje (ali že njihovi nasledniki) poslavljajo od te zlate jame, nam »novopečenim« lastnikom pa zapuščajo hmeljevke in drogove, cesto pa tudi prazne gozdove. Ta gospa se spotika ob razne avtomobile, ki naj bi v bodočnosti stali pred našimi hišami. Takih prerokb, ki so sad popolne škodoželjnosti, ne sprejemam ne jaz, ne kdo drug, kajti to je stvar posameznika. Naj si take napovedi obdrži zase, kajti gotovo tudi ona (BREZ GOZDOV) ne hodi peš! Če ji je to edini kamen spotike, ji svetujem od srca, naj si vzame malo časa in se ustavi na parkiriščih raznih drž. gozdnih ustanov in si tam ustvari popolnejšo resnično podobo. Ne pa bi bilo slabo, če bi si ogledala razne z macesnovim lesom obložene hiše ali vikende in, če bi ji bil kakšen nadvse všeč ali dopadljiv, naj tudi vpraša, kdo je njihov lastnik. Naj mi ne očita zajedljivosti ob paroli »milo za drago« ali »kakor se posodi, tako naj se vrne«. Lepo pa bi bilo, da bi se opravičila tudi mlajšim gozdarskim kadrom, ki bodo nasledili v preostanku od 30% obstoječih nekdanjih drž. gozdov le 18% tega bogastva. S pametnim gospodarjenjem in sodelovanjem z vsemi lastniki gozdov in polno mero poštenosti do teh ne bo noben problem nerešljiv. Vso srečo jim želim! V sobotni prilogi Dela, dne 5.12. 1992 na str. 33, gospod dipl. ing. gozd. Ivan Marolt iz Gozd. gospodarstva Vrhnika, vabi ob zaključku sestavka v odgovoru prof. dr. Francu Zagožnu, tega na prijeten klepet! Lepo in prav bi bilo, da bi na tem klepetu sodeloval širši avditorij vseh lastnikov gozdov s širšega področja Borovniške kotline. Pričakujem, da bom ob soglasju gospoda Zagožna obvestilo o tem tudi dobil in lahko organiziral v zadovoljstvo vseh družaben večer. Da bi bil uspeh tem boljši, povabite tudi vaše nekdanje ožje sodelavce, ki so se od gozda poslovili po redni ali izredni poti. Mogoče veste, kaj sedaj delajo in kako jim je skrb za nego in varovanjem gozda resnično ostala pri srcu? Franc Leben, Borovnica Ker je g. Leben obarval svoj članek z lokalno problematiko borovniškega kraja, menim, da smo gozdarji Vrhnike dolžni odgovoriti v obliki dobronamernega prispevka k bolj pošteni oceni dogajanj v gozdu in okoli njega. Naslov prispevka bi moral biti: Politiki Slovenije... ti so krojilci usode v preteklosti, danes in jutri. Stroka je bila ob strani, različice njenega upoštevanja so neznatne in nikdar ni imela odločilne besede. Da je temu tako, je odraz današnje stanje v kmetijstvu, kolikšen vpliv ima stroka in neposredno prizadeti kmet?! Mislim, da je to dejstvo vsem dobro znano, pa kljub temu vse breme kritike stresamo na gozdarje in to na generacijo, ki ni imela nič opraviti z nacionalizacijo in brigadnimi sečnjami. »Ocenjevalci«, ki so aktivno sodelovali v gozdarstvu v tistih svinčenih časih, naj povedo, koliko so storili, da bi bilo drugače in če so, zakaj niso uspeli? Ja, politika je bila takšna! Ja, res je, a tudi danes ima svojo moč. Spremembe v gozdarstvu sem pričakoval kot plod analize dosedanjega stanja, ugotovitve dobrih in slabih strani dosedanje organiziranosti in na osnovi teh dognanj pripraviti predlog novega. Vsa zadeva je izvenela revolucionarno: najuriš, udari, oblati in razdri. Gozdarji smo ostali le nemi opazovalci, saj se je nekomu zapisalo »molčeči gozdarji«. Da bi se izognili očitku, da morda nismo sprejeli novih časov kot bi morali, povem, da so delavci gozdarstva Vrhnika z lastnimi prispevki finančno podprli »rudarje« na Kosovem in »četverico« v Ljubljani in tako izrazili željo po spremembi v pričakovanju boljših časov! Kot gozdar sem prisoten v tem prostoru od leta 1969 in v vseh teh letih službovanja poskušal biti trezen, razsoden ter okolju koristen v skladu s svojim znanjem in danimi možnostmi. Marsikdaj so bile moje želje in želje kolegov ter hotenja v nasprotju s političnimi odločitvami. Pri tem smo bili toliko uspešni kot drugi. Tudi današnje rešitve nastajajo mimo gozdarjev pa tudi lastnikov gozdov; je pač tako in bo ne glede na predznak oblasti. Sedaj pa malo osvežitve spomina in zgodovinskih dejstev: - Udarniške ali brigadne sečnje so bile takoj po končani vojni in to je nekaj posebnega v zgodovini gozdarstva. Zadevo poznam po pripovedovanju. Nastala je ogromna škoda, kar je posledica odločitve obnoviti porušeno in uničeno na račun naravnega bogastva - gozdov. To dejanje bi moralo biti v poduk sedanji generaciji! - Daljnega 1961 sem začel gozdariti in se spominjam sečnih dovoljenj: prošnja - dovoljenje - odkazilo točno na decimalko. Temu smo se uprli gozdarji in smo zadevo uredili tako, da je za odkazilo zadostoval dogovor lastnik -gozdar in marsikdaj glede na željo lastnika. - Ostanimo na Vrhniki. Strinjam se, da je bilo najbolj plodno sodelovanje v času, ko smo zasebni in družbeni del gozdarstva delovali skupno. Spominjam se prvih ostankov dohodka, ki ga je zadružni svet samostojno razdelil ob koncu leta. Začeli smo z borimi nekaj tisoči, a iz leta v leto je bila vsota večja. Kmetje člani sveta so odločali o namembnosti tega denarja in ga namenili za posojila, gradnjo cest pa tudi za kakšen prijeten izlet. Ocenjujem, da smo plodno sodelovali in uspešno usklajevali želje in potrebe ljudi iz Borovnice, Verda, Vrhnike, Za-plane, Podlipe itd. Prišlo je leto 1975 in politika je odločila ločitev kljub vsem prizadevanjem in poskusom preprečiti to nesmiselno odločitev. Kljub pomoči občinske oblasti so bili vsi poskusi zaman. Da je bilo v tej obliki sodelovanje le nekaj zdravega, pove sklep zadružnega sveta: narazen gremo le pod prisilo. Dovolj zgovoren dokaz o odnosih, ki so vladali v tistem času. - Nekaj je res in tudi gozdarji priznavamo, da obvezni odkup lesa ni sodil v pristojnost gozdarjev. Višina biološke amortizacije in stroški gospodarjenja so bili visoki in dosegli največ 34 % od vrednosti prodanega lesa. Nelogičnost je bila v tem, da je vse breme gozdarstva kot panoge nosil zasebni lastnik, kmet in družbeni gozdovi. Države oziroma davkoplačevalcev nismo obremenjevali, saj smo poslovali po sistemu samofinancira-nja. To »jamo dobičkarstva« smo s pridom uporabljali, in sicer kar po vrsti: nabava sadik in sadnja, nega, varstvo gozdov, načrtovanje, izobraževanje (spomnimo se tečajev za uporabo motornih žag, tečaj traktoristov itd.). Poskrbljeno je bilo za asfaltiranje treh odcepov cest v Borovnici (sodelovali občani in Občina), elektrifikacijo, telefonijo, gozdne ceste in vlake, šole, gasilce, nenazadnje tudi lovce. Člani zadružnega sveta se morda spominjajo, koliko prošenj smo obravnavali pa tudi odobrili. Ja, pri vsem tem so sodelovali in soodločali kmetje, ki so bili izvoljeni kot predstavniki posameznih krajev. Da se »jama dobičkarstva« odmika, ni težko ugotoviti na terenu, odstotek opravljenih gojitvenih del, stanje cest itd. Moram priznati, da so ceste še kar urejene, saj jih krpamo oziroma vzdržujemo ob pomoči države nekaj pa z vložkom lastnih sredstev. - Gozdarske službe, če opravljajo svoje delo v skladu z zakoni, morajo in bodo tudi v prihodnje lovile »nepoštenost« v gozdovih s »kolobroji«. Danes to počnemo po določilih veljavnega zakona, jutri po določilih novega, ki ga sprejemamo že dve leti. Gozdarji in lastniki nismo kaj dosti udeleženi pri tem poslu. Neizpodbitno in z dokumentacijo podkrepljeno je dejstvo, da Vrhnika ni imela omembe vrednih kršitev zakona 0 gozdovih v preteklosti. Danes je tega več in preveč, pač v skladu z dogajanji v vsej Sloveniji. Akterji v igri o gozdovih in gozdarstvu so znani. - Razdrobljena posest je dejstvo. Denacionalizacija poteka dokaj uspešno in tu je gozdarstvo na prvem mestu, saj je vrnjeno največ gozdov. Deset in več dedičev ni nobena redkost, kakšne bodo posledice bo pokazal čas!? - O ropanju, sečnji pa naslednje: o vseh posekih imamo točne evidence. Doslej še nisem doživel, da bi me kdo obiskal in poprosil za te podatke. Moram pa poudariti, da v preteklem času nismo imeli sreče se izogniti ujmam. Tako je narava pomagala pri odkazilu kar s precejšnjimi kubiki. Samo v ilustracijo. V letih 1985/86 smo v družbenih in zasebnih gozdovih posekali 50.000 m3 zaradi žleda. To ni v bran gozdarju. Vemo, da človek s svojimi dejanji zelo vpliva na stabilnost gozdov, a tega Božjega dara so bili deležni v Švici, Nemčiji, Franciji, Avstriji itd. Zato je potrebno poglobljeno znanje, ki ga ni moč pridobiti na srednji kmetijski šoli z dvema urama pouka na teden, predlog političnega veljaka!? - Opaženi tovornjaki sušic in lu-badark, lesa slabše kakovosti, je pač v opravičilo gozdarjem, da opravljajo samo najnujnejše sečnje, kar je v prid bodočih lastnikov nacionaliziranih gozdov. - Resnica o pojavu lubadarja je kot posledica več dejavnikov: sušno leto, izjemen obrod semena in končno nered v gozdovih. Z izjemnimi napori in disciplino smo v letih 1986 do 1988 preprečili katastrofo: upam in želim, da bi to storili tudi letos. Javno moram pohvaliti g. Lebna, saj nas je pisno opozoril na pojav lubadarja, hvala! - Glede avtomobilov na parkirišču državne gozdne ustanove na Vrhniki verodostojno izjavljam: 1 »bolha«, 1 prastari fičo, 2 dokaj zdelani »katri« in 6-letni Japonec, to je naše bogastvo. - Osebno ocenjujem, da ko razpravljamo in ocenjujemo gozdarstvo, delujemo preveč nestrpno, morda celo revanšistično. Zato so dialogi ali ocene tako ostre, mnogokrat brez argumentov in brez pravega rezultata; tega si ne želimo niti lastniki niti gozdarji. Ni dobro, če nekdo izjavi: vladalo je enoumje, danes pa brezumje. Za konec pa: Lesna surovina je edino naravno obnovljivo bogastvo naše mlade države. Lastnina v klasičnem pomenu izgubi svojo veljavo ob ugotovitvi, da gozd ni samo vir lesa, temveč tudi vode, zraka in drugih funkcij, ki pripadajo narodu. Zahodna Evropa ugotavlja, da vrednost lesa predstavlja le 10% vrednosti gozda! Neznansko bi nas morala skrbeti usoda predelovalne industrije papirja in celuloze. Kam bomo oddali les slabše kakovosti, ki ga je več in več. Naši dragi sosedi Avstrijci so mleku rekli »stop«, enako bodo storili za les ali pa ga odkupovali po smešno nizki ceni. Glede na vsa dogajanja na trgu bi moralo slediti opozorilo: Zmanjšajte posek lesa, predvsem zdravega lesa, prodaja evidentno zaostaja in postaja problematična. Davčna politika v gozdarstvu je popolnoma nedorečena, trenutno financiranje gozdarstva poteka iz sredstev davkoplačevalcev, ki niso lastniki gozdov. Inž. IVAN MAROLT Prometna akcija stare ceste je delno že uspela MAD«LJi:V«XJ- AKCIJE - STAIU CESTA P30KZTNA ZMEDA Žo v lA';,".t:.v'il':i "o- v-~ jcicopien nrao poročali o prometnem neredu na St,ri c-.0M.T.^«t\n0l^y^nfe5n^^cd pl«Ml«o, ki Jo p-u*i.-n- v?e>e°oo&.>E2>&HS^^^ v fcW-OC22>K:--io-.-n? skupnosti V-hnifejT^JtTtiU ("pobuda (ep£MO£* .ww-rewtPi"----------- Vrhnika JdaM Staro eotto aeprlj,za vt^Momeftra^cn za dostavo in^ st-novrlci.) od carl-re Sv.kenart' dodbbtiilka Sodej.'"^fi^j^jffi ^ naaolJUirjM .. o!:ct«o St -rt e»t prometni zms&aM IW'Xr.dltv?. Snkaj rJbi n- P.-' š»lftnejst2.pl i' sibolkc Ko. J inc v.ti ,|rbr.n:j. trga in sed^jr.ega in bodoJScgo mosta Vrhnike^postalo čisto srediiče, kjor bi varno r.odi?/ in :e r.sjbi c'i-."il' mlad . .star-' , Siv .-S ; oblskojoo 51ovok. ' doicU. Co bi nrš rojtk oisstelj Ivcn Conk-r Se Wve} .bi^o kaj Sc tessnoba n-.:.oSi feaja Vrhniko^o arcj^n|bi pognala v Sirili sv:t. Do so bo komisija Vri IS SOB Vrhnik- ^o^odločalo, pa s robnim podpisom rodpi:-?mopobudo in "tllo^s M-M čimpro jej^uresnicj^. Vr:-.nlk:,-;nt, 15.5.3.037. - I' Seznam podpisov krajanov (delni) k peticiji z dne 15. 6.1987 kaže rezultat prometnega reda na Stari cesti, kakršen naj bi bil. V zadnjem času so se pojavili novi podpisniki, ki večinoma ne žive na Stari cesti, pa z svojimi podpisi, ki so jih zbirali, želijo takle prometni režim: Upam, da občinski možje ne bodo nasedali in obrnili kolesa časa nazaj. SPOŠTOVANI KRVODAJALEC Danes, ko si zdrav, lahko brez kakršnihkoli težav pogrešaš določeno količino krvi. Življenje je nepredvidljivo in morda boš že jutri sam potreboval tujo kri. Kako zelo boš hvaležen tistemu krvodajalcu, ki ti bo rešil življenje. Razmisli in prepričaj še svojce in prijatelje, da storijo ta humani korak. V občini Vrhnika bo spomladanska krvodajalska akcija V ČETRTEK 22. IN PETEK 23. 4. 1993 v prostorih male dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki OD 7.00 DO 13.00 URE 00 RK VRHNIKA 12 MAREC 1993 naš časopis VASALOPPET1993 Heja, heja, Slovenija Odločitev, da nastopimo na slovitem smučarskem maratonu, poimenovanem po kralju Gustavu Vasi, je po daljšem dozorevanju in temeljitih pripravah uresničena. Na to težko 90 km preizkušnjo (klasični slog) smo se podali: Ivan Pergovnik iz Logatca, Konrad Merlak iz Hotedršice, Ivan Rupnik iz Črnega vrha nad Idrijo, Bogdan Grom in Peter Petkovšek iz Vrhnike. Navedeni smučarski tekači smo se prepričali, da je kralj Vasa leta 1520 (seveda na bolj preprosti opremi), ko je šel na smučeh organizirat upor Švedov proti danskim zavojevalcem (v obratni meri kot poteka VASOLOPPET) opravil velik podvig. Pravijo, da je pogoj za poroko na švedskem udeležiti se in preteči ta maraton. Preteči vasa maraton je želja Švedov, podobno kot za nas Slovence osvojiti Triglav. Na dolgo pot nas je popeljal šofer Drago Verbič (3. marca 1993) s kombijem Logaške športne zveze. Do starta SA-LEN na Švedskem smo potovali preko Avstrije, Nemčije, Danske in po Švedski (2603 km; trajekt med Nemčijo in Dansko ter Dansko in Švedsko). Tako dolge poti in v omejenem času ne bi zmogel en sam voznik, tako so se za volanom izmenjali Drago, Ivan, Konrad in Roman in to v obeh smereh. Po pristanku na Švedskem smo poklicali našega veleposlanika Iva Vajgla. Vesel je bil in takoj pripravljen, da nas sprejme. V Stokholmu se nismo najbolje znašli v večernih urah, zato nas je prišel spremljati osebno. Priznati moramo, da ni samo dober diplomat, temveč tudi nadvse usposobljen kuhar in gostitelj. Pri njem smo tudi prenočili in naslednji dan po obilnem zajtrku nas je peljal na ogled najznačilnejših kulturno zgodovinskih znamenitosti glavnega mesta Švedske. Zato smo se v prostorih veleposlaništva seznanili in pogovarjali tudi z ostalimi člani veleposlaništva. Da smo po najkrajši poti prišli iz mesta v smeri nadaljevanja naše poti, je poskrbel šofer veleposlaništva. Ob spremljavi močnega sneženja smo v Uppsali s pomočjo prijaznega prodajalca (ta je bil resnično izjema med hladnimi in nedostopnimi Švedi) našli gospo Pišlar Rado, vrhniško rojakinjo in predsednico Slovenskega društva na Švedskem. Prisrčno smo bili sprejeti. Po krajšem klepetu smo se poslovili in dogovorili, da se oglasimo na povratku. Zastava in kape Sredi poldneva (petek, 5. 3.) smo prispeli v Moro (cilj maratona), kjer so zaključevali priprave za sprejem vseh »preživelih« tekmovalcev. Takoj smo opazili, da med vihrajočimi zastavami držav udeležencev tekmovanja ni slovenske. Računali smo, da se ne smemo dati presenetiti, zato smo vzeli s seboj naše zastave. Eno smo takoj vsilili organizatorjem in v zahvalo smo zato prejeli lične kape z napisom VASALOPPET. Proti večeru smo prispeli v Salen, kjer smo v mizarski šoli dvignili športne številke in uspeli pridobiti prenočišče v mizarski učilnici. Izbrali smo si svoje brloge (med) mizarskimi napravami, lesom in orodjem ter udobno prespali na žimnicah v spalnih vrečah. Utrujenost od poti je bila močnejša od vrhunskega »žaganja« nekaterih kolegov. Naslednjega dne smo šli preizkusit del proge od starta in del največje in najdaljše strmine, ki sledi dober km po startu. Tudi na startu, kljub prostim drogovom ni bilo naše zastave. Po daljšem prizadevanju Bogdana v Angleškem jeziku (z nemščino si povsem »bos« na Švedskem) nam je uspelo pregovoriti enega izmed številnih organizatorjev, da je sprejel našo zastavo (mislim pa, da je prvič slišal, da obstaja samostojna Slovenija ali kot pravijo Slovanija). Nato so jo obesili poleg ruske, ki je ob nevidenju našega simbola, povsem enaka naši. Zvečer smo delno pripravili (namazali) smuči, skuhali juho in že nekoliko nervozni legli k »zadnjemu« počitku. V zgodnjem jutru - nedelja, 7. 3. 1993 smo dokončno namazali (kasnejša ugotovitev na progi je bila, da smo si tudi zamazali) smuči ob upoštevanju, da se bo tekom dneva otoplilo. Tudi švedski vremenoslovci le delno »zadenejo«, zato jim ni preveč verjeti. Pred 7. in 8. uro smo se že gnetli na startne prostore (skupine so glede na kvaliteto razdeljene na 10 startnih boksov). V prvem so praviloma kate- Mercator-Trgoavto "j™?«*® z PRODAJALNA VRHNIKA Cankarjev trg 6 Tel.: (061) 756-210, 756-211 NOVA TRGOVINA delovni čas: 8h-12h in 14h-19h sobota 8h-13h TRGOVINA JE V OBNOVLJENIH PROSTORIH NEKDANJEGA KEGLJIŠČA PRI MANTOVI, CANKARJEV DOM 6, NA VRHNIKI V primeru takojšnjega plačila in plačila na dva čeka vam nudimo 15 % AKCIJSKI POPUST za avtomobilske gume SAVA. AKCIJA velja do 2. 4. 1993. MONTAŽA GUM BREZPLAČNA!! Ponudba meseca: OD 1. 4. 1993 DO 30. 4. 1993 ZA 30% cenejše sedežne avtomobilske prevleke in preproge iz uvoženih italijanskih tkanin (preobleke že od 2.940,00 sit in preproge od 1.344 sit naprej). AVTOPREVOZNIKI: sprejemamo naročila za gume: tovorna vozila, traktorje, delovne stroje in viličarje (dobava v kratkem času) AVTOMEHANIKI, KLEPARJI IN AVTOLIČARJI! Trudimo se, da vam bomo preskrbeli nadomestne dele za tale vozila: OSEBNA VOZILA: program Zastava, LADA, RENAULT in GOLF; TOVORNA VOZILA: TAM, Zastava, Raba, MAN, Iveco in Mercedes; TRAKTORJI: IMT, ZETOR IN TORPEDO. Kolesa ROG vam nudimo s 5% popusta, motorne žage HUSOU-ARNA pa s 7% popusta. Nakup je mogoč na več čekov in na posojilo z ugodnimi pogoji in minimalno obrestno mero. Prepričajte se o dobri ponudbi, saj vas trgovina M-Trgoavto pričakuje. gorizirani tekmovalci nastopajočih držav, zato se glede na dosežene rezultate iz preteklega leta in drugih največjih tekmovanj, kot npr. Marci-alonga itd. Celo 91 km Romanu je uspel podvig v 1. boks, Konradu in Ivanu v 3., Bogdanu v 7. in meni v 10., kjer je bila druščina vseh pravih rekreativcev. Razdalja med prvimi in zadnjimi je bila kar dober kilometer. Torej praviloma slabši smo morali prega-rati kar 91 km in ne samo uradnih 90 km. Kaj pomeni »samo« 1 km na koncu poti, ve samo tisti, ki to preizkusi! V nestrpnem pričakovanju na startni strel smo zaradi nizke temperature (-8°C) preizkušali svoje plesne sposobnosti, kar v smučinah (na zavzetih položajih) ob spremljavi prijetne glasbe in plesalke, ki je množico (okrog 13.000 tekačev) vzpodbujala s tribune. Svoja preostala oblačila smo strpali v posebej označeno vrečo (vsak svojo) in jo prepustili organizatorjem za prevoz do cilja. In končno, težko pričakovani trenutek. Start! Ko vidiš pred seboj, ob sebi in vse naokoli hitečo množico, se počutiš veličastno, ob vsej svoji majhnosti, označeno s startno številko in z mislijo: »Samo, da pridem srečno do cilja!« Na prehodu preko ceste v strmino se »zagozdimo« kljub širokemu prehodu in tako le stopicajo premagamo prve kilometre. Ko pridemo v rav-nejši del proge in še posebno po dobrih 10 km ni več prave gneče. Vsi smo razporejeni v svojih smučinah, ki so idealno vrezane in jih je osem skorajda po vsej dolžini proge. Boljši hitijo naprej, slabši zaostajajo, najslabši se borijo po svojih močeh. Nekako do 20 km so smučine »onesnažene« z zlomljenimi palicami, odvrženimi rokavicami, kapami, vetrovkami, očali in drugo odvrženo nepotrebno opremo. Ob progi nas spodbujajo številni domačini, ki se po svoje zabavajo (kurijo ogenj) in nudijo okrepčila utrujenim tekmovalcem. Praviloma se pripeljejo z motornimi sanmi. Seveda so ob progi tudi uradne okrepčevalnice in servisi za mazanje smuči. Nekoliko smo bili razočarani nad ponudbo okrepčevalnice, ki še zdaleč ni takšna kot v Italiji in Avstriji. Dajejo le napitke, v večini borovničev sok in nekak sladek kruh. Je pa takšno »energetsko pitanje« vsekakor koristno. Kakšni občutki spremljajo nastopajoče pri premagovanju samega sebe in tekmovanju z drugimi? Na to lahko odgovori le vsak zase. Mislim, da je najvažnejše oceniti svoje sposobnosti (fizične in psihične) in se temu podrediti in pravilno razporediti svoje moči. Kljub temu pa pridejo trenutki krize, ko si že pripravljen odstopiti in preklinjaš samega sebe. V takšnim trenutkih moraš pre- usmeriti misli na kaj prijetnejšega ali pa še kaj hujšega, kar doživljajo drugi. In tako »rineš« naprej, do konca, pa čeprav le nekako v sanjah slišiš spodbujanje gledalcev - »HEJA, HEJA, SLOVANIJA«. Na prehodu v cilj po nekaj trenutkih pozabiš na vse napore in ni lepšega kot občutek, da si premagal samega sebe in da si dosegel željeni cilj. Ne vem kakšen bi bil občutek, da si prišel tako daleč in nisi uspel. Ravnina in gozd In še o smučini VASOLOP-PET-a. Start je v BERGI pri SALENU na višini 350 m in cilj v MORI na višini 150 m. Proga poteka po dokaj enolični in redko naseljeni pokrajini, ki je predvsem gozdnata (smreka, bor) in številnimi zaledenelimi jezeri. Je pretežno ravninska, 4. OTTOSSON (zmag. 92) - 4 ure 2 min. 3 sekund Sloviti Italijan DE ZOLT je bil 7. in GUNDE SWON - »šele« 181. (Ni več aktiven tekmovalec). Med nami se je najbolje uvrstil RUPNIK ROMAN, ki je zaostal manj kot 50 % za zmagovalcem in je zato prejel posebno medaljo. Po obilni večerji (krompir z marmeladno omako in nekakšno »uni« pivo) smo veseli in utrujeni prespali v telovadnici ob cilju na telovadnih blazinah in spalnih vrečah. Seveda tudi za takšno spanje je bilo potrebno plačati 20 DEM po osebi. Vse je posneto Na poti proti domu smo bili ponovno gosti pri g. Radi in sinu Bojanu v Uppsali. Zelo smo bili veseli, ko nam je Bo- . lima i Veleposlanik Ivo Vajgl, doma vrhniški občan iz Dragomera, v vlogi turističnega vodnika. so pa tudi vzpetine in spusti, ki pa jih je mogoče izpeljati brez padcev, seveda, če se pred teboj že kdo zloži in se mu zaradi hitrosti, pa tudi utrujenosti, ne moreš izogniti. Ugotovil sem, da so švedski rekreativci dobri tekači a slabi smučarji. Smučine so vrezane idealno (zaostajajočim jih sprotno s stroji obnavljajo) in da bi kdo kršil pravila s prosto tehniko (pri nas je to povsem običajno), sploh ni misliti. Na progi je 7 časovnih kontrol. Če ne uspeš priti v določenem času, te izločijo iz nadaljnjega tekmovanja. Končni skupno dovoljen čas je 12 ur. Zadnji tekmovalci ali tekmovalec doživi prav tako prisrčen sprejem kot zmagovalec. Pri nas temu žal ni tako - še se bomo morali učiti na poti v Evropo! Uradnih rezultatov uvrstitev nismo prejeli. Vsak pa je prejel lično diplomo z računalniškim izpisom doseženega rezultata. Neuradni rezultati prvo uvrščenih: 1. VVESTIN (Švedska) (že član A reprez.) - 4 ure 2 min. 11 sekund 2. DANIELSSON - 4 ure 2 min. 10 sekund 3. C KANEŠ - 4 ure 2 min. 9 sekund jan poklonil video kaseto, na katero je posnel vse, kar je švedska televizija neposredno prenašala z Vasaloppeta. Ob koncu še ugotovitev, da je bila druščina petih tekmovalcev (pa čeprav s precejšnjo razliko v starosti) in šoferja dokaj homogena in vsakdo je po svojih močeh pripomogel, da je bila naša pot prijetna in uspešna. Še zlasti so se izkazali vsi navedeni vozniki in kuhar, ter navigator Bogdan, ki je naštudiral celoten potek poti, tako da razen nekoliko preveč kilometrov po Uppsali, ni bilo nikakršnih problemov. Snemalec Konrad je na video kameri zabeležil najznačilnejše trenutke na naši poti, prav tako tudi fotografa Roman in Bogdan. Vse tri pa je občasno zamenjal šofer Drago. Še posebno zahvalo, da smo si lahko privoščili tako dolgo in uspešno potovanje in tekmovanje, namenjamo številnim sponzorjem (tu jih ne navajam, ker jih bomo predstavili v posebnem katalogu), gospe Radi Pišler in njenemu sinu Bojanu ter veleposlaniku Ivu Vajglu. V IMENU MARATONCEV - PETER naš časopis MAREC 1993 13 PRVI MAREC Svetovni dan civilne zaščite Svetovni dan civilne zaščite od lanskega leta praznujemo tudi v Sloveniji 1. marca. Generalna skupščina Mednarodne organizcije civilne zaščite se je odločila, da spodbudi določitev Dneva civilne zaščite posameznih držav, ki so že bile članice in tudi nečlanice te mednarodne organizacije. Odločila se je, da določi za svetovni dan civilne zaščite 1. marec, dan, ko je leta 1972 bila ustanovljena Mednarodna organizacija civilne zaščite. Republiški štab za civilno zaščito vsako leto podeljuje priznanja, ki jih predlagajo Občinski štabi za civilno zaščito, to so plakete, ki jih podeljuje za pomembna dela na področju civilne zaščite - lahko rečemo - za življenjska dela. Pogostejše priznanje so bronasti, srebrni in zlati znak civilne zaščite. Taka priznanja so primerna predvsem za posameznike, ki se posebej izkažejo. Pri oblikovanju predlogov za priznanja je Občinski štab za civilno zaščito upošteval vse, ki so prejšne leto največ pripomogli Predsednik občinskega odbora RK Karli Mesaric se zahvaljuje vsem dobitnikom priznanj za dobro in uspešno sodelovanje pri vseh akcijah, ki jih je organiziral RK. še posebej je pohvalil zgledno sodelovanje z vrhniško Karitas, saj s skupnimi močmi rešijo marsikateri problem. TIME OUT TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER BOGDAN BLAZNI« ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek-petek: 10.00-12.00 - 16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 753-079 753-079 VELIKA IZBIRA športnih copat - ADIDAS, HEAD, DIADORA, SPALDING, SER-GIO TACCHINI, LOTTO, SIMOD; POSEBNA PONUDBA: usnjeni ortopedski natikači samo 1.463,00 SIT ZNIŽANJE OD 20% DO 40% - MOŠKIH TENIS MAJIC IN HLAČK, - TER ŽENSKIH TENIS KRIL IN HLAČK, VSE FIRME ADIDAS Znižanje velja do prodaje zalog. UGODNO: tenis žogice PENN (3 kom. - 765,00) pri zaščiti in reševanju že po svoji humanitarni pripadnosti in vlogi, ki je določena s predpisi. Občinski štab za civilno zaščito v naši občini je predlagal: Občinski odbor Rdečega križa in Karitas za plaketo civilne zaščite, - ga. Kathi GRAH za zlato priznanje civilne zaščite. Republiški štab za civilno zaščito pa se je odločil za KATHI GRAH in ji podeli zlati znak civilne zaščite za velike zasluge ter sodelovanje pri Rdečem križu na Vrhniki. Gospa Grahova živi v naši občini že precej let in občani jo poznajo kot veliko prijateljico ljudi ne glede na pripadnost. Pomoč za begunce zbirata Karitas in Rdeči križ v poštenem in uspešnem sodelovanju in skrbita, da bodo begunci preživeli težke čase kar se da dobro - teh je ca. 450. Skrbita pa tudi za ca. 70 socialno šibkih vrhniških družin. Dan Civilne zaščite so praznovali skupaj, ker sta Rdeči križ in Karitas pomembni organizaciji za ukrep oskrbe prizadetega in ogroženega prebivalstva - ta ukrep pa je določen v Zakonu o obrambi in zaščiti. Ob tej priliki je g. Valentin Justin, ki je poveljnik Občinskega štaba za civilno zaščito, vročil priznanje ga. Grahovi in zaželel, da bi še tako dobro sodelovali, kot smo sodelovali doslej. Občinski odbor Rdečega križa je ob tej priliki podelil priznanja svojim najzaslužnejšim članom, ki jim ni težko žrtvovati svojega prostega Časa. Priznanja so dobili: - Občinski štab za civilno zaščito Vrhnika - Bolčina Lojze - Župnijska karitas Vrhnika - Smrtnik Marinka - Vuk Majda - Čamernik Anica - Buh Vika - Petrič Zofka - Pečar Iva - Marolt Mojca - Brancelj Iva - Gostiša Anton - Gostiša Marija - Obid Ema - Mesaric Karli - Babic Justi - Nives štupica - Joži Bunčič - Käthe Grah - Mlekarna Vrhnika - Kmetijska zadruga Vrhnika - Karitas Borovnica - Karitas Brezovica - ŽITO Vrhnika - Industrija usnja Vrhnika SREDA B dan zu tam-tam TAM-TAM OGLAŠEVANJE NA PROSTEM Zaklonišče v Gradišču je preurejeno v skladišče za prehrano, ki jo predstavniki RK delijo beguncem. Tudi vrhniška Karitas ima v najemu hišo ob vrhniškem pokopališču, ki je natrpana z oblekami, prehrano in drugimi izdelki. Delijo jih beguncem, vse bolj pa tudi socialno ogroženim. - Istenič Anton - Baškovič Anton - Adamič Jože - Orel Jelko - Organizacija RK OŠ Ivan Cankar - predmetna stopnja - Organizacija RK OŠ Ivan Cankar - razredna stopnja - Organizacija RK OŠ Log Dragomer - Organizacija RK Oš Borovnica - Dom upokojencev Želimo, da bi tudi v bodoče tako uspešno sodelovali, kot smo sodelovali doslej OBČINSKI ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO HOTEL MANTOVA odprto od 6. do 22. ure. Tel.: (061) 755-600 RESTAVRACIJA MANTOVA VABI NA: - družinska NEDELJSKA KOSILA 395,00 sit - TOPLE MALICE več vrst od 180,00 do 220,00 sit - DOSTAVA MALIC v delovne organizacije 200,00 sit POPESTRILI BOMO TUDI PONUDBO SLAŠČIC IZ PRIZNANE SLAŠČIČARNE EVROPA, KJER BOSTE LAHKO NAROČILI TUDI »»TORTE PO NAROČILU«. GOSTIŠČE MOČILNIK odprto od 11. do 23. ure petek in sobota do 1. ure tel.: (061) 754-369 GOSTIŠČE MOČILNIK VABI NA: - PLES ZA VSE GENERACIJE in sicer ob petkih in sobotah, - TEDNE RAZNIH KUHINJ. V OBEH LOKALIH VSAK DAN DOBITE: - JEDI PO NAROČILU, - REPREZENTANČNA KOSILA OZ. VEČERJE, - OBROKE ZA VEČJE SKUPINE, - PROSTORE ZA RAZNE SEMINARJE OZ. PREDAVANJA, - PRENOČIŠČA. PRI VEČJIH NAROČILIH NUDIMO DODATNE UGODNOSTI. ZA VSE DODATNE INFORMACIJE IN REZERVACIJE NAS POKLIČITE. Uveljavite se lahko v dejavnosti trgovine s tehničnim blagom, saj vam omogočimo stalno, celovito in prednostno oskrbo vaše prodajalne, kar zagotavlja naša kakovostna blagovna znamka. Pokličite nas! Metalka Trgovina, p.o., Ljubljana Dalmatinova 2 tel.: 061/314 135, 314 454 fax.: 061/320 581 © metalka Trgovina za ljudi s posebnimi merili 14 MAREC 1993 naš časopis SERVIS 'F l A Ti RUMENIC DRENOV GRIČ 170, VRHNIKA ZA VOZILA IZ PROGRAMA FIAT, ŠKODA, LADA, ZASTAVA opravljamo: - servisiranje - druga popravila - priprava za tehnični pregled - popravila zavor ODPRTO: od 8. do 14. ure, od 16. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure SE PRIPOROČAMO .OGNJEISLC VZREJA IN ŠOLANJE PSOV - Branko Hobič in Jože Miklaviiž Laze 12, 6T353 BOROVNICA, tel.: Ool / 746-253, p.p. 52 Na voljo imamo mladiče nemških ovčarjev. Mati: Quinta von Basilisk z najvišjo oceno 4/1, ISP1 Oče: Turbo von Batu z najvišjo oceno KK 1A, ISP2 Mladiči so cepljeni proti kugi in parvovirozi ter življenjsko zavarovani za eno leto. V tem času vam pokrijemo morebitne stroške zdravljenja. V ceno je vključena tudi priprava na prvo razstavo in 15% popust pri nadaljnem šolanju pri nas. Jože MIKLAVČIČ, 61353 BOROVNICA, Laze 12, tel. 746-253. Upravni odbor podjetja v mešani lastnini »ELLES«, d.o.o. Borovnica, Obrtniška 2 vabi k sodelovanju TEHNIČNO-RAZVOJNEGA VODJO POGOJI: - višješolska izobrazba strojne ali elektro smeri - pet let primernih delovnih izkušenj - znanje tujega jezika - urejena osebnost in nekadilec Posebni pogoji: 4-mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: »ELLES«, d.o.o. Borovnica, Obrtniška 2 61353 BOROVNICA s pripisom »za razpis«. ŽALOST SRCA TRGA, SOLZA LIJE IZ OČI, DOM JE PRAZEN IN OTOŽEN, KER TEBE VEČ MED NAMI NI. p V JË ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata ral "** M Franca Kerna z Vrhnike, Kopališka 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, nekdanjim njegovim sodelavcem Emone - Blagovni center, Lj., Pekarni Vrhnika, Vzgojno-varstvenemu zavodu Vrhnika, Glasbeni šoli Vrhnika in Občinskemu odboru ZB Vrhnika. Zahvaljujemo se za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, prekrasno cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. HVALA VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ! VSI NJEGOVI AVTOCOLOR d.o.o. Drenov grič 62 VRHNIKA tel.: (061) 752-797 H ličarske usluge pečno sušenje avtomobilov mešanje avtolakov Helios in Glasurit prodaja ličarskega materiala NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Steklarstvo in mizarstvo Jože Španič, Paplerjeva 14, Borovnica Cenjene stranke obveščamo, da poleg mizarskih in parketarskih del nudimo: - uokvirjanje slik - brušenje stekla - izolacijsko steklo (termopan) - zasteklitve in montažo na objektu. Informacije po tel. 631-573. »ŠIVILJSTVO« ŠURCA FANI - Partizanski tabor 4 tel.: 754-014 VAM NUDI: kopalne plašče za odrasle in otroke, pižame za odrasle in otroke, poletne halje na preklop in na gumbe, predpasnike, namizne prte, otroško posteljnino, delovne halje za trgovine in frizerske salone po dogovoru. Za obisk se priporočam vsak dan od 15. do 20. ure sobota od 8. do 12. ure ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice in prababice Marije Meie iz Velike Ligojne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi govornici, g. Franciju Tršarju, gospodu dekanu za lep pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame Ane Tesar roj. Trček se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej velja zahvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem Okteta Raskovec in pogrebcem, ga. Minki in Mileni Knapič za pomoč pri pogrebu. Hvala tudi sodelavcem z Oddelka za obrambo, Uprave za družbene prihodke in UO Občine Vrhnika, še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Blatna Brezovica, 28. marca 1993 Vsi njeni NOVA CVETLIČARNA - NOVA CVETLIČARNA KAM ELIJ A Paplerjeva 14, Borovnica Cenjenim kupcem nudimo širok izbor priložnostnih daril, kozmetike, igrač, rezanega cvetja in lončnic. Obiščite nas. Pričakujemo vas od ponedeljka do petka od 11h do 19h in v soboto od 9h do 13h. OBVESTILO Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika obvešča, da ima na zalogi dovolj oblačil za vse občane Vrhnike, ki vam je pomoč v tej obliki potrebna. Zato želimo, da se oglasite v skladišču Rdečega križa, ki ga imamo v Domu upokojencev na Idrijski cesti. Pričakujemo vas vsak prvi in drugi torek v mesecu od 9. do 12. ure. OO RK VRHNIKA AVTO ŠOLA VRHNIKA TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA »LINA« - POMOČ IN SVETOVANJE Cenjene stranke obveščamo, da smo se februarja preselili iz nekdanjega prostora AMD, Stara c. 7, Vrhnika, na Cankarjev trg 5, pritličje stavbe KZ Vrhnika. 1. Tečaj cestnoprometnih predpisov bo 13. 4. 1993 ob 16. uri v OŠ Ivan Cankar. 2. Tečaj prve pomoči bo 5. 4. 1993 ob 18. uri v OŠ Ivan Cankar. 3. Še vedno zbiramo prijave za izpit iz varstva pri delu s traktorjem. 4. Prodajamo turistične aranžmaje SLOVENIJATURI-STA, EMONE CLOBTOURA in KOMPAS HOLI-DAYS-a - izleti in počitnice v domovini in tujini. URADNE URE: poned. in sreda od 9. do 18. ure torek, čet. in petek od 9. do 15.30 TELEFON: 755-828 ZAHVALA Tiho, kot je živela, je v 86. letu odšla od nas naša draga mama, stara mama in tašča Marija Štirn Drmaševa mama Vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem AVTOCOMMERCA-SERVIS d.o.o. se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospe Tončki in gospodu Kuharju za vso pomoč pri organizaciji pogreba, gospodu duhovniku za opravljen obred, patronažnemu osebju NZD Vrhnika, pevskemu oktetu RASKOVEC za odpete pesmi ter vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali premagovati zadnje obdobje njenega življenja. Še enkrat iskrena hvala vsem! Sinova Janez in Jože z družino ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, tašče, tete Marije Kociper se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala dr. Rozmane Drašlerjevi in celotnemu kolektivu Doma počitka za vso skrb v zadnjem mesecu življenja. Iskreno se zahvaljujemo g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred ter g. Kogovšku za lepe poslovilne besede. Posebno zahvalo pevskemu zboru Drago-mer, za tako ganljivo petje. Vsi njeni naš časopis MAREC 1993 15 PRVA SEZONA D ANUA MATTI ASA Zanesljiv med vratci Svetovnega pokala v alpskem smučanju za sezono 1992/93 je konec. Zato je čas, da tudi mi, ki smo smučali in tekmovali v nižjih kategorijah in z malo slabšo konkurenco, potegnemo črto in napravimo inventuro k sezoni, ki je minila. Za vsak program so postavljeni tudi določeni cilji. Danijevi cilji v letošnji sezoni, v kateri je startal prvič kot mlajši mladinec, so povsem doseženi. V kategoriji mlajših mladincev, v kateri sta letnika 1976 in 1977, je Dani dosegel zadovoljiv napredek v primerjavi z vrstniki, ki so leto starejši. Podatek, da se je letos udeležil 30 tekem, od tega 8 v tujini, in da je od vseh startov samo enkrat odstopil, pove, kako zanesljiv je Dani pri vožnji med vratci - pa naj bo to slalom, veleslalom, super veleslalom ali smuk. S slovensko reprezentanco se je udeležil olimpiade Alpe Adria od 26. 1. do 29. 1. v Italiji. Edini od moške ekipe je uspel v številni in kakovostni konkurenci dobiti bronasto medaljo v kombinaciji veleslalom in slalom. Dobri rezultati na domačih fis tekmah so ga popeljali v družbi Andreja Miklavca in Matjaža Vr-hovnika na verjetno najmočnejši fis slalom te sezone: v Altausseju je tekmoval s tekmovalci, kot so: Thomas Stangassinger, Michael Tritscher, Thomas Svkora in drugi prvokategorniki. Dosegel je letošnji najmanjši zaostanek, in sicer Dani Mattias raste v vedno boljšega smučarja 33. in 35. mesto in tako izboljšal fis točke v slalomu. Zagotovo pa je za tekmovalca vrhunec tudi državno prvenstvo, ki je bilo v Mariboru in Kranjski gori. 18. 2. 1993 je v tekmi super veleslaloma dosegel 3. mesto in s tem bronasto medaljo. 13. 3. 1993 je bil v Kranjski gori veleslalom in Danija je uspel premagati samo Decosta iz Velenja: ime je znano, saj je na mladinskem svetovnem prvenstvu pristal na četrtem mestu. Priprave za to sezono so bile kot vedno negotove. Pomanjkanje denarja in snega doma ju je prisililo, da sta trenirala pod Prisojnikom - na ledeniku. Razumevanje vodje ženske »B« reprezentance - diskonta Frank in kuhinje Staneta Rejca z Vrhnike ter športne zveze ju je popeljala na trening v Švico. Preostanek treninga so organizirali s pomočjo centralne regije v glavnem v Avstriji, kjer so bile ugodne snežne razmere. »Vse to nama je uspelo ob trdnem delu v vsej sezoni in s pomočjo ljudi, ki so naju razumeli, kaj hočeva doseči in so tudi finančno priskočili na pomoč, saj SD Vrhnika tega programa ni mogel podpreti! Pomoč so prispevali: Mizarstvo Kogovšek iz Velike Ligojne, Pleško cars d. o. o. iz Brezovice, JFM Elektronik iz Drenovega griča ter nenazadnje Športna zveza Vrhnika za katero se vsem zahvaljujeva in zagotavljava, da bo naslednja sezona še uspešnejša.« TRENER JANEZ VEHAR ŠOLA V NARAVI Naklonjeno vreme Zaradi ugodne cene se je os. šola Log-DRAGOMER letos odločila za zimovanje v počitniškem domu TIKI GORENJE v Kranjski gori. Ker ima dom kapaciteto 37 oseb, smo odšli na zimovanje v dveh izmenah, po šest dni. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj nismo imeli nobenega izgubljenega smučarskega dne. Organizacija bivanja in prevoza na smučišče je bila zelo dobra. Izpred motela Jasna nas je vozil do smučišča in nazaj turistični ski-bus. Smučanje je potekalo od 9.00 do 14.30 z opoldanskim odmorom in malico na smučišču. Po povratku smo imeli kosilo in v popoldanskem času popoldanske športne aktivnosti: drsanje na zaledenelem jezeru Jasna, štafetne igre s sankami, pohodi po dolini reke Piš-nice. V večernem delu smo imeli predavanja, šaljive, zabavne igre in ples. V drugem terminu smo imeli štiri obolenja gripe in nobene poškodbe. Prvi dan v Kranjski gori Zjutraj, ko sem se zbudila, sem hitro vstala, ker sem ko- LADO PAHOR vodja šole v naravi v Kranjsko goro. Ob 8. uri smo se odpeljali izpred šole. Po treh urah vožnje smo prispeli. Razporedili smo se po sobah. V sobi nas je pet deklet. Ko smo pospravili potovalke v omare, smo šli smučat maj čakala, da pridemo v Podkoren, kjer smo pokazali Prvoaprilske bodice Obveščam krajane mesta Vrhnike, da se bodo pričela obnovitvena dela kamnitega zidu v parku ob MLEČNI RES TAVRACIJ11- aprila. V nasprotnem bo drevje »odpovedalo« poslušnost, ker so podpore že zdavnaj strohnele, a. J. G svoje znanje. Razvrstili smo se po skupinah. Kmalu smo se vrnili. Odpočili smo se in pojedli malico, ki smo jo imeli s seboj. Odločili smo se, da "gremo pisati znancem in staršem. Kmalu smo se vrnili. Imeli smo okusno večerjo. Po večerji smo bili prosti. Ob 20.00 smo imeli sestanek. Tovariš nam je govoril o nakupu smučarske opreme. Po sestanku smo gledali televizijo. Preživela sem zelo lep, a naporen dan. TINA MAVSAR 5. C Drugi dan v Kranjski gori Zjutraj, ko smo še trdno spali, nas je prišla zbuditi tova-rišica. Vsi smo bili še zelo zaspani. Vstali smo, se oblekli in pospravili sobe. Ob 8.00 smo imeli zajtrk. Oblekli smo se v smučarske hlače in bunde. Odpeljali smo se v Podkoren, kjer smo smučali. Z avtobusom smo se pripeljali nazaj v dom, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Prav prilegli sta se nam dve uri počitka. V Kranjsko goro pa nismo prišli samo smučat, temveč smo si prišli pogleda gore in okolico. Sveži zrak nam je vzbudil ape-tit. Upam, da bomo imeli prijetno pustovanje. Tretji dan v Kranjski gori Danes smo vstali ob 8.00. Kot ponavadi smo se oblekli in pospravili sobe. Tudi zajtrk smo imeli zelo dober. Zunaj je bilo mrzlo in pihal je veter. To nas je oviralo pri smučanju. Po malici smo se odpravili v dom. Počivali smo. Po počitku smo šli na sprehod in v trgovino. Utrudili smo se in prileglo se nam je okusno kosilo. Siti smo se z veseljem odšli drsat na bližnje jezero. Drsali smo se in sankali do teme. Pred domom je že lepo dišalo po večerji. Sedaj pa imamo na dnevnem redu zabavo. Ob 22.00 pa bomo šli spat. Četrti dan v Kranjski gori Tako kot ponavadi smo vstali, se umili in odšli v Podkoren smučat. Veselo smo se spuščali po snegu do 14. ure. Ob 17. uri smo odšli peš v Kranjsko goro v kino. Ogledali smo si film »Sam doma«. Film je bil zelo smešen, zato smo bili vsi zelo dobre volje. Bilo je zelo mrzlo, zato smo hitro stopili proti domu. Nekateri sedaj že trenirajo igro »4 v vrsto«, ker bomo zvečer imeli tekmovanje. Zmagovalec bo dobil nagrado. Peti dan v Kranjski gori To je bil predzadnji dan naše zimske šole v naravi. Na smučanju v Podkorenu nas je tovariš snemal in imeli smo veliko proste zabave na snegu. Vseeno smo morali biti previdni, da se ne bi poškodovali. Vsi celi in nepoškodovani smo se vrnili v dom na kosilo. Po kosilu smo sestavljali skeč, ki smo ga v večernem programu predstavili. Zvečer so nam učitelji podelili nagrade za najbolj urejeno šolo. Nagrado je dobil tudi zmagovalec igre »štiri v vrsto«. Igrali smo se tudi družabne igre. Ta večer mi je ostal v lepem spominu. Hkrati je bil to poslovilni večer, zato smo šli spat šele ob 23. uri. Zadnji dan v Kranjski gori Vsi smo že zjutraj imeli pakirati. Ker pa je bil to zadnji dan v Kranjski gori, nismo šli smučat, temveč smo šli v Planico. Ogledali smo si skakalnice in skakalce, ki so trenirali. Nazaj smo šli peš. V Podkorenu smo se ustavili in odšli po smuči. Od tu naprej smo se peljali z avtobusom. Po kosilu, tik pred odhodom domov, pa je pričelo snežiti. Vsi smo bili jezni in hkrati presenečeni. Bilo je zelo lepo. Starši! Ali vas zanimajo gibalne sposobnosti vašega šolarja? V šolskem letu 1986/87 se je pričelo postopno uvajanje športnega kartona v slovenske osnovne šole. Le-ta je sestavni del informacijskega sistema za ugotavljanje, spremljanje in vrednotenje telesnih in gibalnih sposobnosti šolske mladine od 6. do 18. leta starosti, ki ga je zasnovala skupina strokovnjakov s Fakultete za šport v Ljubljani. Športnovzgojni karton obsega 11 merskih postopkov, s katerimi vsako leto v aprilu učitelji športne vzgoje v šolah po vsej Sloveniji izmerijo motorične sposobnosti in telesne značilnosti skoraj 300.000 otrok in mladine. Vse podatke na zbirnih kartonih pošljemo na Fakulteto za šport, kjer jih računalniško obdelajo in vrnejo šolam. Za hitrejše posredovanje informacij o poslanih podatkih so na Fakulteti za šport izdelali računalniški program GRAF, ki nudi takojšnjo informacijo o telesnem in gibalnem stanju za vsakega učenca šole za eno ali več let skupaj. Tudi na osnovni šoli Ivan Cankar smo učitelji športne vzgoje dobili računalnik, ki nam s pomočjo programa GRAF omogoča dobiti pomembne podatke o gibalnih sposobnostih naših učencev. Program je namreč zasnovan tako, da primerja med seboj vse učencev oz. učenke iste starosti v vsej Sloveniji in jih razvršča po sposobnostih. Z grafičnim prikazom, ki ga izpiše tiskalnik, lahko nazorno vidimo, katere sposobnosti določenega učenca so podpovprečne, slabše kot pri vrstnikih, in katere so nadpovprečne. Na tak način lahko že zgodaj odkrivamo potencialne dobre športnike in pravočasno svetujemo in ukrepamo pri otroku, ki ima določene sposobnosti slabše razvite. Ker smo prepričani, da prav vse starše zanimajo podatki o otrokovem telesnem in gibalnem razvoju, vas vabimo, da se oglasite pri športnem pedagogu, ki poučuje vašega otroka. Z nami se lahko pogovorite na rednih govorilnih urah vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu in dopoldne v času govorilne ure posameznega učitelja. 11998 ■<-a)l .K.1979 ■ 1991 1992 7. Slik. 57.72 13.32 M.13 19.15 9.H 38.85 C.87 6.68 2.28 ftlti fllT fiKG DPB SDfl Pfld DT PRE UZG 6BN 6891 XT GRAF 1 - primer učenca, ki ima nadpovprečno razvite gibalne sposobnosti 19B9 11398 ■ 1931 1992 slak. 97.72 93.32 M.13 69.15 58.88 38.85 15.87 6.68 2.28 fiTV ATT AKG DPR SMI PON DT PRE m fifll 68BM XI GRAF 2 - primer učenca, ki ima določene sposobnosti slabše razvite od povprečja njegovih vrstnikov. Za aktiv športnih pedagogov OŠ Ivan Cankar Vrhnika ZLATA NOVAK li MAREC 1993 naš časopis ŠAH Osnovna šola Log-Dragomer državni prvak Črnomelj. Po zanimivih dvodnevnih bojih se je končalo 2. mo-štveno prvenstvo osnovnih šol Slovenije za fante do 15 let. udeležilo se ga je 10 moštev v konkurenci (šahisti O. Š. Stari trg ob Kolpi so nastopili z mešano ekipo deklet in fantov zunaj konkurence), ki so se pomerila po Bergerjevem sistemu. Ze na začetku je bilo jasno, da se bodo za vrh potegovala moštva Krškega, Ptuja in Dragomerja. Po porazih s Ptujem in Dragomerjem je Krško zasedlo tretje mesto. Ptuj in Dragomer sta bila razred zase, saj sta do medsebojnega srečanja v zadnjem kolu dobila vse dvoboje. Ptujčanom bi že neodločen rezultat zadoščal za naslov prvaka, a so v derbiju klonili proti homogeni ekipi Dragomerja z 1:3. Državni prvaki so postali: Šoln, Praznik, Glavač, Zdešar in Kozjan. Premagali so vseh devet nasprotnikov in zasluženo osvojili naslov. Najboljše ekipe so prejele pokale, medalje, priznanja in praktične nagrade. Najuspešnejši igralci na posameznih deskah so dobili pokale in praktične nagrade. 1. deska: 1. šoln (Dragomer) 9(9), 2. Lampič (Ledina Ljubljana) 7,5(9). 2. deska: 1. Praznik (Dragomer) 8,5(9), 2. Maric T. (Murska Sobota) 7,5(9). 3. deska: 1. Glavač (Dragomer) 9(9), 2. Mihalič M. (Ptuj) 7,5(9). 4. deska: 1. Mihalič R. (Ptuj) 9(9), 2. Sebanc (Krško) 6(9). Za odlično organizacijo prvenstva so zaslužni člani Š.D. Stari trg ob Kolpi, mentor Vinko Kobe in črnomaljski šahovski in gostinski delavci hotela Lahinja. Vrstni red: 1. Log-Dragomer 18 meč točk (31 šah. točk), 2. Ljudski vrt (Ptuj) 16 (30), 3. Jurij Dalmatin (Krško) 13 (24), 4. Ledina (Ljubljana) 10 (20,5), 5. Murska Sobota 10 (17), 6. Cvetko Golar (Škofja Loka) 8 (14), 7. Mirna Peč 7 (15,5), 8. Bratov Juhart (Šempeter v Savinjski dolini) 5 (13), 9. Koroški jeklarji (Ravne) 3 (9), 10. Grm (Novo mesto) 0 (6). Ob osvojitvi naslova državnih prvakov med osnovnošolci do 15 let je treba povedati, da ta ni slučajno prišel v Dragomer. Vse se je začelo že pred petimi leti in pol, jeseni leta 1987, ko je pod vodstvom mentorja Antona Praznika, sicer mojstrskega kandidata začel delovati šahovski krožek na O. Š. Log-Dragomer. Krožek je deloval štiri leta, po štirih letih pa je bila pod okriljem Notranjske šahovske zveze osnovana Notranjska srednja šahovska šola,_ ki deluje po triletnem programu Šahovske zveze Slovenije pod vodstvom Antona Praznika. Bistvena razlika med prejšnjim krožkom in sedanjim programom SŠŠ Notranjske je, da šola nadgrajuje snov krožka, hkrati pa omogoča šahovsko izobraževanje vsem najboljšim mladim ša-histom notranjske regije. Nobenega dvoma ni, da je tudi naslov državnih prvakov, ki so ga osvojili mladi Dragomerčani, rezultat sistematičnega večletnega strokovnega dela. V petinpolletnem delovanju so šahisti iz Dragomerja posegli po številnih posamičnih in moštvenih visokih uvrstitvah v republiškem merilu. Kratek pregled rezultatov: pri mlajših dečkih do 12 let - ekipno: leta 90:1. mesto, leta 91: 3. mesto. Pri mlajših dečkih posamezno: leta 90: Primož Šoln postane republiški prvak, leta 91: Niko Praznik deli 1. do 3. mesto, Klavdij Glavač pa 4. do 6. mesto. Pri starejših fantih - ekipno je O. Š. Log-Dragomer lani osvojila 2. mesto. Pri starejših fantih posamično je Primož Šoln lani in predlani osvojil tri naslove državnega prvaka, Niko Praznik 4. do 5. mesto, enkrat pa 6. mesto. Primož Šoln je igral na svetovnem in evropskem prvenstvu v starostni kategoriji do 14 let. Na svetovnem prvenstvu v Duisburgu (Nemčija) je zasedel dobro 23. mesto med 64 udeleženci. Tako Primož Šoln kot Niko Praznik sta že mojstrska kandidata in imata po merilih Šahovske zveze Slovenije za svoje dosežke priznan status zelo obetavnega šahista. Ta status ima v Sloveniji vsega skupaj osem mladih šahi-stov. Navedeni podatki so sicer suhoparni, skopi, a vseeno povedo dovolj o šahovskem utripu v Drago-merju in na Vrhniki, še posebej pa o potencialih, ki jih premoremo in ki bi jih kazalo razvijati naprej. Upamo, da bomo v prihodnje naleteli na dovolj finančnega razumevanja v naši občini, ker brez vlaganj tudi uspehov ne gre pričakovati. O tem, da imamo nadarjene igralce, smo pa že dovolj napisali. Anton Praznik Moštvo O. Š. Log-Dragomer, letošnji državni prvaki: Na sliki od leve proti desni: Klavdij Glavač, Niko Praznik, Primož šoln, Anton Praznik (šah. učitelj), Tine Zdešar, čepi Aleš Kozjan. V nedeljo, 14. 3.1993, je domači šahovski klub organiziral hitropo-tezni turnir v počastitev krajevnega praznika KS Borovnica. Nastopilo je 14 tekmovalcev iz vse občine. Po dveh urah zanimivega šahira-nja je zmagal domačin Simon Jerič z 12 1/2 točke, drugo mesto je osvojil Stojnic (Vrh.) z 111/2 točke, tretje pa Latič F. (Vrh.) z 101/2 točke. Sledijo Jerič A., Anastasov (oba Bor.) 10, Žeželj (Bor.) 8, Huši-dič (Vrh.) 7, Latič A. (Vrh.) 6 1/2 itd. V posebnem točkovanju je med mladinci prvo mesto osvojil Stojnic (Vrh.) pred Žežljem (Bor.) in Huši-dičem (Vrh.). Najboljši trije mladinci so prejeli medalje, najboljših pet mladincev pa diplome. Tekmovanje je zgledno vodil domači klubski sodnik Boštjan Zakrajšek. M MODNO ■čevljarstvo «9tc DOMAZET Cankarjev trg 4 61360 Vrhnika Tel.: (061) 755-121 int. 277 STANOVANJE Dragomer Lepa pot 3 TEL.: (061) 653-361 Cenjene kupce obveščamo, da imamo na zalogi: - usnjene torbice - kratke hlače iz semiša - denarnice - bombažne nogavice in copate - čevlje, ženske in moške, ter otroške za sv. obhajilo od št. 30 naprej. Čevlje izdelamo tudi po naročilu. Možnost nakupa na 2 čeka. Se priporočamo! Ženski nogomet V okviru letošnje tekmovalne sezone začenjamo na Vrhniki z novo vrsto športa - z ženskim nogometom, ki bo gotovo vzbudil precej zanimanja med gledalci. Ta vrsta športa se je v Sloveniji ponovno pojavila letos, tokrat prvič v samostojni Sloveniji. Ena izmed ekip ženskega nogometa v sklopu slovenskega tekmovanja je tudi ekipa Vrhnike. S tekmovanji bo pričela 18. aprila in potem nadaljevala vsak teden, tja do junija. Vse ljubitelje nogometa vabimo v nedeljo, 4. aprila, da si ogledajo prvo meddržavno tekmo ženskega nogometa na Vrhniki, In sicer med ekipama ŽNK Vrhnika in ZNK Maksimir Zagreb. V ekipo ženskega nogometa na Vrhniki želimo vključiti čimveč deklet z Vrhnike in okolice. Zato vabimo vsa dekleta, ki imajo veselje igrati nogomet, da se oglasijo v športnem parku na Vrhniki, vsak dan od 16.00 do 18.00 ure. ZVONE GOLE Mladi šahisti, varovanci Slavka Čačiča, že kažejo zobe starejšim tekmovalcem. Od leve proti desni: bronasti Petkovšek, Mladenovič, zlati Šebenik, Groznik, Latič, Stojnic in Sedej. USPEH NAJMLAJŠIH ŠAHISTOV VRHNIKE V organizaciji šahovskega kluba Vrhnika in osnovne šole Ivan Cankar je bilo v nedeljo, 28. 2. 1993, notranjsko šahovsko prvenstvo za mlajše dečke in deklice. Pri mlajših dečkih so se zopet izkazali mladi šahisti z Vrhnike, ki-so zasedli prva tri mesta. Zmagal je Matej Šebenik (osnovna šola Ivana Cankarja), ki je znova dokazal, da se razvija v dobrega šahista. Tudi drugi mladi vrhniški šahisti: Robi Lah, Gašper Petkovšek, Aleš Kozjan, Florjan Sedej in Admir Latič, so dokazali, da raste nov rod nadarjenih mladih šahistov, ki bodo nasledili njihove starejše kolege (Solna, Praznika, Go-stišo...). Vrstni red je bil takle: 1. Matej Šebenik (OŠ I. C. Vrhnika) - 7 točk; 2. Robi Lah (OŠ Log-Dragomer) - 5 točk; 3. Gašper Petkovšek (OŠ IC Vrhnika) - 5 točk; 4. Dragan Savič (Stari trg) - 4,5 točke; 5. Aleš Kozjan (OŠ. Log-Dragomer) - 4 točke; 6. Srdjan Petkovič (Stari trg) - 4 točke; 7. Florjan Sedej (Oš IC Vrhnika) - 4 točke; 8. Admir Latič (OŠ IC Vrhnika) - 3,5 točke; 9. Marjan Žagar (Stari trg) - 3,5 točke; 10. Grega Potočnik (Stari trg) - 3,5 točke; 11. Kosta Mladenovič (OŠ IC Vrhnika) - 3,5 točke; 12. Luka Bevdek (Cerknica) - 3,5 točke; 13. Boštjan Kovač (Cerknica) - 3 točke; 14. Anže Baje (Cerknica) - 3 točke; 15. Milan Stojnic (OŠ IC Vrhnika) - 2,5 točke; 16. Rok Groznik (OŠ IC Vrhnika) - 2 točki; 17. Sebastjan Baraga (Stari trg) - 1,5 točke. Tako je pri mlajših dečkih nastopilo 17 tekmovalcev, pri mlajših deklicah pa so nastopile le tri tekmovalke, izmed katerih ni bilo nobene Vrhni-čanke. Vrstni red je bil: 1. Nina Plos (Stari trg) 2. Saša Misič (Cerknica) 3. Petra Mramor (Cerknica) S. S. Maja Šorli (Kranj) in Primož Soln (Dragomer) državna prvaka v šahu potem, ko je v zadnjem kolu izgubil že dobljeno pozicijo, kar bi ga uvrstilo na tretje mesto. Devetletni Matej Šebenik je bil še tri kola pred koncem prvenstva takoj za vodilnimi, a mu je zaradi utrujenosti zmanjkalo moči. S svojim talentom je opozoril nase vso slovensko šahovsko javnost, saj je kot najmlajši udeleženec uvrščen na 24. mesto. Marjan Horvat iz Borovnice je bil 34., Klavdij Glavač iz Dragomerja pa 44. Notranjska bo tudi prihodnje leto na podlagi letošnjih dosežkov imela na državnem prvenstvu pravico do treh udeležencev. Vrstni red - dekleta: 1. Šorli (Kranj) 8, 2. Maric (Murska Sobota) 6,5(52), 3. Rižnar (Gorišnica) 6,5 (47), 4. Štumberger (Čres-novci) 6,5(44,5), 5. Kapš (Stari trg ob Kolpi) 6(50,5), 6. Krivec (Des-kle) 6(48,5) itn. Vrstni red - fantje: 1. Šoln (Dragomer) 7,5(54,5), 2. Kosmač (Kranj) 7,5(49,5), 3. Podkhžnik (Ptuj) 7, 4. Hrelja (Lendava) 6,5, 5. Praznik (Dragomer) 6(53), 6. Lampič (Ljubljana) 6(49,5) itn. Najboljših šest drugokategorni-kov in drugokategornic se je uvrstilo na absolutno prvenstvo Slovenije, ki bo čez mesec dni v Krškem. Od notranjskih predstavnikov imata v Krškem pravico nastopati mojstrska kandidata Primož Soln in Niko Praznik. Absolutno prvenstvo Slovenije bo kvalifikacija za uvrstitev na evropska in svetovna prvenstva za posamezne kategorije. Anton Praznik Matej Šebenik postal še državni prvak Pri starejših pionirjih pa je prav tako v Radovljici postal državni prvak Primož Soln. Radovljica. Po tridnevnih napetih bojih se je končalo državno prvenstvo za posameznike pri dekletih in fantih do 15 let po pospešenem tempu. Pri dekletih je nastopilo 38 igralk, pri fantih pa kar 50 šahistov. V obeh konkurencah so odigrali po devet kol švicarskega sistema. Pri dekletih je najboljšo igro prikazala Maja Šorli iz Kranja, ki je zmagala kar s poldrugo točko prednosti. Sedem partij je dobila, dve pa remizirala, tako da gre naslov slovenske prvakinje zasluženo v Kranj. Pri fantih je bila konkurenca precej bolj ostra, zasluženo pa je zmagal Primož Šoln, mojstrski kandidat iz Dragomerja. Blaž Kosmač je sicer zbral enako število točk kot Šoln, a je imel bistveno slabši iztržek po Bucholzu. Notranjski šahisti so se spet odlično izkazali saj se je Niko Praznik kljub gripi uvrstil na odlično peto mesto Radovljica je za vrhniške šahiste kar srečno mesto, saj je na nedavnem državnem prvenstvu za mlajše pionirje Matej Šebenik postal državni prvak in tako še bolj potrdil svojo šahovsko nadarjenost. Izmed 48 mlajših pionirjev je osvojil osem točk (7 zmag in dva remija) in za pol točke prehitel dru-gouvrščenega Tadeja Kobeta (Stari trg ob Kolpi), tretji pa je bil Uroš Kavčič s 7 točkami (Kranj). Tudi drugi šahisti z Vrhnike so prikazali dobre partije ter osvojili tale 5. Aleš Kozjan, 6 točk (Log - Dragomer), 15. Gašper Petkovšek, 5 točk (I. Cankar Vrhnika), 16. Robi Lah, 5 točk (Log - Dragomer) in 26. Admir Latič, 4,5 točke (I. Cankar Vrhnika). S. S. Matej šebenik razmišlja o najboljši potezi, ki vodila do zmage. naš časopis je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Jane-žič. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 in 755-121, int. 222. Organizator Simon Seljak. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstotnim prometnim davkom.