UBEDNISTVO, UPRAVA IN TNSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PUCXJENIJBVA UL. 5 TELEFON 6T„ 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26. PONEDEIJSKA IZDAJA MliTRA IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSK« Beispielhaf te deutsche TapSerkeit bei Cherbourg Feindlicher AngriSS bei Tilly — Weitere SchiSSsv des Gegners — Fortsetzung des schweren Storungsfeuers auf London — Die erbitterten Kampfe in Mittelitallen — Jen Osten bei schweren Abwehrkampfen 252 Panzer vernichtet Vzgledno nemško junaštvo pri Cherbourgu Sovražnikov napad pri TiUvju — Nadaljnje nasprotnikove ladijske izgube — Nadaljevanje težkega motilnega ognja na London — Ogorčeni boji v srednji Italiji — Na vzhodu je bilo v težkih obrambnih bo|ih uničenih 2§Z cklopnikov Ans dem Fuhrerhauptquartier, 25. Juni. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Rampfraum der Festnnp Cherbourjr erlitt der Feind gestern bei seinen Anjrriffen gegen unsere VViuorstandsgruppen, die mit beispielhafter Tapforkoit aushalten, beson-ders scbvvoro Verlusti'. Krst nacbdem in den Abendstunden siidvvestlieh und siidtistlieh Cherbourg einige nnsiTer Stiitzpunkte naoh crtottterten Nahk&mpfen verloren gingcn, konnte der Gegnet dort die Stadtrander er-reichen. Im Raum von Tilly trat der Feind mit stark«»n Kriifton zum Ansrriff an. Die Kampfe sind dort in vollem (Jange. Unsere RUstenbatterien jrriffrn trotz »ehweren Fni'-rs đer feinđHchen Schiffsar-tillerie und rollender Iaiftanjrriffe \virksam ln die Erdkampfe ein. Ausserdem erzielten sle mebrere Treffer auf feindlirhen Kreu-zem und Zerstdrera. Im Osttoil der Seine-Bucht schossen Hee-reskiislenbattrrien einen Transporter von fiOOO BRT in IJrand. Kin feindUclier Monitor und mebrere feinđliebe Kriojrssrbiffe \vtir-den zum Abdrehen jrrz\vunjron. Naeh Minen-treffem ginir i ni grleichen Scegvbict e;n feindlicher Zerstbrer unter, ein weiterer g^rosseriT Transporter pr«,rb*t in Brand. 1'nsere Sehnellboote und Vorposten^treit-krafte erzielten im Grfeeht mit feindliehen Seestreitkraften Treffer auf Zerstorern und Schne!lbootse ^polnjeno j^ cs^"i?o uranim R°ne'me kite. k* ie pos-kti-ala :z\at; v Slovaški nemire in upore Amer?9C*m dini'steriem se je sicer posrečilo ubiti več ncdo'žn h meščanov ali pa iim uničti njihovo rremoženje ni se jim pa po*>reč:ic zlomit: duha slovaškega naroda. Ves siovašk: narod stoj danes trdno za svojo vlado ter je odločen vztrajat- na edmo pravilni ;n do zmaeje vodeči noti Tega ne bodo spremen:le niti ^rožnie z nadlinjim bombardiranjem slova'k h mest n ti »kazni po vojni«, ki jih obetajo emigranti v Londonu. Na pohodu prati Hengfangu Stcckholm. 25 jun Kakor favlja agencija Reuter. ja\Iia Cungking da korakajo Japonske divizije proti Hengjangu. ki je glavno oporišče Cung^inga v južni provinci Honan. Fuhrerjev glavni stan, 25. junija (DNB). Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Na bojišča okrog cherbourške trdnjave je imel sovražnik včeraj pri svojih napadih na nase odporne skupino, ki so vztrajale z vzglednim junaštvom, izredno hude izgube. Šele potem, ko smo v večernih urah južno-zapadno in južnovzhodno od Cherbourga po ogorčenih bojih iz bliižne izgubili nekaj naših oporišč, se je posrečilo nasprotniku, tla je tamkaj prišel do mestnega roba. Na področju Tillyja je pričel sovražnik z močnimi silami z napadom. Boji so tamkaj še v polnem teku. Vkljub težkemu ognju sovražnikovega ladijskega topništva in neprestanim letalskim napadom so naše obalne baterije uspešno posegle v boje na kopnem. Poleg tega so z več zadetki pogodile sovražnikove križar-ke in rušilce. V vzhodnem delu Seinskega zaliva so zažgale vojaške obalne baterije 5000 tonsko prevozno ladjo. Nek sovražnikov monitor ter več njegovih bojnih ladij so prisilile, da so se obrnile. Vsled zadetka ob mino se je v istem vodovju potopil sovražnikov rušilec, neka nadalnja velika prevozna ladja pa zažgala. Naši brzi čolni ln predstražne mornariške edinice so v boju s sovražnikovimi pomorskimi silami zadele rušiloe in brze čolne. Daljnostrelne baterije vojne mornarice so uničile v Doverskem prelivu 7000 tonski sovražnikov tovorni parnik. Na I^ondon in na njogove zunanjo okraje se je nadaljeval težak motilni ogenj. Stockholm. 25. jim. Radio Londcn je objavil, da so se nadaljevali napadi z novimi nemškimi letečimi bombum: ter da So pri tem nastale izgube in škoda. Pristojni krogi pa še nadalje molče glede učinkovanja novega nemškega orožja 'n angleška cenzura skrbno pazi, da ne pridejo nobena peročla v javnost. Kljub temu se bav- angleško in nevtralno časopisje pretežno z nemškim; letečimi bombami ter zaskrbljeno razprav] ia o učink h neprestanega obstreljevanja Velikega Londona. »Dailv MtI« označuje položaj z izjavo nekega ameri'ikc^ novinarja, ki prav: da je učinek novega nem'kega orožja grozovito razjezil Angleže V *News Chronichi« označuje Cum-minris leteč,; bombo kot »eno najstrašnejši iznajdb« ter pripomnja, da ima vsak Anglež, ki je pr>el v doriko z novim orožjem, pred njim velik strah. Tudi ni mogoče tajiti, da cb-daja letečo bombo neka tajinstvenost in da je sprčo tega moralni učinek Se hujši. Cumnr.ngs svari radovedneže ter poziva k potrpežljivosti »že dolao trpečih angleških državljanov«. »Dailv Telegraph« javlja da se \cčkrat na teden in včasih rudi večkrat na dan sestane izredni odbor strcCcovnjakov. ki razmotr'va o nevem nem "kom crc.žju ter skuša najt: obrambna sredstva. Agencija Reutcr. ki je pred dnevi objavila, da so an g'<~--a merici leta'ci že odkrli in tudi močno bombard'rali kraje, od koder izstreljujejo »leteče bombe«, objavlja sedaj poroč'lo nekeaa leta!skc verni pod zemljo in da je torej pravi cilj le t?ko vefik kakor navadna garaža. S tem priznava agencija Reuter, da so bila njena prejšnja poroč la o teh napravah izmišljena ter da vedo v Londonu o odstrelu leteč'h bomb prav tako malo kakor so vedeli prvega dne. Ravno tako pa je z angleško obrambo. Tudi tu sd nasprotujejo poročila angleških poročevalskih agencij in časopisov. Tako trdijo, da narašča število sestreljenih letečih bomb, potem pa spet priznavajo da jih je v poletu izredno težko uničiri. Londonski poročevalec »New York Timesa« opozarja na njihovo izredno brzino, ki znaša približno po 960 km na uro, medtem ko do- V srednji IUiliji je sovražnik včeraj na zapadnem odseku našega bojišča znova na vee mestih napadel z močnimi silami. Po t»-/kib bojih, ki so se vlekli do večera, mu je uspelo na obalnem odseku za nekaj kilometrov potisniti nazaj nase črte. Na ostalih mestih smo vso napade razbili. Na v/.hotiu so naše divizije na vsem srednjem odsrku bojišča v težkem obrambnem boju proti z močnimi pehotnimi, okiopni-škimi in letalskimi silami vodeni sovjetski ofenzivi. Sovražniku je le vshodM od Mo-gileva, ob smolenski avtomobilski cesti ln zlasti na področju pri Vitebsku uspelo razširiti njegove vdore. lTničili smo 252 sovražnikovih oklopnikov. IyOvci in protiletalsko topništvo so zbili 52 sovjetBkSi letal. Med JPoloekom in Pskovom so izvedli boljševiki številu:1 brezuspešne napade, pri katerih smo sestrelili 27 oklop-ukov. Severnoameriški bombniškl oddelek je znova napadel nimnnsko ozemlji* trr lw>m-hardiral p*x!ročje Plocstija. Nemške, ru-munske in bolgarske protflrf :*Iske sile so uničile 28 sovražnikovih leta!, med njimi 2-1 štnruv.otornih l>omlmikov. V veerajSnjDi opoldanskih urih so severnoameriški bombi:i i.i t ro-i l: no napadli Bremen, V stanovaojsJkib predeHh je nastala škoda. Prebivalstvo jo imelo izjrube. Ponoči so posamezna britanska letala vrgla bombe nad berlinsko področje. Protiletalske obrambne sile so uničile podnevi in ponoči nrv.l ozemljem Helena in nad zasedenimi zapadnim! pokrajinami 59 sovražnikovih letaL sežejo Spitfirei, ki j'h uporabljajo za borbo proti letečim bombam kvečjemu 640 km na uro. »NTe\v York Times** je prvič spoznal novo nemško orožje na palubi neke ladje. O tem med drugim poroča: »Peljal sem se zvečer na neki ladji, ko je letelo preko nas najmočnejšo ter najnovejše Hitlerjevo letalo brez posadke, bomba z izredno, doslej neznano brzino. To pošast je spremljalo 27 podobnih, toda manjših bomb, ki so vse letele preti ao"'e.;ki obali. Spitfire je bil videti v nj'hovi bližini kakcT kakšno majhno jadralno letalo. Leteča bomba brni kakor brzi bojni čoln. Malo pozneje smo culi močno detonacijo.« Poročevalec zaključuje: »Bombe so se pojavile- tako nenadno naDer Schatten« nudi očarljiv okvir večna lepota zasneženih planin. V glavnih vlogah: Annelies Reinhold, Ri-chard Haussler, Hans Schlenk. Kino MOste: »Poročna noč«. Vaška veseloigra. Nastopajo: Heli Finkenzeller, Geraldina Katt, Rudolf Carl. Theodor Da-negger. Bddafiiiška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PONEDELJEK, 26. JUNIJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 12.00 do 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 do 14.00: Veseli zvoki. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Pisano polje, daj zidane volje! 18.45—19.00: Šegave besede — Simcič Zorko: Novi sistem. 19.00 do 19.15: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.15—2115: Prenos iz velike unionske dvorane: »Pisan večer« — priredi Ljubljanska radijska postaja; vmes od 20.00—20.15: poročila v nemščini. 21.15 do 22.00: Kakor vam ugaja. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Glasba za lahko noč. 23.00—24.00: Prenos državnega sporeda. Bibliofilska Zinvfca pomoč vabi vse prebivalstvo, da se udeleži v največjem številu bbKofilske knjižne tombole v korist Zimske pomoči. Ker bomo izdali vse knjige bibliofilske knjižne tombole dc'.oma v novem tisku, deloma popolnoma na novo. deloma nalašč za to pri! ko opremljene, bodo knj'ge prav gotovo posebne vrednosti. Tombolj-ke karte za bibliofilsko knjižno tombolo bodo \eljale po 100 lir. — Vsakdo, kdor kupi bibliofilsko tombolsko karto, dobi bibllof:I čakali lastnika do 20. fiepKmbra 1.1. ali toćno mesec dni po dnevu, ko bodo izzrcbnno tombole. Zato naj bodo tudi ude!c/cnci tombolo izven Ljubljane brez v^eh skrb' da bi ne dobili svojega dolvtka, če bo zadet. W dobihvki tombole bodo poklicani v nedeljo 20. avgusta t. L. ob 10. uri dcvnoldne v mestno posvetovalnico, da bodo žrebali, katem zbirka knjig jim pnpade razen onih. ki so določene za tombolo. Knjirfe jim bodo po žrebanju izročene. Zunanji dobitn'ki tombol morejo* pooblastiti kakega ljubljanskega znanca, da /reba zanje, če ne. bo /robni z?nje član pisarne Zmvke pomoči 'n jim bo zbirka knjig ohranjena v pisarn". Wydstvo tombole ima prav'co. da dneve žrebanja prelo-ži, če bodo razmere kaj zavlekle nati^k novih knjig. Tombclske karte bomo prodajali na najrazličnejših mestih in pri pc&cbej določen ii prodajalcih. Na razpolago so tudi v psarnah Zimske pomoči v Gradišču in v Ulici 3. maja. Vsa nadaljnja pojasnila bomo objavljatli v na'V h dnevnikih. V Ljubljani, dne 15. junija 1944. Po pooblastilu prezidenta. predsednik Zimske pomoči: Velikonja, Najvišje cene na ifu&Ifanskem živilskem trgu Z odlokom VUT št. 168 11 je Sef pekra-jinsek uprave v Ljubljani dne 22. VI. t. L določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veliaio od ponedeljka 26. junija 1941 zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4.50 L; kisla repa 4.20 L; krmilna pesa 1 L; rdeča pesa 6 L; karfi-jola 16 L; grah v stročju 12 L; kolerabice 6 L; bela :n rdeča redkvica, šopek po 12 dkg 1 L, kilogram 8 L; glavnata solata 7 L; radič 6 L; špinača 8 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; osnaženo rdeče korenje 6 L; peteršilj 6 L; por 5 L; čebula 6 L; česen 8 L; osnaženi hren 4 L; rabar-bara 4 L; beluši 24 L; češnje 12 L; liter borovnic 8 L; liter gozdnih rdečih jagod 15 L; kilogram vrtnih rdečih jagod 25 L; nova repa brez zelenja 5 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje dopustne cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljke* posebej odobri šef pokrajinske uprave. Posebno pa opozarjamo prodajalke ln prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra aH namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Poga-čarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestnj občini ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo šefa pokrajinske uprave — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da Imajo prodajalci na drobno dolžnost za blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 50 centesimov. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene Iz prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika bođo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942, št. 8 in z dne 25. novembra 1942, št. 214 ter po naredbi z dne 12. marca 1941. M s. št. 358. Amortizacija hranilmh knjižic občin, uničenih po upornikih Vsi zasebniki — fizične ali pravne osebe — zlasti pa vsa trgovska, obrtna in industrijska podjetja v Ljubljanski pokrajini se pozivajo, da prijavijo da 10. julija 1944 šefu pokrajinske uprave, upravnemu oddelku (II), vsa dobroimetja tistih občin ali njihovih preskrbovalnih uradov, ki so bila ali so še zasedena po upornikih- Vsako razpolaganje s temi dobroimetji je brez dovoljenja šefa pokrajinske uprave prepovedano. Kdor bi kljub tej prepovedi omogočil tako razpolaganje ali kdor bi opustil prijavo takega dobroimetja, bo kaznovan in je tudi materialno odgovoren, ako bi denar oziroma dobro-imetje prišlo v roke neupravičencem. Opozorilo davčne uprave Delniške družbe (razen zavarovalnih), dr. z o. z. in podjetja, ki so zavezana voditi poslovne knjige (knjigaši v smislu ČL 53 a zak. o neposrednih davkih) morajo po določilih t. p. 37 taksnega zakona prijaviti davčni upravi v roku od 1. do 15. julija vsakega leta seznam odprtih ali tekočih računov v minulem polletju. Taksa znaša 12 lir na vsak odprti ali tekoči račun ter se naleplja na en izvod seznama, ki se vlaga v dvojniku. Opustitev prijave v navedenem roku se kaznuje poleg plačila redne takse še s kaznijo v višini trikratnega iznosa redne takse. Druž- be oz. podjetja, ki v minulem polletju niso imela odprtih ali tekočih računov, so dolžna predložiti prijavo, ki pa ni zavezana taksi. Ce te prijave ne predložijo, se kaznujejo z globo 190 lir. Davčna uprava opozarja, da so vlaganju prijav zavezane vse delniške družbe in družbe z o. z., ki do 1. I. 1944 še niso bile izbrisane oziroma so se v tem letu vpisale v trgovskem registru. Spis o zemljiški knjigi Ravnatelj zemljiške knjige v pek. Anton S p e h d e, je svojo knjigo iz leta 1937 opremil in spopolnil z dvema dodatkoma iz leta 1940. in 1944., ki vsebujeta vse spremembe in dodatke glede taksnih predpisov v zemljiškoknjižnem postopanju, izišlih po izidu knjige do danes. V dodatku iz leta 1944. je omenjeno tudi postopanje pri delitvi parcel. Prva naklada knjige je namreč razprodana. Knjiga z obema dodatkoma vred se dobi v vseh knjigarnah oz. pri Blas-nikovi tiskarni. Imejitelji prve naklade ZemljiSke knjige pa lahko naročijo samo oba dodatka, ali pa samo drugi dodatek. MALI ©GLASI Dr. Franc Brands te tter, šublčeva 3» d o preklica ne ordinira. Zobni ambulatorij Dentisticne iole, Vegova ul. 8, posluje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure. Cene nizke! Stev. 26 •SLOVENSKI NAROD«, f«**** Stran g tintettti&f rctjHfHtti& in narod Itezgavor z aHad. ^Ouarjem Ivanom MMUtucem Rzzgcn-or 2 akad. slikarjem Iv. Mikltn'cem. Poteg veSke razstave portretnih del mojstra *lateja Stemena v Jakopičevem paviljonu j* osredotočeno zanimanje kulturne javnosti okrog umetnostne razstave novih del akadcm. rja Ivana Mikla\>ca. prirejeni v izložbah Kotovega salona v prehodu nebotičnika, umetnika, ki jc bil doslej ja\nosti znan pod imenom *Miko*r. Sedanja razstava je prva samostojna Mikfav-čeaetil izdelovanju tekstilnih grafik. Na tem področju je kaj kmalu dosegel prvensfvo dasi je moral prav zaradi prodornega uspeha premagati marsikatero, časih na prvi pogled nepremostljivo ovfro. Razstava 1. Miklavca v prehodu nebotičnika obsega 21 olj in risb. ki predstavljajo le neznaten del res velike zbirke najrazličnejših, v vojnih letih nas t al'-h podob. Razstavljene umetnine prikazujejo izreden napredek mladega upodabljalca. in dokazujejo, da si je v skoraj tri leta trajajočem potovanpi po E\ropi pridobil dragocena izkustva v si'cjem vrvišenem poklicu. st;t!no se izpopolnjujoč na poti naglega vzpona. Kratek obtsk v umeinikoni delavnici zadostuje za pra\o predstavo njegove neizčrpne ustvarjalne sile. samoniklosti. posrečene izbire in pestrosti moth-ov, resnega študija, temeljitega znanja in resničnega daru. Iz vsakega koščka na$e zemljine je prinesel verno podobo kra-jevnih značilnosti, običajev in noše ondotnih prebivalcev in mnogo drugih malenkosti, ki ne smeje u':t; t 'Opernu umetnikovemu očesu. Mod ogfadovanjem posameznih del sem za-I ' *1:1 Javen nekaj vprr.š.irj. na ka- tera mi i j rad marsikaj zanimivega povedal, »Zakaj da sem razstavni?« je začel in po krotkem fiomisleku nadaljeval: »Ko sem bil leta 1930. do\Tšil študije na umetnostni akademiji v y.ngrebu. sem se pos\'ctil stikarst\Tt in uporabni grafiki, Nekaj let sem se med prvimi bavil z uporabno grafiko pod imenom »Miko*. \a tem področju, ki je bilo pri nas :t šele v po\x>jih, sem mnogo delal in ustvaril, priznanje pa sem dobil tudi v tujini. Dve leti pred \*cjno sem se začel udejst\'0\%ati na podredili tekstilne industrije, in sicer z iz-delovanjem izvirnih tekstilnih vzorcev. Dosegel sem vidre uspehe, saj sem stolno dobavljal vzorce trem tovarnam ter tudi tujini. Hkrati sem bil na tem 'področju md prvimi pobudniki, da se z Izvirnostjo osamos\'ojimo. Vzporedno sem sc ukvarjal v znatni meri tudi s slikarstvom, vendar sem hotel pričakati neko stopnjo zrelostit preden bi se predstavi ja\'-nesfi. In teko se je zgodilo, da sem ostal prav za prav skrit — celo s\'ojim sošolcem in ta-i i kim tovarišem. Sedaj razstavljam prvič v Ljubljani Izbral sem 21 svojih del, ki se mi zde značilna za mej razvoj. Podajam prvo ne-obširnn bilanco svojega dela in upam, da naše domač.: ja\imosti ne bom razočaral.« »Kako ste se razvijali?«. »Po študijah sem razmišljal: Narod dela. proizvaja v potu svojega obraza in izloča iz s\Hyjih vrst kandidate za razumnike ali inteli-gente, torej tudi za tiste, ki se posvet ijo umetnosti. Skupnost i'ečma se žrtvuje, da omogoča manjšini Šolanje za višjo stopnjo izobrazbe. Dr. Fran Vatovec: Ob zori slovenskega Inteligent, torej tudi umetnik, sprejema to pomoč kot nekakšno posojilo, kj ga je dolžan vračati z resnim delom, ki bo narod dvigalo i duhovno t materialno. Ta davek, pa tudi skrb za vsakdanji kruh. sta me napotila na dotlej ie neobdelano področje uporabne (reklamne) grafike — izdelal sem nekaj tisoč vzorcev — in pozneje tekstilne grafike v zvezi z vzorci za tkanine, kar naj bi nadomestilo uvožene tuje i ritmike.* »Kot akademski slikar »e nism prav nič sra-mova/ tega dela. ker so bile te stvari pri nas šele v povojih m se je pen-sod bohotil tui kič, medtem ko o drugod že mnogo prej vodili in dajali smernice pra\- slikarji pri vseh panogah obrti in industrije, ki so bile vezane na umet mske zasnove po sodobnosti, izvirnosti in vrednosti. Poleg vsega tega dela sem imel še do volj prostega časa, da sem se j-tisivčal upodib-Ijanju. Zal, da mi Je mnogo stik prejšnje dobe vzela vojna .. č Kakšen te po Vasem mnenju vpliv wjne na umetnika in umetnost?* »Ni d\omam da je vojna mnogo \yyfi\-aJa name. Zgrabita se je leta 1941. sredi najinfenziv-nejšega dela. Po pr\i letalski borbi sem bil kot rezervni letalski častnik sestreljen na tujem ozemlju. Proglasiti so me za mrtvega, vendar so mi po srečnem naključju ostale kosti cele in tako sem med prvimi romal v vojno uietni-šfvo, kjer sem prebil dve leti in plo. Bil sem križem kražem po Evropi oj skrajnega nevera do toplega juga skozi deset taboriš":. Ta pot GledolišUi teden: je bša Mm s* iMbpram. jm trn* *rft. Zdi m da mm Me tedaj dovršil pravo akademijo. Povsod sem se zaposlil s slikanjem, odnosno portretiranjem, risanje min karikiran Jenu Mo- tix-ov m značaje\' je bito dovolj, prav tako doživetij — in to diha tudi iz mojih del. Vojna ubija najboljše pa tudi otfaja in podžiga močnejše, ki jih življenje v tfobokem ntmu miru ne pozna. Tudi če bi hotel, bi se temu vplit'u ne mcgel izoeniti.* »Kaj najraje upodabljale1?« »Najzanimhvjše je zaem. kar je v zvezi z doživetji, figuralno in kompozicionalno delo, potem portret, pokrajine in karikature. Rad imam pestrost — pravil si ne posta\'ljam; to pride samo od sebe_ kakor tudi tehnika in materialna upcxaba. Specializaciji in izmom se ne opredeljujem. Slikam t; ko, kakor moram po zapovedi čustva in razpoloženja.« »ŠZa ziJcljuček: kaj pe. načrti za bodočnost^« y\Tačrte si danes ustvarja vsak. ker se obeta tudi mnogo dela. Pri uemtnosti je to težje, ali celo nemogoče, ker gre vedno svojo pot in ji uemtnik sledi kot sila V kolikor pa sta danes umetna obrt in indus'rija (n. pr. tekstilna) \*e-zani na upodabljajočo umetnost po vzorcih, osnutkih in ornament i h bi bilo potrebno v skupnosti misliti na nas novi dvig in razvoj v iz\nrnosti naeega in s tem tudi vrednosti. I 'melmk naroda jev tem pogfedu v prvi vrsti poklican, da deta in \*ocfi. kar mu pa mora biti tudi priznano in podeljeno pri^enstvo glede na vajeniško obrt ter industrijo, ki sta si deloma tudi že na umetn;šk:h področjih ustvarjali monopol in udejstvo\'anje onemogočali. To bi bilo veliko in pomembno vprašanje, potrebno načrtne rcšit\v. ki jfe pa posameznik ne more uresničiti. — DelcJ bom dalje in upam_ da bom mogel z drut^o. obsežnejšo umetnostna razstavo pokazati več.« V—k. »Kozarec vode« v Drami Po daljšem presledku |e zopet nas t pila z lepim uspehom M. Daralova Od pravcate plohe odrskih del in dele, ki jih je, kakor iz škropilnice, razlival E. Scribe v svoji neverjetni, uprav »nezaslišani« pisatelskj plodovitosti, se je ohranil v rezervnem in tudi nerezervnem repertoarju raznih gledališč po večini s^mo »Kozarec vode*: Ostarel model tehnično ^iblonizirane, v dialektični vodrini baročno nabrekle vesele igre. Dvorske spletke in .kovarstva, strujna trenja in izigravanja. Vse po načrtu, vse po sreči. Človek bi se razjokal od veselja, da gre vse tako gladko po želji. In pod tem valjarjem izeodriva-jočih se dvorjanov in dvorjank omahuje in se spodtiata slabotna, dobra kraljica Ana. Niti kompasa nima reviea, da bi s« utegn.i-la v tej neznanski babilonski zmešnjavi vsaj za hipec orientirati. In vriskajoča mladost nežno povezanih utripajočih src snuje po svoje in slavi ob sklepu zmagoslavje. Zares ganljivo. Tod-a treba je pomisliti tu-di na druget reči te vedele igre: Spretni odrsko tehnični prijemi. Na vsak korak začutiš teatrsko kri, ki je plaia po Scrbeje-vih žilah ko ga je zamikala snov »Kozarca vode.« Ostro začrtane karakterne poteze nastopajočih. Prisluhneš jim, gledaš jih in se zabavaš. In ta zabava ni najdražja. Priznati moramo: Možakar se je resnično spoznal v skrivnostih odrskih učinkov. Po daljšem presledku je nastopila na dramskem odru M. Danilova v vlogi prve dvorne dame vojvodinje Malbourghove. Takšne in podobne odrske prikazni spadajo v tisto odrsko stroko, ki je M. Danilova v njej neprekosljiva mojstrinja. V njeni detajlno izdelani upodobitvi so krepko oblikovane značilne črte oblast iželjnost i, spletkarske nenehnosti diplomatične uglajenosti in navidezne uslužnosti navzgor ter sočasne prezirljive vzvišenosti navzdol, nadalje še primerne maščevalnosti in — če je Ureba — tudi krute brezobzirnosti. Poleg vsega tega nelahkega * tovora« nemara še navržek: za ščepec demoničnosti. To so stvari, ki lahko zavedejo povprečnega igralca v diletantske spodrsljaje, podpov-prečneža pa prav gotovo. Toda M. Danilova je igralka po božji milosti. Njena igra se ne ponižuje do sicer vabljivih, v govorici, mimiki in gibih izmaličenih, diletantsko kričavih, našopirjenih manir, temveč je zasnovana na višjih umetnostnih dognanjih, ki terjajo tudi v staritvah te »troke neke dostojanstvene širine, pretehtane umerjenosti in uč'nkovite zadržanosti. Njen moški protilik je v tej veseli igri V. Skrbinškov vikont Bolingbroke. Tudi Skrbinšek je mojster v tej stroki, kar je pokazal s svojim klasično izklesanim Jo-elom v Pregljevem »Azazeiu«. Njegov vikont Bolingbroke nastopa s hladno mirnostjo, neugnanim zanosom in neko svežo bistrino v neštetih zasnutkih in improvizacijah odrskega presenečenja. Kraljica Nablocke je na nasprotnem tečaju. Igralka je odlično razčlenila lastnosti kraljičine dobiohotnosti, sUibotnosti, nihajoče nestanovitnosti in tudi naivne ptimi-tivnosti. Prehodna razpoloženja sijajno po-doživlja, plastično portretira. Poleg piof. Mozoijčeve v »Maturi« je ta kraljica njen najimenitnejši lik letošnje sezone. Vsa zamrežena sta v teh dvorskih nevšečnostih Abigaila V. Juvanove in Nakr-stov Masham. V njuni so igri se opuža neka skladna usoglašenost in kakovostna urav-novešenost. Tudi to pot je bil njun odrski umtenostni prispevek vreden slovesa obeh odrskih umetnikov, katerih mnogos^ranska uporabnost je že dobro preizkušena in tudi zanesljivo izkazana. V bolj obrobnih odrskih nalogah so se zadovoljivo uveljavili Pugljeva kot lady Albermale, Verdoriik kot francoski poslanik in Razstresen kot kraljičin vratar. Veselo igro je s tehtnim premislekom glede pritegnitve igralev, povdarka slogovno značilnih postavk uprizoritve ter ostale odrske organizacije uspešno zrežiral prof. O. Šest, ki je imel ob svoji strani tudi scenografa inž. Fran za. Delo je prevedel dramaturg prof. Janko Moder. V kostumskih spretnostih se je zelo obnesla D. Ka-čerjeva. Vesela igra je potegnila občinstvo za seboj. Na opernem odru je alterniratla v vlogi Margarete v Goimodovem »Faustu* gdč. V. Heybalova. Zaradi sočasne IcoHzije s premi-ersko predstavo v Drami nisem mogel v Opero. —c. Knjižne novost! Nr. Breznik A., Jezik naših časnikarjev in pripovednikov. Breznikov spomin je bil nedvomno najlepše počaščen z objavo njegovih člankov o jeziku naših časnikarjev in pripovednikov, ki so svoj čas, kakor znano, izhajali v Domu in Svetu in ki so tedaj zbuditi v vrstah naših jezikoslovcev ter znanstvenikov izredno zanimanje in toplo priznanje. Knjiga, ki je prof. Jakob šolar zbral v njej omeniene članke, izišle v'zbirki »Cvetje z domačih in tujih logov« (Slovensko slovstvo 19,), ima še svoj poseben pomen po temeljitem, izčrpnem prof. Šolarjevemu uvodu, ki je pomemben prispevek k bodoči monograijif o dr. A. Brezniku. V uvodu prikazuj« odECni po- kojnikov poznavalec in prijatelj prof. Šolar Brezn.ik.ovo življenje, njegova znanstvena prizadevanja in dragocena dognanja^ ki so bila osredotočena predvsem na področje našega besedoslovja in pravo-pisja. Zanimivo je, da se je Breznik že v svojih gimnazijskih letih razvijal zmerom izraziteje v samostojnega, neutrudnega jezikoslovnega raziskovalca. Ob Breznikovih dognanjih Lahko spoznavaš orjaško delo. ki sloni na strokovnjaški proučitvi jezika v našem starejšem časopisju in revijah. Posebno je opozarjal na stare narodne izraze, ki z lahkoto nadomeščajo tujke, nepotrebno vnesene v časnikarski in tudi neča«:nikarski jezik. V prvem članku razpravlja Breznik o jeziku v nasi kmetski povesti, v drugeme o časnikarski slovenščini, (Bleiweis, Levstik. Jurčič. Ivan Že-leznikar). v tretjem o jeziku naših pripovednikov (Jurčič. Stritar. Tavčar. Deteia, Kersnik, Mencinger. Trdina, Cankar, Flnigar, MećkoV SledB *© prispereke* o Stritarjevem slo**u. O vseh teh njegovih delih, ki so sad dolgotrajnega Studija in napora, spoznavamo Breznikove zasluge za lepoto in samorastnost našega jezika. Ti članki so, kakor upravičeno zatrjuje prof. Šolar, po svoji znanstveni vrednosti in praktični uporabnosti U:ki, da bi jih moral poznati vsak slovenski izobraženec. Ob sklepu ie priključen še dosti izčrpen nekrolog o o. Stanislavu Škmbcu. prvaku sodobnih slovenskih jezikoslovcev, očetu slovenske fonetike in Breznikovem sveMem vzorniku ob stoletnic; Škracčeve^a rojstva. Pobudna misel izdaje navedenih Breznikovih znanstvenih dognanj je nadvse hva-evredna. Trajna vrednost Breznikovih jezikoslovnih izsledkov terja, da si kniig-^ omisli vsak slovenski izobraženec in jo temeljito prebere, sai prepaje vsako vrstico polrg znanstvene tehtnosti in temeljitosti tudi topla ljubezen do našega jezika. Pripravljen biti Ljudje so po svoji naravi lahkomiselni in nikdar se dovolj ne zavedajo resnice starega veka, da je previdnost mati modrosti. Človeka izuči šeie nesreča. Nikdo si pa nedvomno ne želi nesreče, ki bi naj izučila Ljubljančane, da bi se več ne vedli lahkomiselno ter brezglavo ob letalskih popla-hih. Organizatorji mestne zasč tnc službe stalno opozarjajo prebivalstvo na njihove dolžnosti ob letalskih poplahih in na nevarnosti, ki nam pretijo zlasti, če se ne ravnamo točno po navodilih; zdi se pa. da zelo malo ljudi čita takšna navodila ter da večina ljudi noče resno razmišljati o nevarnostih, temveč vse prepušča le slepemu naključju. Ljubljančani najbrž nikdar ne pomislijo, da zašitno službo organizirajo in vodijo pri nas ljudje, ki so do zadnjih podrobnosti pro- j učili organizacijo zaščite v drugih mestih in deželah in ki prav dobro vedo, kaj je tre- | ba ukrenit:. Fredvsem bi bilo treba mnogo več spoštovanja do zaščitnega dela; zavedati bi se morali, da zaSčitna organizacija izdaja navod la, da so dobro prenrš^jona ter sestavljena na podlagi izkušenj in prilagojena splošivm smernicam zaščite pred letalskimi napadi. Zaščitna organizacija ima izredno mnogo težavnih nalog, da bi prebivalstvo v primeru nesreče uživalo vso zdravstveno in socialno zaščito. Delo ji v svoj prid lahko zelo olajšamo, če se ravnamo po navod lih. Predvsem ne smemo siliti v nesrečo sami brezglavo, ko se ji lahko izognemo. Prva zapoved, ki nam jo neprestano zabičujejo, je, da moramo ob letalskem poplahu pohiteti v zakionišča. Toda ljudje se po večini raje izogibljejo zaklonišč; bolj se bojijo tistih malih neprijetnosti, ki jih čakajo v zaklonišču, kakor velike nevarnosti, da izg-ubijo življenje, če ostanejo na prostem. Nekateri sploh še niso bili v javnih zakloniščih; zato menda mislijo, da so to strasni prostori, kamor se zateče človek kvečjemu šele, ko že padajo bombe in ko pač ni druge izbire- V resnici so zaklonišča dovolj prijetni prostori tudi za ljudi, ki jim je v življenju vedno in povsod prvo udobje. V Ljubljani imamo tri vrste javnih zaklonišč: rov na (izkopana v pobočja hribov), mešana ( v hišah, navadno v kleteh) in cevna zaklonišča, (ki jih je največ). Nekaterim zakloniščem ljudje ne zaupajo; mislijo, da se v zakloniščih varujemo predvsem pred neposrednimi zadetki bomb. To je največja zmota; čeprav se zdi paradoks, je vendar res, da je pri letalskih napadih najmanjša nevarnost, da nas bo zadela bomba neposredno. Tem več je pa drugih nevarnosti, ki niso nič manjše, kajti med letalskim napadom nas lahko doleti smrt že zaradi samega zračnega, pritiska; dalje je mnogo večja verjetnost da nas na prostem lahko zadenejo drobci bomb, kamenja ali zidovja, drobci izstrelkov protiletalskega topništva ali tudi svtnčenke strojnic iz sovražnih letal. Cela vrsta nevarnosti nam preti na prostem med letalskimi napadi in vsem se lahko izognemo, če se zatečemo v zaklonišče, čeprav se nam zdi še tako nezanesljivo. Cevna zaklonišča na javnih prostorih so povsem zanesljiva, da se lahko v njih počutimo varne pred raznimi nevarnostmi. Verjetnost, da bi bomba padla na zaklonišče, je sorazmerno majhna; če upoštevamo, da je z zaklonišči vred zazidane le 10% mestne površine, je le desetodstotna verjetnost, da bo bomba padla na zaklonišče. Cevna zaklonišča so betonirana tako, da bomba lahko poškoduje le del zaklonišča, nikdar vsega; v ostalih delih se ne more ljudem nič pripetiti, ker so zaščiteni pred zračnim pritiskom in drobci. Javna zaklonišča v večjih poslopjih so urejena tudi tako smotreno, da se ljudem ne more zgoditi nič hudega v nepoškodovanih oddelkih zaldonišča, tudi če bi že najtežja bomba v najhujšem primeru prodrla v zaklonišče. Ljudje mislijo, da so najzanesljivejša rovna zaklonišča, ki bi vanjo skozi debelo hribino bombe ne mogle prodreti. V resnici so ta zaklonišča najbolj varna pred neposrednimi zadotki. Edina nevarnost je, da bi bomba, ki bi padla pred vhcd zaklonišča, zasula vhod, da bi bilo potem potrebno odkopavanje. Vsekakor so pa naša zaklonišča tako varna kakor pjač more biti dandanes varno dobro zaklonišče. Ne smete misliti, da imajo v mestih, ki stalno trpijo zaradi bombardiranja, v tehničnem pogledu boljša zaklonišča. Naša zaklonišča so narejena po izkušnjah v drugih mestih. V javnih zakloniščih je približno trikrat več prostora, če se ljudje malo bolj stisnejo, kakor je zapisano na napisih. Zato smemo reči, da lahko petina prebivalcev najde prostora v javnih zakloniščih. Velika večina ostalega prebivalstva se lahko zateče v hišna zaklonišča, ki jih je zdaj že sorazmerno mnogo. V splošnem lahko rečemo, da je Ljubljana glede zaklonišč sorazmerno dobro preskrbljena, a razen tega nekatera večja zaklonišča še delajo. Druga organizacija z?5čite prebivalstva med letalskimi napadi — tehnična, socialna, zdravstvena in varnostna — je v resnici vzorna. Ljubljana se je lahko izkoristila z izkušnjami drugih, po letalskih napadih prizadetih mest, in upoštevane so bile doslej najnovejše izkušnje. Vse zaščitno osebje v vseh edinicah je dobro izvežbano. Mestni zaščitni urad je v resnici opravil veliko, vsega priznanja vredno delo. tako da je Ljubljana pripravljena na najhujšo preizkušnjo, ki bi nam naj bila prm nesena. Toda pripravljen mora biti tudi sleherni posameznik, kar je dolžan skupnosti, ne le sam sebi. Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodnik; morajo biti zatemnjeni, ker v primer« alarma ponoči sicer no morete In ne smete niti 7a trcinntek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi silini skusili. Se mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je Čimprej v zaklonišču. „Titove rđeče hlače na Duna|uu Pod gornjim naslovom prinaša ben-rjrajska »Donauzcitung1« z dvema slikama ^prcmlieno poročilo svojcqa dopisnika z Dun.ija o mka-terh zanimivih predmetih, zaseženih r> pril^d znanega nemškega napada na Titov glavni slan v Drvarju. Ti predmeti as trenutno na rzstavi »Kamptraum Siidost« na Dunaju in vzbujajo veliko pozornr.sT Pođeg nekater-h zastav sta najznačilnejši zanimivosti Titova maršalska uniforma z ^L-iczno-s^vega blaga z zlatotkanimi sovjct4Jmi od znaki čina. okrašena z lovorjem. ter potni l:st Chur-cbJllovega s:na Randolpha. ki ga je izstavi! an-gleškj generalni konzulat v Ka'ru. Po!c£ potnega lista je tudi zbirka družinskih slik majorja Churchilla. Iz zgoraj označenega plena je razvidno, kako presenetljiv je bil napad, ki »o ga izvedle nemške ednice na Titov glavni ^tan, :n v kako neposredni nevarnosti so bile nekatere ugledne osebnosti, ki so se tam mudi!« ko na primer Randolph Churchill ni ime! nit: toliko časa, da bi vzel 3 seboj tako važno li^t-no, kakor je potni list. 10 novinstva Ob stoletnici Bleiueisovih >>Xovic« Pomenke in sklepe državneg-a zbora bojo na znanje in sklepe državnega zbora bojo zvesto na znanje dajale, ki naše slovenske dežele zadevajo. Za postavno svobodo se bodo vedno potegovale, pa tudi za to skerbele. de se nam od ustavne vlade dodeljene pravice ne bojo svojo glavno kratile. Močna samostalna Avstrija pod vladarstvom našiga dobri-sra ustavni ga Cesarja, nedotakljivot naše katoliške vere, in varstvo naše narodnosti nam bojo tri zvezde, ktere nas bodo vodile v vsim našem djanji! De iz tega ievira spoštovanje duhovnih in deželskih go-sposk. vsak sam lahko previdi. Jezik bo po mogo-čosti čisto slovenski in lahko umeven.« Ob primerjavi te programne izpovedi 1818 z osnovnimi načeli Novičnega programa 1843 spoznavamo, da se v točkah, nanašajočih se na poudarek kmetijstva in rokodelstva ter na pouk in napredek obeh navedenih strok, povsem skladata. Razhajata pa se v postavkah, ki so bistveno političnega značaja (predvsem potegovanje za ustavno svobodo in dodeljene pravice: Avstrija — kat. vera — narodnost). Tako so Novice tudi formalno zajadrale v politiko, potem ko so dejansko, tipaje in s tihotapsko preračunljivostjo že od vsega začetka silile in greble v to smer. Z novo izpopolnjeno formulacijo Novičnega programa, ki jo kaže omenjena objava v štev. 49 1. 1S48 z osnovnim poudarkom vodilnih smernic poznejšega, zmerom ponavljajočega se gesla *Vse za vero, dom, cesarja«, je Bleiweis bistveno razširil Novični program, ki ga je ustrezno novim časovnim potrebam in svojemu k politični slavi težečemu bistvu tudi formalno presadil na skromne domače politične gredice. To je prvo razširjenje Novi enega p ro grama. Prične se,druga idejno progra m-na faza Novic (1848 —1S56). To programno razširjenje ima tudi svoj zunanji odraz v spremembi imena Novic. Prva številka je izšla, kakor že omenjeno, dne 5. julija 1843 kot »Kmetijfke in rokodolfke novice«. Konec 184S pa je Bleivveis ob delni preosnovi Novic že napovedal spremembo imena. Tako odgovarjajo »Novice kmetijskih, rokodelskih in narodskih reči« novemu, v politično smer razširjenemu Novičnemu programu. »Novice bojo« — tako razlaga Bleivveis napovedano spremembo konec 1848 — *>ob novim letu nekoliko svoj nadpis pre-menile in se bodo imenovale Novice kmetijskih, rokodelskih in narodskih reči.. Zakaj nek to? Z?to, dragi prijatli, ker namen Novic je vsigdar bil bra\> cem zraven kmetijskih in rokodelskih podukov tudi sploh podučivne reči deliti, ktere segajo v omikan je in povzdigo slovenskima naroda in za ktero so se Novice celi čas svojiga obstanja goreče poganjale. Ker pa so se nekateri, ki niso celi cas našega popotovanja z nami hodih, nad poprejšnjim imenom Novic spodtikali, misleči, de kmetijstvo in rokodelstvo sta njih edina predloga, smo za potrebno spoznali, na lice Novic obširniši ime postaviti. Zavoljo tega bomo o novim tečaju tudi opustili dozdanjo podobo nad nadpisom Novic,13 ker se z novim ob-širnišim imenam čez in čez ne veže, in bomo tako vstregli že večkrat ponovljenim. željam mnogih bravcov, zraven tega pa tudi nekoliko prostora pridobili v vsakem listu.14 Dopolnilo v Novičnemu imenu »narodski« (pozneje narodni) je treba nedvomno tolmačiti tako, da zajemajo Novice poleg kmetijstva in rokodelstva vsa področja narodne in ljudske dejavnosti od politike, jezikoslovja, zgodovine in modroslovja pa do slovstva, prirodoslovja, narodopisja, krajepisja, glasbe, telovadbe itd. Tako so se v skladu s to izpo- polnitvijo uvajale v Novicah o čemer bo še govora. tudi nove rubrike, Drago razširjenje Novičnega programa Težišče prvega razširjenja Novičnega programa je na političnem torišču. Drugo razširjenje pa prehaja na gospodarsko področje. Ta druga programna dopolnitev je bila v bistvu dvojna: V obeh primerih gre za prevesje urejevalnih in vodilnih načel širše osnove. V prvem primeru se ožji poklicni pojem »rokodelski« umakne širšemu ;obrtniškemu<; v drugem pa izpodrinejo splošno gospodarski interesi prvotno ožjo osnovo kmetijstva, V nujnem vzporedju s tema pre-osnovama je seveda raztegnjen tudi časniško urejevalni vidik. Spet so deževale iz vrst No vičnih naročnikov, Čitateljev in prijateljev »interpelacije« zaradi teh prememb. Bleivveis se je odzval s točno opredelitvijo pojmov in tehtno utemeljitvijo, ki ob njej la^ko sklepamo predvsem na vplive hrvatskega in češkega Novicam sorodnega strokovno stanovskega časništva. Kakor navadno v takšnih in podobnih primerih, tako se je Bleiweis tudi topot zatekel xpod črto« in sporočil Novičnim čitateljem svoja razmišljanja v drobnejšem tisku: »Memo grede rečemo, da radi rabimo besede .gospodar', »gospodarski -a -o', »gospodarstvo1 za to, da s tem naznanjamo, da sos ta vk i pervih strani našega lista niso pisani samo za naše bravce kmečkega ali kmetiške-ga stanu, temveč za vsakega posestnika zemljiš, naj je na kmetih ali v mestu. ,Kmet*, ,kmetija', »kmetovati* ima navadno pri nas ožji pomen, kakor je po za popadku naših gospodarskih sostavkov, ki se ločijo od sos takov drugih .landwirt»chaftlieher Zeitungen' le v tena, da so v domačem jeziku pisane, za graj Šake ravno tako kakor za kmeta. Tudi c. k. gospodarska družba Češka imenuje svoj v češkem jeziku izdajani list ,hospodarskč noviny' in družtvo gospodarsko za Horvatsko in Slavonijo svoj list .gospodarski list4. Ravno tako smo tudi v nadpis ,rokodelsk4 že davnej premenili v besedo obširnejšega pomena ,obertnijsk\ ker .rokodelstvo* (Hand-werk) se loči od ,obertnijstva\ ,obertnije4 (Gewer-be): jObertniik* je vsak, ki obrača kako sirovino v izdelano blago in to v kupčijo: tedaj je tudi fabrikat obertnik, rokodelec pa se ne more imenovati, čeravno je rokodelec tudi obertnik. Toliko v razjašnjenje prijatlom, ki so nas za vol j teh besed že inter-pelirali; v vsem je prav, da se poraziimimo.«15 Tudi drugo razširjenje No vičnih pro«?ramnih smernic odseva v novih spremembah imena Novic. Že štiri leta pred navedenim razjašnjenjem t j. L 1852 nam v prvi številki zaloške-čejo naproti »Novice kmetijskih, obert-nijskihinnarodnihreči«,od štev. 55 dalje pa »stvari« (namestu >reči«), torej »Novice kmetijskih, obertni jskih in narodnih stvari.« Na skupnem ovitku za letnik 1S52 je se zmerom označba »rokodelnih« namestu »obert-nijskih«. Ob tem bi lahko sodili, da je bil ovitek že preje natisnjen, dočim ima ovitek za 1853 že »obertnijski«. To spremembo je Bleivveis, kakor smo videli, obrazložil štiri leta pozneje ob novem delnem preimenovanju. Od L 1856 se naziva namreč naš prvi kmetski list »Novice gospodarske, obertni j ske in narodske«. Tako je bila v tem naslovu izražena potreba upoštevanja koristi, želja ter novic s širnih poljan vsega gospodarstva, ne samo kmetijskega, kakor so se štiri leta pred tem razprostrli Novični razgledi s tesnejšega rokodelskega okvira na celotno obrtniško snovanje. Blei-weisov prožni duh je nenehno bdel nad Novicami, ki so pričele svoje tretje programno razdobje; (1856—1891). 18 Podobo avstrijskega cesarskega orla. M »Novice« 1848, St. 49. 15 »Novice« 1856, št. 1. f Stian 4 •SLOVENSKI N A R O D«, poneteljek. 26. junija 1944. štev. -j Gre za nas same! Danes, ko se je pričela velika borba proti vpad nikom v Evropo na 7-apadu in ko je pričakovati vsako uro ponovnoga spopada a bolj6e\±anoni, pač nihče več ne dvomi, da v tej vojni ne gre za interese posameznih vlad, tudi ne za usodo samo gotovih narodov, marveč, da bo ta gigantska borba odločala o usodi vsega evropskega kontinenta. Evropa bije prvič v svoji zgodovini borbo za obstoj na dve strani, na vzhodu in na zapadu, pri čemer niti ne pride več v poštev, kateri izmed obeh tujih napadalcev predstavlja večjo nevarnost za ta del zemeljske oble. Oba sta si postavila za cilj uničenje Evrope in proti obema so evropski narodi brez razlike združeni v usodni povezanosti. Razpad te povezanosti bi pomenil istočasno tudi konec in posrin vseh evropskih narodov. Enaka usoda bi neizogibno zadela tudi vse tiste kratkovidne oportuniste, ki Se vedno mislijo, da se lahko odtegnejo evropski skupnosti, in da lahko pod zaščito »nevtralnosti« celo iščejo opore pri napadalcih. Ves razvoj v zadnjih desetletjih jasno dokazuje, da zamore le močna ujedinjena Evropa zagotoviti svojim narodom mir in blagostanje. Res Je, da v zgodovini ni manjkalo mož, ki so se potegovali za to, da bi ustvarili evropsko skupnost in ki so preko obzorja svoje ožje domovine spoznali usodno nesrečo, ki izvira iz evropske nesloge. Ee kratka razdobja kontinentalno mori so pokazala, kaj lahko ustvari notranje strnjena, na zunaj močna in združena Evropa. Že re-stokrat pa je bila evropvka ideja zlorabljena v sebične namene, ali pa so jo zlohotno pretvarjali v utopistieno ideologijo. Posledica tega je bila, da jo ostala Evropa razcepljena in neprestano v nevarnosti, da postane plen tui:h izkoriščevalcev in izven-evropskih interesov. To se Je pokazalo slasti na gospodarskem področju. Z zaščitnimi carinami in trgovinskimi pogodbami je bil onemogočen industrijski polet, ki se je pričel v Evropi in ki se Je tako lepo razvijal. Že samo to je dalo židovskim plutokra-tom povod, da so začeli voditi protievropsko politiko in ko jim ni uspelo podjarmiti Evrope z gospodarsko vojno, so zanetili svetovni požar, da bi Evropo enkrat za vselej zasužnjili. Prav istemu cilju služijo tudi teroristični letalski napadi na evropska me- sta, Id jih Izvajajo ameriški In angleški gangsterji v hladnokrvni preračunljivosti, uničiti s tem gospodarstvo Evrope, da bi jo mogli nato čimbolj izkoriščati. Anglija in Amerika se nista nikdar pomiš'jaM, kadar je šlo za to, da uveljavita svoje imperialistične namene. V izbiri sredstev nNo bili sodobni zavezniki boljševizma nikdar izbirčni. Cesar niso mogli doseči z denarjem In z borznimi manevri, so skušali s kriminalnimi zločini ali dobavami orožja onim, ki naj hi zanje prelivali kri. Parni so se le redkokdaj postavili v borbo. Sele sedaj so bili na povelje Moskve prisiljeni poslati tisoče svojih sinov, da izkrvave na obali Normandije. Kot oboževalci golih številk so angfnam**-riški židovski plutokratje mislili, da bo dovolj, če pošljejo v boj proti Evropi a/ija.tske množice. Ni prvič, ko grozi evropskemu kontinentu poplava z vzhoda, že ponnvno-krat je butal ta val ob evropske branike, toda še nikdar ni v od!rč;!nem snopadu obeb delov sveta množin triumfirala nad čvrsto voljo številno šibkejših Evropeev. fte vselej je nadmoćni evropski duh zmag«l nuJ mrtvo materijo. Tako bo tudi sedaj individualni svet Evrope nadkrilil mehanizirani amorikani^m, združen z azijatsko-bo!jševi-škim kolektivizmom. Napočila jo odločilna nra za Evropo. Morda Je to zadnja prilika, da Evropa zopet najde samo sebe. Toda imperativna aafttev te ure je, da nieč<-> n° ^toj; ob stre.ni. n»ar-več da sleherni evropski narod pod vodstvom preizkušene nemške vojske za-.tavi vse sile, da se očisti Evropa vsega, kar ne spada v njo in da odbije naval svojih so-vrrvžnikov ter s? tako enkrat za vselej zagotovi trajen mir. Slovenci smo z odločno obsodbo komunizma že pokazali, da nočemo mSkaSsc teje navlake na svojih tleh, pa ne.i =»e skriva pod boljševičko krinko ali nod Kktovsktm plaščem. Toda še bolj moramo zast-iviti vse svoje duhovne in materijalne si'e, da v t^m gigantskem spopadu treh svetov doprine-semo tisti delež, ki nam ho zagotovil naši moči, naši kulturi in našemu sodelovanju primerno mesto pod svobodnim soncem združene Evrope, zavedajoč se, da to ni borba za tuje, marveč predvsem za naše lastne interese. —k. Le Havre In Cfaerfeonrg Prekrižani- računi Eisesikcvrovih invazijskih strategov Po vsej zemeljski obli se danes navajata imeni francoskih luk Le Havra in Cher-bourga; to sta pristaniški mesti, med katerima se razprostira področje, na katerem se odigrava prvi del angloameričke invazije. Normandija ima prenekatera lepa pristaniška mesta. Omenimo naj le Granville, ono pristanišče ob zapadni obnli polotoka Cotonlin. iz katerega se je razvijal predvsem promet z nekoč angleškimi otoki Jer-sev, Guernsey in drugimi malimi norman-skimi otoki. Dočim se pri teh pristaniških mestih značaj pristanišča preliva v značaj kopnlišča. sta Cherbourg in Le Havre izraziti veleluki. pristanišči mednarodnega značaja. Dasi sta ti dve imeni sedaj v nekaki zvezi, se vendarle obe mesti znacno razlikujeta. Le Havre. ki leži ob izlivu Seine, je veliko trgovsko pristanišče severno Francije ter Nadaljevanje s 3* strani: »tovariša« v tem p'-<_'!edii bolj prepričljiv, razen seveda, Oc bodlo ruda njeca označili za peto-kolcnca ;n saboterja, kar h: sc sicer čudno zdelo glede na njegovo poli ikoni sarsko funkcijo, je pa seveda tudi mogoče. Dnevnik wfcowarida« poiirkorni«irja nara-vnost mrgoli opazk, ki se nanašajo na fclabo prehrano na strašno razmnožene »tanke« — stenice, na samo pasnost »višjih« in na stalne pohode ter napore, k: jih morajo prena-ati pri svojem bezanju iz kraj v kraj. 12. III. jc napisna! v svoj dnevnik: »Zvečer ob 9. pokret na B!oke. To je b:l eden n:-jtc/|ih pekretov. Vis< k zmrznjen sneg, da je oribalo vse usnje na čevljih, neprehojen, h'Io celo snežno kamenje, ozka caz, da si sc kar opletal, silen mraz me je grizcl. Postajali, padale mule, odstranjeval: zapreke podrtih deh^l. rili po sneiju. pazili do pasu. d i bil premočen in me je v nolje strašno zeblo. Bi! zmučen do onemoglosti hrbta nisem več čutil...« 25. 111. pravi: »V Blokah hotel-; je^ti, pa n:S' pustili — kar naprej!« 26. ima zopet pripombo: »ob 3. zjutraj pokret do 10-v Blato pr! Ribnici. Tu imel prvo stražo 2 uri. JCato ob ral »tanko«, ki sc strašno razmnožili, da ne moreš več spati. Sem in tja pa nisem spal nič ... Imeli zasedo v gozdu v snegu ... Stra;Tia noč je bila ta zaseda. Mokro v noge, pa če stej š ali ležiš, te mrazi v nc£e, da kar žee !n peče. Č:c pa ležeš ti »tanki« ne dajo 6-pari. Neskončna noč je to, ko truden, pa ne moreš spati, a vseeno te muči spanec. Podnevi imel mokTp v no:je. zato komaj hodil; bolelo mc v kolenih, težke nosil pa hodi! kot ves polomljen, šepav in zverženo kot bolni starec, kaj takega se nj b'lo. Či&rto ubog kot booec. Ves tudi raztrgan, pa ne moreš zašiti .. Jedli smo enkrat, no gosto ali slabo pripravljeno, neslano kot za žival. Nekateri pa še več trpijo.« Zelo značilna jc beležka od 29. TTT-: »Sel od 1.—4. v patrolo proti položaju. Ob Šli na položaj, boljši že gozd Iznad Rak itn i ce. NTa-pravil: zaldobe in prezebali in čakali. Takoj za zoro jc začelo pokati iz brzostrelk. Nemci zasedli s pobočnicami bl'žnje položaje ob cesti, nato šli avti ... šli tanki, nato avti ali v razsojanju m previdno. . . Na kenec (*pc.rad. mule) streljali no ne ve se za uspeh. Toliko da smo jim duli straha... Nekaj tovarišev šlo na dopust, ker bili preveč izčrpani... Službe toliko, da nimaš kdaj spat:, a hrana slaba, hladna, nezabeljena in nes-lana. Od same slabe hrane dobi "i nekateri napade besa, podivjali, ker živčno oslabeli. Tudi jaz posta! besen, živčen, da mi je vseeno, živim ali padem ... Zginile so mi s peči nogavice in ..., pa imam sedaj na goli nogi neke krpe. Vse nekam hujša In propada. 6 tednov ni počitka, stalna služba in pokret pa uši kot pe-^ka « Tako se vrste pripombe našega znanca o slabi hrani in nevzdržnih razmerah, ki vladajo med komunisti. »Dobili neki mrzel slab močnik«, »dobil nekaj kuhanega krompirja pri sosedu, da se najedel«, »debili več jesti«, vdcoil nekaj hrane« so stalni refren, ki se ponavlja dbil premočen v noge«, da imel vse zgrizenc od vode« itd. itd. so drugi refren, stalnj spremljevalce prvega. Nadvse zanimiva jc beležka, ki jo je S. za-pi^ai v svoj dnevnik 5. IV. Tu pravi: »Ustajanje ob 6. Nato bat. ljon>ic: zbor. Bili imenovani novi funkcionarji. Kateri? Med drugim KI jaz imenovan z i poli'.delegata. Nato javljeno za čiščenje orožja. Toda še preden smo kaj naredili je prišla kontrola vi.šjh funkeio-narjev \7, divizije in korpusa, pa so pri nas našli umazano municije od brede. pa nas zato zajebavali. Komandant dolvl pod nos. Nato morali čistiti ves dan c-režje. Začela višja disciplina in strogost. Večkrat kontro!e in pregledi. — Tako da mma^ nikdar mira Opoldne prevzel dežurstvo. Za kosilo krompirjeva juha z mesom (.-labo). Popol. politična ura o disciplini in narod, komitetu za Slovenijo. Z novinci je velika briga ter topi in neokretni, zaostalih, omejenih slabo razvitih kržljavih. Zvečer spet bat. zbor (snemanje zastave"), zve-čer bil že imenovan za namestnika pclitkomi-sarja in še neki drugi. Ponoči bat. part. sestanek. Ugotovi i. da partija razpada da mora ona prijeti vse bolj v roke. Govorilo se je tudi o hrani. Štabu sc reklo, da dobi več hrane in posebej. Največ se govorilo o hrani, da je slaba . ..« itd. Na političnem tečaju v Loškem potoku 7. IV. ima naš »tovariš« politkomisar v svojem dnevniku beležko: »Bil določen za polit, kurz (divizijski), kamor je nato odšel za Veliko noč. Kako se je imel na tem tečaju, je razvidno iz njegovih beležk, ki vsebujejo marsikatero zanimivost. Naj navedemo nekaj citatov: »11. IV. Začeli s poukom o »prakomu-nizmu«. Ze precej časa stalno kaši jam, da me kar boli grlo in reže v pljučih, nimam pravega apetita, sedaj imam še drisko . . . Hrana okusna ali redka . . . Zvečer debata. Omenil, da je bila roka tisti činitelj,, ki omogočil človekov razvoj. Nastavnik o tem ni dosti vedel in je oporekal roki važnost.« »13. IV. Lepo, hrana vedno slabša, samo krompirjev čaj, toda okusen.« »14. IV. Bril na štabu. So imeli nekaj kruha. Se imam drisko. Pela operna pevka (najbrže »tovarišica« Bogdana — op. pisca).« »15. IV. Sobota. Vetrovno. Imeli uzbuno in šli na hrib opazovat; bii spremni. Dosti rišem. Ta uzbuna je bila zaradi nekih skri-vačev. Zato zasliševali civile ..« »17. IV____Dobil nekaj kuhanega krompirja pri sosedu, da se najedel. Večer imel referat o temi: Marks in Engels sta dala delavskemu gibanju revoluc. teorijo. Rekli, da je referat zelo dobro uspel . ..« »18. IV____Prišlo precej ranjencev.« »20. IV. Vozili mnogo ranjencev... Naši prišli v Ribnico, pa se morali umakniti...« 28. IV Mrzlo... Zvečer kurili in streljali v spomin na 27. IV.. 3letnico ustanovitve OF ...« £e sam položaj ob Izlivu Selne, ki veze morsko plovbo z rečno plovbo in železniškim prometom v notranjost, ustvarja ugodne pogoje za industrijski razvoj. Baš ta povezanost Le Havra z morjem na eni in z zaledjem na drugi strani ter z velikimi pristaniškimi napravami je bila za Eisenhovvrove invazijske stratege zapeljiva, ker so računali s tem, da ix>do mogli od tod neposredno vdreti v življenjsko važna središča francoskega ozemlja. Nobenega dvoma ni, da so bila prva izkrcanja invazijskih čet izvršena z namenom, polastiti se tega ^ažnega pristanišča. Toda vzhodna obala se je izkazala za nedostopno in tako jc bil Montgomerv prisiljen prenesti težiše> svojih operacij na polotok Cotentin, na č^e:ar skrajnem koncu leži Cherbouvg. Značaj i tega pristaniškega mesta pa jc bil v mirni ! dobi docela različen od značaja Le Havra. ; Cherbourg je bila ona luka, v kateri so ; redno pristajale ladje velikih mednarodnih j prog, ki so prihajale iz Hamburga Bremena, Rotterdama, Antvverpni in iz Anglije. Mnogi potniki pa, ki se se hoteli izog-i niti zamudni vožnji čez Severno morje, so se prav v Cherbourgu vkrca'i za pot Bez Atlantik. V tem malem, v stavbnem pogledu dokaj malo privlačnem mestu. 7. jedva 39.000 prebivalci, je hU zaradi tega i vedno živahen promet potnikov, ki so tu 1 skušali dobiti zvezo s tem aii onim preko-l oceanskim parnikom. Zaraai tega razpo-I laga cherbourško pristanišče z najmoder-! nejšimi napravami za osebm promet. Pot-i ruški promet, ki je znašal pred vojno letno i nad 200.000 potnikov, je dvignil Cherbourg I poleg Marseillesa in Le Havra na tretje j mesto francoskih pristanišč, j Kakor pa je bil periferni položaj tega pristanišča zelo ugoden za civilni potniški pomorski promet, je Cherbourg dokaj i nanj privlačen za Eisenho\vra, ker hi si morale njegove čete po zavzetju te močno utrjene luke šele s težavo priboriti prehod čez ozki contentin.^ki polotok proti jugu. dočim bi mu posest Le Havra omogočila dokaj lažjr» izvršitev zastavljenih nalog. Sedaj, ko se je pričelo obleganje Cherbour-ga, se lahko samo reče. da je bil Eisen-hovver pri neprostovoljni izbiri med dvema lukama prisiljen osredotočiti svoje napore na ono luko. ki mu prinašn najmanj ujrodnosti. Amerika fcrčz krtts&c: Ameriški pi&tokrafi v $%2zđ demokracije Za kulisami tako zvane „dem.' kraci je" se skrivajo nagelj ksrvolo&n} in pohlepni židovski kapitalisti, ki streme za §3sp 3t>arsšiltai In polit šR.sn pauiarcttljei&jeraa vsega sveta — Zto-šisiska igra izza prve svčtsvue vujne v povečanem ojjcgu — Odpor proti b lj - eviškim pomagačem je zđr iz 1 na bran hu vse evrc^io tai'fifie brez razlike Pred Woodiowom VVilsonom je predsedoval Zcdinjenim državam republikanski pve-zident Vvaliam rlovvaid Taft, ki je slepo ćriedd vsem željam in ukazom piutokrattke oligarhije, opira.jcče se na moč in vpliv 10^0 trustov z nad 31 milijardami delnišKe-£a kapitala. Po naročilu teh ohgarhov je preciiožil poslušnemu kongresu ogromno povišanje uvoznih carin za nad 600 uvozniii piedmetov. Načrt nove uvozne carinske tarife je izdelal poverjenik ameriških veleka-pitalistov, senator Alderih v družbi svojih prijateljev v teku 43 ur. Medtem, ko je sestavljal novo uvozno carinsko tarifo, je mrgolelo v njegovih prostorih, zastopnikov vseh mogočih industrijskih podjetij, kon-cernov in trustov, ki so kričaje zahtevali čim večje povišanje uvoznih carin na predmete, ki so j:h izdelovala njihova podjetja- Posledica nove uvozne carinske tarife je bila, da je zaslužil samo Rockefellerjev tobačni trust v enem letu 50 odstotkov svoje delniške glavnice. V naslednjih desetih letih pa je zabeležil 180 milijonov dolarjev čistega dobička. Plačali so ga dobroverni ameriški državljani, ki so si takrat — kakor še danes — domišljali, da s pomočjo demokracije vladajo Zedinjenim dižavam. Zastonj so opozarjali razni neodvisni strokovnjaki gospodarstva prezidenta Tafta, da bo predložena uvozna tarifa samo vir o-gromnlh dobičkov že itak v zlatu se kopajoče plutokracije. Zmignil je z rameni in resno dejal, da je nova uvozna tarifa po njegovem prepričanju najboljša, kar so jih imele Zedinjene države. V tej veri so ga potrjevali njegovi ministri, ki so bili vsi od prvega do zadnjega odvetniki raznih plutokratskih velekoncernov in trustov. Kljub vsej svoji uslužnosti pa prezident Taft ni žel posebne hvaležnosti svojih plutokratskih gospodarjev, ki so ga odvrgli, kakor ožeto citrono potem, ko je izpolnil njihove želje in zahteve. Ko mu je leta 1912 potekel predsedniški mandat, so ga. mirne duše vrgli čez krov in iskali novega kandidata. Za spremembo so se tokrat odločili podpirati pri predsedniških volitvah Demokratsko stranko. Za kandidata so izbrali vseučiliškega profesorja VVoodrovva Wilsona. Našla sta ga J. P. Morganov generalni ravnatelj Dodge in newycrški zemljiški židovski špekulant Henry Morgenthau, sedanji ameriški finančni minister, ki si je postavil za svoj življenski cilj spraviti pod gospodarsko in finančno nadoblast ameriške plutokracije ves naš planet. Dodge je organiziral finančno stran VVilsonove volilne borbe in podkupil zanj celo vrsto ame- . iških listov. VVilson je bil Dodgov osebni prijatelj že izza dijaških časov, ko sta sku-paj študirala na vseučilišču v F. incetonu. Ko je poslai Dodge upravitelj .vseučilišča v Princetorm, je postavil najpreje W125ona tam za vseučiliškega profesorja, pozneje pa ia rektorja. Leta 1D02. ga je seznami zli v>eyem, izdajateljem nadvse vphvne Il.c-\ ernoameriške revije.« IIarwey je bil eden izmed najbolj tesnih prijateljev J. P. Mor-gana in je kmalu pričel epezarjati tako nje-£a, kakor estaio plutokratsko družbo na V/ilsona in ga priporočati kot bodočega primernega kandidata za predsednika Ze-dinjenih držav. Načrtno mu je utiral pot v politiko in mu kupil guvernersko mesto v New Jerseju za 75.000 dolarjev. Povrh je še obljubil tamošnjemu senatorju Jamesu Smithu, ki je prodal guvernerstvo VVilsonu, da ga bo ta po svoji izvolitvi za predsednika Zedinjenih držav ponovno postavil za senatorja. V/ilson je po svoji izvolitvi za predsednika pozabil na to svojo svečano obvezo, kar je spretno izrabil Harwey, ki je pisaril kilometerske članke po ameriških listih, kako je vveliKi demokrat iz Princetona onemogočil nadaljnje napicdo-vanje v politiki poslovnemu in nepokvarjenemu Johnu Smithu.« In Američani sc mu resnično verjeli . . . Vol:lno borbo za predsedniško mesto je vodil Wilson v znamenju krilatice ;>Za novo svobodo.« Ameriška javnost je res nasedla njegovim spretno sestavljenim govorom in gledala v njem tako željno pi ičpkovane-ga refoimatorja. V odločdnih plutokratskih krogih pa so si zadovoljno meli roke in kovali svoje dalekosežne načrte, katerih izvršitelj je imel postati profesorčič iz Princetona. Poznali so svojega moža in so vedeli, da so bile njegove izjave in obljube le spretna politična igra. In niso se varali. Predsednik VVilson je izvršil v prvih mesecih svojega predsedni-kovanja res samo nekaj površnih in stvarno nevažnih preosnov. Zabeležil pa jih je z do-nečim govorom kongresu, v katerem je dejal, s> da je trdno odločen odstraniti vse, kar vzbuja že samo videz kake prednostne ugodnosti.« Za kulisami pa je ustrežljivo poslušal navodila poverjenika plutokratske oligarhije Dodga. ki ga je kmalu zapletel v težak spor z Mehiko. Prav tako ga ni prav nič motilo, da je bil Dodge mož s kaj temno preteklostjo. Nasprotno! Postavil je nalašč Alorganovega odvetnika Revnolda za ministra pravde in mu naročil, da takoj ustavi tožbo, ki jo je naperil vrho\mi državni nravn!k proti Dodgn radi samovoljne pri-lastitvc obširnih državnih zemljišč z bogatv- mi bakrenimi nrlaiki v Novi Mehiki. Prav tako je vrgel VVilson mirne duše v koš drugo obtožnico proti Dcdgu zaradi t'hotapstva oicžja in streliva mehiškim upornikom, ki so bili v službi Rockefoilerjeve Standail Oil Companije,« ki je hotela s smodnikom pregnati od mehiških vrelcev nadležne angleške tekmece. Ker sc je višji dri. pravd-nik Morrison javno pritoži zaradi tako cčitega teptanja zakonov, ga jc VVilson pognal iz službe in postavil novega, ki je takoj ustavil sodno postopanje proti Dodgu. Ta možak je bil med drugimi tudi eden glavnih delničarjev tovarne streliva in orožja Remington, VVinchester in Združenih tova-ren streliva. V svetovni vojni je bil med glavnimi dobavitelji orožja in streliva Angliji in Franciji. Leta 1915 je natovoril - -kljub prepovedi — velik tovor streliva in orožja na potniški parnik J>Lusitanijo<, ki je bH potem torpediran. VVilson je tzrabil torpediranje >Lusitanije« za sestavo ostre protinemške protestne note, ki je hujskala ameriško ljudstvo proti Nemčiji. Pri tem ga ni prav nič motilo predloženo mu sporočilo pristaniškega uradnika Field Maro-na, da je »Lusitanija« vozila poleg nič hudega slutečih ameriških državljanov še na stotine ton streliva in orožja. Se manj se je razburjal zaradi torpediranji Lusitani-je« gospod Dodge, ki je prejel don ar za prodano strelivo že v naprej. Pač pa je f»vo-tohlinsko prevzel predsedstvo Sklada za preživele žrtve pamika *Lusitanije« in se dal hvalisati po ameriških listih kot vzor človekoljubja in dobrote. Pozneje je zato prejel odlikovanje angleške in francosko vlade. VVilson pa ga je javno pohvalil in pozdravil, za kar se mu je Dodge primerno oddolžil, ko je poskrbel, da je bil brez posebnih težav ponovno izvoljen za predsednika Zedinjenih držav leta 1916. Taksna jc bila Amerika v OMMM prve svetovne vojrw*. Ohrabreni ■ i:ir->nii, da si podjarmijo s pomočjo boljševir.ma vso Fv-ropo, ki naj bi postala njihova kodonija. Toda tokrat so se v svojih računih zmotili. Fvrr>r»**ki narmli so spregledali njihovo zločinsko ijrro in se ped vodstvom Nem-člje postavili v bran. dobro se zavedajoč, da bi zmagi* židovskih plutokratov pomenila r>**jrin evropske kulture In HviiiT.aHje ter konec svoobde evropskih narodov. — dv. V Ljubljani je 22*642 stanovanj Lani je bilo zgrafeisilt %X hiš s skupno $1 stanovanji — Pr.biižno četrtina stanovanj ima k spalnice, ki jih je skupno 5496 Stavbna delavnost se pri nas v sedanjih vojnih letih ni ustavila, dočim je med prvo svetovno vojno povsem zastala. Razumljivo je seveda, da dandanes ljudje zidajo sorazmerno mnogo manj kakor v mirni dobi, a kljub temu je zadnja leta število pridobljenih stanovanj v mestu precej zadovoljivo naraščalo. Med vojno je tudi zelo narasla potreba po stanovanjih in bilo je nujno potrebno, da so posamezniki vsaj končali stavbna dela pri novih stanovanjskih hišah. Pregled stavbne delavnosti v Ljubljani po podatkih mestnega statističnega urada za daljšo dobo nam Jtaže, da je bilo prva leta po prejšnji svetovni vojni sezidano zelo malo stanovanjskih hiš, zato je pa bila tudi stiska za stanovanja tem hujša. Tako sta bili leta 1919 sezidani le 2 stanovanjski hiši z dvemva stanovanjema* Tud i leta 1920 ni še bilo pravega razmaha; sezidanih je bilo 16 hiš s 27 stanovanji. Po številu pridobljenih stanovanj je bila naj-živahnejša stavbna delavnost leta 1931; »26. maja se je potični tečaj končal. Tud1 »tov.« S. je dobil spričevalo in se napotil nekam proti Črnomlju. Pat proti »3. V. Prišli do večera v Laze. Bil krasen dan. Z Zorko se nekam dobro razumela. Sploh smo se imeli zelo odlično. V Laza h nas zelo lepo sprejeli in se ga lepo napili in najedli. Drugače pa je že vse skup beračija. Stalno po hišah žicarji Hrvati, Cabranci in vsake vrste berači...« >4. V____Nato šli v Stari trg. .. Od tu poslali glas v Koprivnik, da gremo v Kočevje in preko Serniča nazaj, ker preko Koprivnika ni kaj jesti in je vse požga-no...« »5. V... Proti večeru šli v Črnomelj. Prišli ponoči tam. V neki gostimi se ga tako napili, da sem meril cesto. Z Zorko prespal pri nekih njenih znancih; bilo zelo prijetno. Jedli in spali po meščansko ...« »6. V. Ob 9. šli proti Semiču, spotoma tudi pili. Sel v Semič na neko književniško razstavo, toda je ni bilo, in se vrnil...« »7. V. Nedelja. Nekaj pokalo pri Soteski, pa šli v Polane. Nato se spet vrnili v Pod-turn in od tu se peljali v Lašče pri 2u-ženbergu na brigado. Bili precej lačni in* — tu se konča dnevnik »tovariša« polit-komisarja, ki pač ne potrebuje nobenega komentarja. tedaj je bilo pridobljenih 496 stanovanj v 155 hišah. V letih gospodarske krize je stavbna delavnost v Ljubljani zelo zastala, tako da se število novih hiš v posameznih letih giblje izpod 100. Tako je bilo leta 1933 sezidanih 72 hiš, 1934. leta 52 in 1935. leta 71. Precej dela ie pa bilo že leta 1936, ko je bilo sezidanih 140 hiš s 460 stanovanji. Zadnje leto pred sedanjo vojno, leta 1939, je bilo sezidanih 173 hiš s 602 stanovanjema. Začetek vojne je seveda takoj vplival, tako da je bilo leta 1940 sezidanih 129 hiš (376 stanovanj). Poslej je stavbna delavnost čedalje bolj zastajala. Leta 1941 sta bili sezidani 102 hiši, leta 1942 19 hiš in lani 32 (91 stanovanj). Kazalo bi po nekaterih znakih, da so se lani razmere že začele popravljati, kar nas pa ne sme zavesti. Pri presoji stavbne delavnosti je treba upoštevati več činiteljev, ne le števila novih stanovanjskih hiš in pridobljenih stanovanj. V času, ko so cene kolikor toliko ustaljene, nam pove mnogo že vsota vloženega denarja v zidave. Zdaj pa moramo biti previdni tudi pri teh številkah, ker se je gradivo zadnja Jeta po-draževalo in ker so se mezde večkrat zvišale. Leta 1941, ko so bile pri nas že v prometu lire. je znašala vsota s*tavbnih investicij v Ljubljani 25,869.950 lir. Predlanskim so znašale investicije samo 7.802.100 lir, lani pa 14,334.030 lir. V letih 1941 in 1942 mestna občina ni nič investirala v stavbna dela, lani so pa znašale razne njene investicije 2,823.000 lir. K temu je treba prišteti še 2,700.000 lir za požarne bazene. Upoštevati moramo, da se stavbna dela mestne občine v zadnjih letih niso nikdar povsem ustavila, a niso bila še v letih 1941 in 1942 povsem končana ter obračunana, ali so pa bili za nje le določeni krediti. Mimo tega je bilo v zadnjih letih več mestnih stavbnih del, ki jih je treba obravnavati izven investicij za visoke stavbe, če upoštevamo vsa stavbna dela mestne občine v zadnjih letih, moramo predvsem omeniti kolezijsko kopališče (570.000 lir), zavetišče za onemogle na Bokalcah (2,963.000 lir), prezidave gradu (restavracija, 190.000 lir), ribnica-tržnica (2,225.000 lir), zidave za anagrafski urad (140.000 Ur), prezidave v šentpetrski vojašnici (131.000 Ur). — Skupni stroški za ta dela so znašali lir 6,229.000. Investicije za stanovanjske hiše (zasebne) so bile lani dvakrat višje kot leta 1942; znašale so 9,240.330 lir (predlanskim 4,967.780 Ur). K tej vsoti je treba prišteti še investicije za nestanovanjske stavbe, in sicer 5,093.700 lir. Med lani končanimi stanovanjskimi hišami je bilo 15 enonadPtropnih, pritličnih je bilo 12, dvonadstropni 2 in tiinadstropne 3. Skupaj je bilo sezidanih 32 stanovanjskih hiš. Raznih prizidav v stanovanjske namene je bilo lani končano 20, prezidav 17, n^-stanovanjskih poslopij je bilo sezidanih 23, prizidav v nestanovanjske namene 15 in prezidav 17. Med lani pridobljenimi stanovanji je bilo največ dvosobnih: 50, medtem ko je bilo enosobnih 29, trisobnih 6, po eno pa štiri-sobno in večsobno. Pridobljena so bila tudi 4 samska stanovanja. S stanovanji, ki so bila lani pridobljena, je mesto pridobilo tudi 66 kopalnic. V ljubljanskih stanovanjih je bilo lani skupaj 5469 kopalnic. Vseh stanovanj je bilo 22.642. Povprečno ima torej četrtina stanovanj tudi kopalnice, kar je še precej zadovoljivo, saj moramo upoštevati, da je mnogo stanovanj v starih hišah, kjer so bile izboljšave mogoče le z dragimi prezidavami, število kopalnic narašča od ieta do lota. 2al vsa nova stanovanja nimajo vselej tudi kopalnic; enosobna nova stanovanja so navadno brez kopalnice. Tudi dvosobna stanovanja nimajo vselej kopalnice. Ni predpisa, da mora imeti vsako novo stanovanje kopalnico. Razumljivo je, da takšna pritiklina precej podraži zidanje, vendar je pa mnogo ceneje, če stanovanje dobi takoj kopalnico, kakor s poznejšimi prezidavami, ki vselej tudi niso mogoče. Utrinki Pridobi si denarja, kolikor ga rabiš in modrosti, kolikor moreš. Kadar norec pove resnico, jo »vet pre-sliši; kadar pa napravi modrijan neumnost, jo posnema pol sveta, i Težje je na nežni način prejeti, kakor ! darovati. Kdor zna molčati, zasluzi, da se ga po-! slusa. j Razum se zmoti in gredi, neumnost jc j nezmotljiva. V sreči je delo veselje, v nesreči pribežališče. Bolj koristno je biti grič na ravnini, kakor gora v pogorju. Slog je rokopis duha! Nič nas tako ne stara, kakor gprečnoat, da bi izgledali mladi. Veliki možje so budilci v uri svetovne zgodovine. Druga polovica življenja je dostikrat moralni maček za prvo polovico. »Vsak Je svoje sreče kovač« — toda, ža-libog, velika veČina ljudi se kovaške obrti ni učila. SUmJ Strninso svoje sile v skupni obrambi! TCtig rod je bil v svoji zgodovini neštetokrat ogrožen. Za svojo prostost in svobodo je moral krvaveti in se bojevati. I Luni so hrumeli preko nače zemlje in Obrt, Rrod so prihajali pustošit plodne njive sloven-\rnsk(Lr.i rodu in uničevat njegove domačije. Toda najhujši je spomin na Turke, ki so prihajal] leto za letom in npropasčaB življenje tor imetje Slovencev. Z vrhov so kresovi oznanjali bližajoeo se nevarnost, ljudstvo se .je zbiralo na toborih, na utrjenih prostorih pred cerkvami in se postavljalo v bran sovragu. ki je napadal našo zemljo. Padala so življenja, gx>reli so do-mo\i, i:4\i :rd; so se grol>ovi. Toda kleti sovražnik krščanstva je nadaljeval svojo p t, o! veličastne zmage resnice nad zmoto, križa naohIep pri zanesti, če bi zmagal Žid, bi skupno z drugimi narodi počasi izbiral tudi rm S narod. Ker pa je pfi&vi, resnični, praiični In vsemogočni Bog, ki jra nosijo v svojih srcih častiljub-ni, pametni, pravico! Jubirr! in hrabri ljudje in narod, bo On, čeprav po najtrši preizkušnji, izbrs I in?rode, drv bedo na zemlji v blagor človeštva hodili Njegova pota. Na temeljih, ki ohranjajo \n dajejo življc-njeske si';' našemu na.rodu, strnimo \-se svojo pozitivne, tvorne narodne moči v enoto! Glejmo sa^io na narod in njegovo bodočnost: vse drugo pustimo na stran! Xaj bi ne ',;!;> med nami nikogar, ki bi za-radi ozkosrcnih, po stranka.rstvu in klikar-stvu dišečih strasti maral vzeti nase pro-tdetstvo, kj bi mu ga zsrodovina slovenskega naroda sicer naprtila. Kakor pred S51 leti, tiiko bo tuda v tej borbi božja Previdne ' peljala k zmagi one narmle, ki bodo v sluŽbj r>ohroga in Pra\-ice zastavili vse svoje moči bi oo kraja izpolnili svojo dolžnost, srle na tej osnovi more dobiti vso naše (! med našimi in bnđoglievskiml komunisti, je zabelo nacrlcr prodirati spoznanje pravi podobi OP in nieni resnični vrednosti za slovensko ljudstvo. Dolenjska, ki je preživela rajveč strahot in bila najbolj izkušena, je danes v zma-govitem odporu. Naše domobranstvo ob podpori in sodelovaniu nemške vojske hrabro in odločno predira v vse njene kraje, celo tiste, ki so bili do nedavna tfdnjave OF in ki so se zdele nezavzetne. Ljudje jih povsod spreiemajo z navdušenjem, pridružujejo se jim skrivači, spoznanje o pravih interesih Slovencev se bolj in bolj širi in vihar ogorčenja odplavija slepilne krinke komunistične propagande. Da je naše ljudstvo dodobra spoznalo OF in njene prave smotre in njene taktične obraze, dokazujejo prav zadnji dnevi, ko se je Bro*^-Titova vojska znova levila in ko je prestopila pod prapor kralja Petra. Ljudje prav dobro- vedo, da je odlaganje rdečih zvezd, zvijanje rdečih zastav, odpravljanje »tovarišev«, uvajanje nekdanjih jugoslovansko, vojaških navad, jugoslovanskih zastav in zvezd le novo slepilo, ki je enako neiskreno, enako igrano kakor vsa dosedanja. Komunisti čutijo, da se njihove vrste obupno rahljajo in redčijo, da so udarci, ki jim jih delijo domobranci pri nas in nemška, hrvatska in srbska vojska drugod po Balkanu, tako močni, da se bo njihov pokret prej ali slej zrušil v nič. da bo doživel popoln polom. Vse to ljudje vidijo in vedo. Spoznal« so to na Dolenjskem, na Gorenjskem in na Primorskem. Komunist ostane komunist pod kakršnokoli saztavo se bori, ostane internaci ona list, ki mu je malo mar naroda in njegove usode in ki stremi samo za svojo krvavo in največje strahote in pokolje prinašajočo svetovno revolucijo. Vse drugo je za komunisia le taktika, ki ga naj skozi vse ovire in nevarnosti vodi do končnega smotra. Iz tega osnovnega spoznanja narašča odpor povsod. Dolenjcem se pridružujejo G-orenjci in P: imorci. Domobranci dvigajo svojo zastavo naroda in vere v Boga vedno več najboljših sil našega naroda. Odpor proti OF narašča povsod. Da je to res, pc-giejmo nekoliko na teren. Poglejmo, kaj pripovedujejo najnovejša poročila. Tudi na Gorenjskem se odporni duh vedno bolj utrjuje in stopjuje. Gorenjcem je položaj Ljubljanske pokrajine spodbuda, ki jih vodi po isti poti. Vedo prav debro. da se bodo mogli le tako rešiti vseh strahot, ki jih je morala preživeti Dolenjska. Le tako si bodo mogli z bojem proti komunizmu priboriti možnost za vsestranski razvoj in spoštovanje pri tistih, ki je od njih naša usoda odvisna. V zadnjih treh tednih so izvedli domobranci na Gorenjskem zelo obširne in uspešne pohode proti komunistom. Zajeli so konec maja komunističnega kurirja in nekega stražnega poveljnika, k«; sta bila zelo zgovorna. Na podlagi zbranih podatkov so potem izvedli več pohodov, ki so bili vsi zelo uspešni. V Selški dolini je pohod trajal cel teden. Na;prej so naleteli na komunistični bunker, kjer so zaplenili mnogo komunističnega propagandnega materiala. V njem so bivali pred prihodom domobrancev ko* irumlati, ki so pa pravočasno zavohali nevarnost ln odkurili. Domobranci so naprej naleteli na neki novo naseljeni kmetiji na terenca, ki je vodil obveščevalno službo za vso okolico. Zalotili so ga tako nenadoma, da ni mogel pravočasno pobegniti. Ker pa se nI hotel udati in je skušal božati, je bil ustreljen. Prav tako sta bila obstreljena njegova žena in sin, aktivni pripadnik tolovajev. Kasneje so domobranci zajeli v neki vasi 7 komunistov, ki so bili Člani VDV. Nadaljnje akcije so vodile domobrance po isti sledi. Z uspehom. V neki hiši so zajeli 12 komunistov, ki so se obupno branili. Nekaj jih je padlo, trije pa so zgoreli v hiši. Domobranci so zaplenili veliko skladišče živil. Ker gra niso mogli odpeljati, so ga uničili. Končno so zajeli v neki hiši žtab Gorenjskega odreda, zaplenili vso pisarno in arhiv. V okolici Zirov so potem uničili še večje število bunkarjev. V manjših praskah je padlo veliko komunistov. Bili so zelo zbegani, ker so videli, da so domobrancem vsa njihova skrivališča znana in ker se je prav tisti čas razvijala preko Škofje Loke. Jelovice, Ble-£0ša in Cerkna močna ofenziva. Nemška vojska je na tem pohodu razbila vse komunistične brigade. Naročite se na romane „Dobre knjige" VSA AČIJA" Beležke iz dnevnika pofitko nslssffia Ifabljanske brigade Dnevniki so sicer indiskretno, a zanimivo etivo. Odkrivajo namreč najrazličnejšo ■ proti Mtap-totja«. T» jo bil J" j™™™? Pokret Slovenskih narodnih straž na Primorskem se razveseljivo razvija. Ljudstvo je spoznalo, da se skriva pod krinko »osvobodilne vojske« čisti boljševizem ter je spregledalo prave namene teh komunističnih osvoboditeljev. Zato se vse, kar je treznega in zdravega med primorskim prebivalstvom, zgrinja pod okriljem narodnih »-traž, da se tako zavaruje pred komunističnimi banditi in zagotovi svobodo slovenske zemlje. Slovenski narodni ..razarjl pa ne čuvajo slovenske zemlje samo s puško, marveč posegajo v boj tudi z uma sviflrm mečem ter izti?ij;;jo celo vrsto ovojih glasil, ki vrfje važno propagandno nn^^o. Postojnska skupina je začela izdajati svoje glasilo pod naslovom o »Mi gremo naprej!«. % prsi Ste-vilki objavlja načelni članek, ki v jedrnatih besedah pove ves namen in cilj narodnih straž. Glasi se: Mi gremo naprej . . . naprej v borbo za dokončno zmago nad ofarsko-komunistčr.D sodrgo. ki si hoče s komunistično revclu-cijo in s pomočjo savojskih barab m mon-golsko-kalmiških ciganov politično, gospodarsko iT1 duhovno podvreči naš i? 2o let tako zelo trpeči narod m napraviti iz nas Slovencev čredo brezdušnih Človeških strojev .. . M; gTemo naprej ... naprej v b-rbo za rešitev naših zapeljanih bratov Primorcev katerih um in zdrava razsodnost gta postali plen mednarodnih kormm!st"čn:h ore-kucuhov in zločincev, ki so se polastili tudi njih duš z zlaganimi in hinavskimi obljubami v nekakem velikem »osvobodilnem? boju. Mi gremo naprej... naprej v bo*bo za rešitev in s krvavimi Suljj primaranega premoženja našega primorskega Slovenra: naših leDih slovenskih domači i, vasi, šol itd., kj jih danes načrtno uničujejo in po-Žigajo slovenski komunistični izvržki. o:d-roma s svojim zločinskim delovanjem k*i_ čejo nad našo lepo domovino uničenje celih njenih predelov ... -*Ti gremo naprej.. . n.^orej v borbo za tajnosti: dogodke, ki niso namenjeni javnosti, opazovanja in sodl>c o ljudeh, ki se navadno zamolči jo, trpljenja in razočaranja, ki naj ostanejo last samo tistega, ki jih je iz notranje potrebe zaupal papirju. Partizanski dnevniki so poscbo*t zase. Njih pisaje je deloma čisto osebnega značaja, deloma pa imajo tudi politično zanimivo stran: so verna dokumentark-na slika jKiložaja, ki vlada v komunističnih vrstah. Pisani so običajno v veliki naglici, ko ni časa za globlja razmišljanja. Par stavkov, včasih celo samo par besed, kar popolnoma zadošča, da se kasneje pisni v spominu pojavi ves dogodek v celoti. V teh dnevni km ni olepšav, nikakeg:a prikrivanja, Niso namreč namenjeni javnosti — tudi oni podlegajo načelom konspirativnosti. Takšen zanimiv dnevnik je tudi dnevnik »tovarišii« Š. A., politdelegata, bataljonskega brivca, risarja Stalinovih in Titovih slik, l>ataljonskcga kromcarja, komunističnega »kinologa« in predavatelja, politk omisarja udarne ljubljanske brigade itd. takoj iskat komoro, ker sem se bal, da ne bi nastradale. Spotoma sem srečal naš 1. bat. štab mi je povedal, da so poslali patrolo iskat komoro, šel sem naprej proti 2. četi, ki je bila v zasedi pri cesti. To je bilo usodno zame! Srečal sem Matevža (Ha-ce, brat prcsluiega morilca), namestnika komandanta brigade, as r.Ia.jdo. On mi je naročil, da se 2. četa pomakne na položaj malo više, kar sem snoročil 2. četi.. . 9. III. Klicali so me na štab na raport: ^Kdo mi je dal komando za odmik na višje položaje.« Povedal sem. da tov. Matevž. Zvečer me je hotel poslati komisar na raport na brig ... 10. m. 44. pride kurir Gustl s pismom od štaba pome za. raport na brigado. Pokliče me v štab brigade. Matevž me vprašal, če mi je on naročil umik. Jas povem, da ni naročil umika, ampak da se pomaknejo malo višje. Nato se je drl in vpil vame, da lažem, da sem saboter, da si sam izmišljam komando, da bom kaznovan. Nato vpil name komandant Jaka, da on veruje svojemu namestniku bolj kot meni. Na peci je bil operativni, ki je izjavil, da je žalostno, da more politdrlegat tako lagati ___A jaz sem vztrajal pri svojem. Nazadnje se je umakail In nekaj z nervozo pisal, vprašal me je za rojstne podatke. Potem sva se spet sporekla. Vprašal me je, kdo je bel z njim, dejal sem, da Majda, pa je bil tiho. Nato je rekel, da lahko grem. Toda takoj me je poklical nazaj in naročil kurirju (Belokranjcu hudičku), da me odpelje h kurirjem in tam počakam. (Menda seje bal, da ne uidem .. .) Čez dan sem se paril (vražje uši — pristavili mi) in bral. Zvečer je bila že tiskana razsodba, ki glasi: Štab XI. TJ. B. Ljubljanske XVIII. divizija NOV in POS Na položaju, 10. 3. 1940. 1. Vsem edinieam X. TJ. B. Ljubljanske 2. Prefektu za kadre — na položaju. Naredbe: Tov. š. A., pel-tdelegat v komori 1. bat. je na dan 8. o. 1944 sporočil štabu 1. bataljona komando za umik s položaja, na katerem se je isti nahajal, češ da ga je poslal s to komando tov. namestnik komandanta brigade. Njegovo lažno sporočilo je imelo za posledico umik I. bataljona, kar je kvarno vplivalo na potek berbe. Za njegovo lažno sporočilo se tov. š. A. razrešuje funkcije politdelegata, prestavlja v četo I. bataljona za borca in kaznuje s strogim ukorom. S to milo vrsto kazni se ga je kaznovalo z ozirom na njegovo dosedaj dobro obnašanje. To naredbo je pi ečitati pred strojem vseh ctitn:c bii^-ide, tov. referent za kadre pa naj jo vpiše v knjigo kazni. V. d. politkomisarja: Komandant - major: Ignac Ferflla Rojšek Franc pečat Hitro se jim je mudilo z razsodbo; kateri je bil prizadet, me je sam sodil brez prič. Kurir je zvečer vprašal, če se lahko vr-.nem v bataljon, pa sem še moral ostati. (Sod li me, a prej sem bil pri brigadi v spUku tri mesece mrtev. Mrtveca sodili!)« Tako se je torej dogodilo >:tovarišu« š. Hotel je sicer delati priziv proti izrečem kazni, ker je »tudi namestnik 3. čete Štefan rekel, da je to krivično in sploh vsi. Rekel, da je kilo takrat vse zmešano. En- „Ta Je bilo ussdno zarae!" Začnimo s svojo indiskretnostjo! V ča^u, ko se pričenja naš dnevnik, je bil »tovarišs Š. bridko prizadet. Tudi njemu se je dogodilo, kar se je pripetilo že mnogim podrejenim: postal je žrtev prevaljene krivde, izgubil je položaj politdelegata v komori X. udarne ljubljanske brigade in očitali so mu celo, da je saboter. Poglejmo, kako je krivec sam popisal gornjo dogodivščino: »8. III. smo bih v Poljanah. V šoli bil sestanek glede vojaškega položaja. T;;koj nato šli tov. na položaje. Ob 1. kosilo. Mi od komore dobili hrano. Medtem začela borba z nemško kolono, ki prodira iz Kočevja. Komora spakirala, a čete niso dobile hrane ... Komaj pa pridemo čez cesto v Ortneku in v gozd. srečamo našo komoro, ki se je hitro vračala, ker ie baje naletela na nemške zasede (— izgleda, da tudi med komunisti zelo razsaja zabušantstvo —) in so nanjo streljali. Pešci so se naglo umaknili v gozd. Za mule pa je odločil tov. P-, da gredo čez Ortnek okrog po cesti k 3. bat.. ., ostali pa so tavali po globokem snegu čez gozd po grapah ob nekem potoku do kolen v vodi proti vrhu k 3. bat. To je bila strašna pot! Strmo, kamenje, veda vejevje, sneg do pasu, odzadaj pa so frčale krogle (da, da, borba proti okupatorju je trda, toda žrtve morajo biti!). Mule so stalno padale in bilo jih je težko dvigoti... Ko smo prišli k 3. bat., sem se napotil cev, in katero nam hočejo danes odvzeti ofavsko-kemunistični izredki . . . Mi gremo naprej ... naprej v borbo za rešitev naših največjih naroc'nih svetinj, ki jih danes teptajo in nanje pljuvajo domači mednarodni zlikovci... Mi gremo naprej... naprej v bcibo za osvoboditev nsse lepe domovina vce-h izprijenih slovenskih komunističnih izkore-□injencevj savojskih barab In monrrolsko-kalrrJških capinev, ki v trojnem bratstvu jo s v o b o j a j o« n?.f: narod življenj njegovih najboljših sinov. mož, mater, sinov in hčera, uničujejo njegovo premoženje in vodilo ves narod neizprosnemu pc>ginu nasproti. .. Mj grenko r.ar.ro? . . . oaprej v borbo ra čisto slovensko besedo, besedo, ki so jo savojski tlačitelji 25 let jemal! In prepovedovati na^?"vu narodu, besedo, ki jo sedaj tudi dcrračl feomumstični izdajalci po nalogu svojih savc-;>]-"h zaveznikov pre-povedujejo. t?sedo, ki bt naj potom slc-venskib Sol, slovenskih časopisov in sio_ prosvetnih društev ^rec1: !n- rešitev na5i ric.5" h očetov in pT a^edov vere. ki je celo tisečletje in to bns v časih najhujšega zatiranja in raznarodovanja združevala ves naš nared v eno samo družino in mu dajala vso ono duhovno in moralno oporo, ki ie bila troinčenemu naio-du najbolj prtrehns. da ni kot brezdušna čreda utonil v morju tujih raznai cdoval- venss- šo slehernega Slovenca in mu v'ilo rove in premjere slovenske narccl-ie zavesti... WH g: "vo r»or»—ej ... r~-~i. ml gi'sifto r»a-prej v naši borbi ze r^rod in domovino-, v in pred r,n mi plamen ffre r'ko*!! noč kot e°t pred t 71- o i o i ■. Dš r1^";!^^! resnice spoznanja bi žive ^tt™ v pravice?st rase narodne b-%T":o? mom pred nami, mora biti l:až:r*ct veemu nrS?mu đejsmju \n ho- tenin. ?Te smo Hič. kajti zs n*ke£rar ne veljal*? brij kot ra n?? nared Krjjrtnsove besede: »In luč ie prišli na svet. toda ljud-Se -ie n:so hoteli sprejeti, temveč so io postavili nod mernik, da jim bi svetila.« amnak pra^i plamen resmee. sno-snanefa ;n živo vero v pravico mora svetiti na nr»š' neti. plamen, ki bo s svojim žarom uničeval vse ovire pred nami. p 1 a-men k! bo pr:drl ne samo v sic? slehernega Narormega Stražarja, nm^ak tudi v najbolj zakrknjeno s"ce slehern^a;a p.i-morske.era S-ovenca Naš novo-ustanovlje-ri list pa si je nadel u. 'Ogo. da ta plamen goii. neguje :n neti vedno znova, da ne bi niko1? v prasnil v srcili naš:h vrlih Narodnih Stražarjev, obenem pa. da se potem nas vedno boli širi po naši lepi domovini in talm zajame in prekali srca vseh naših pravih in dobro nvsl?čih primorskih rojakov, katerim naj sveti na novi noti. ki edina vedi naš narod v lepšo in svetlejšo bodočnost. krat kufre gor, enkrat kufre dol Drugi pa bi bil nazadnje kriv. Ali vse ni nič po-mag-alo, vse stoji, nihče se ne briga, a na meni leži krivica — vendar mi nihče nič ne upa reči, ker vedo, da vse skup n: prav.« ffVse Je pobrisal j v hrib.. Danes ve prav ta prav ie vsak otrok, kak-no je partizansko-komunistično junaštvo. Geslu »borba proti okupatorju« in zlaganim poročilom o uspešni hrabrosti, ki jih pošilja v svet komunistična postaja »Slobodna Jugoslavija«, se danes ljudje samo še smehljajo. Dnevnik politkomisar. ja S. nam tudi v tem pogledu odkrije marsikaj zanimivega. Prvo dejstvo, ki iz njega izhaja, je. da je X. udarna brigada ljubljanska tekom dveh mesecev Izvedla le en sam napad, ki je bil posredno naperjen import na kočevsko kolono, katerega uspeh je A. tam označil: »I*ešci so «* naglo umaknili v gozd... To jo bila. strašna pot: Strmo, kamenje-, voda, vejovjo, sneg do pasu, oiizađaj i*a so frčalo krogle« . . . Vse (M*taio partfsanako junaštvo |>a ae jo IT1*vd tom ča>om kaxalo v napadih na »bele«, torej na lastne ljudi. I^e proti njun se je vršila vsa aktivnost »ptottokupatorske lM>rbe«. S. omenja par taksnih n: pndov: 14. III. . . . Malo spal, pa zvečer že ob 5. šU na akcijo v Rakitno, napadat bele. Vlačili se po globokem snegu do kakih 10. do 11. do Rakitne. Bili vsi premočeni in prezebli. Bila to strašna pot, po hribih in snegu, padali ko nori. Držali zasedo proti Borovnici in prezebali ko noi i . . . Skeden gorel. Nato šli mi bliže. Naši komandanti se bali iti, pa morali držati poboČnlCO . . .< »15. ni. Držali zasedo na hribu s bredo. Nosil kišto z municijo kot vol, da komaj dihal v hrib . . . Zvečer šli dol in bil pokret na akcijo ob 5. popoldne v Preserje na belo postojanko. Mnogo hodili, bili zbiti do skrajnosti. Okrog 11. začela borba. Od začetka ni hotela funkcionirati breda, pa jo zbrisali, potem funkcionirala. Streljajo kot sto hudičev, bacači, puške, mitraljezi in kanoni, da strašno. Bali. da nas ne bi obkolili... Napadli vlak, pa pobrisali nazaj. V jutro malo spal (butal top celo noč). Ko se zbudil, se tresel kot šiba na vodi od mraza.« 17. III. počivali ponoči in imeli podnevi nad vasjo zasedo. Ob 4. pop. šli čez Brezovico, z nami bila ena četa iz 2. bat. Poslali za nami par topovskih strelov. Hodili do 11. čez gozdne poti, tema, jako grda pot, se nahodili da strašno. Potem šli v Crno vas skozi Barje do 12. Menda nas zavohali, pa se precej začela borba, ko mi na polju pripravljali bredo. Skopali na polju zaklon. Pokalo strašno. Sovražnik dpjal večji ogenj kot mi, ker in.#l več municije. Nismo jim mogli do živega. Tako vodila borba . kaki 2 uri. Nato jim prišla iz Ljubljane pomoč in mi h:tro nanravili umik. . . Proti jutru pride glas, da gredo tanki. Nastala panika. Vse je pobrisalo v hrib, v gozd. Eni . . .« »18. III. nas Nemci zasledovali. Zato se vrač-jli v Rakitno preko celega Krima. To je bila strahevita pot čez, celi =ne; -e dobro re:ili komoro v Rakitni, kjer je bila snma in brigada brez zaščite, a Nemci to vedeli... pa brigada izgubila precej materiala in opreme, a 2. bat. zgubil mnogo opreme.«- »21. III. šel v patrolo proti Kamniku, komandant nas dehi! pa nas» odpelial na hrib na opazovanje 3 cest. Pozneje prišli še druci od 2. čete. Pa nas s KoKetom poslali na drugi hrib na opazovanje. Ko pa pridemo na hrib, jc začelo žvižgati za nami. Kobe jr> pobriše, a mi smo moral: za njim. Pola!: me i^Vat oevtale, a medtem se vsi zgubili. Trkal jih, pa jih nisem našeL zato mislil, da odšli, a mogoče v vasi sovražnik. BUo mi vroče, nsem kar upal takoj v vas, pa krožil okrog kot tat (^ub občutek, biti sam v gc-zdu. a nesiguren) .. .« »23. III. Imelj polit uro bataljonsko ob 9. Nato takoj uzbuna. Prirli kuharji nazaj, da v Rakitni poka. Rakitno nanadli beli in Nemci ali jih baje (!) naš odb:Ii. Celi dan bili zato na hribu in zmrzoval:...« »19. IV. Prišlo nekaj tankov, pa naprav'Ii zmedo. Dobili več jesti. Pripravlja se napad na bele.« »20. IV. Vozili mnogo ranjencev. Dotvf^nekaj nogavic in srajco... Na^i prišli v R'bnioo, pa se morali um?kn'ti . . .« «21.—22. Nič posebnega. Vreme spomladansko. Končan napad na Ribnico z razbitjem par bunkerjev.« »27.—28. IV. NaSj se morali umakniti. Sovražnik prišel na Sv. Gregor. Neko negotovo stan ie bilo . . .* »29.—30. IV. Se bolj malo učili vedno kuk:na uzbuna...« »1. V. Prvi maj! cd jutra vse naokrog poiia. Okrog 10. morali vse pobrati, Nosali žaklje . . .« Zanimiva so poročala pisca dnevnika o par-t'zansfcih »uspehi h« nasproti »belim«. Vsi ti »u?peh:« so namreč opremljeni z »baje«. Tako pravi 23. III.: »Rak'tno napadli beli in Nemci al: j h baje naši odbili « 24. in 25. IV, pravi: »Baje Cankarjeva nabila bele in N. pri Turjaku«: 26 pa je zapsal v svoj dnevn'k: »mrzlo. Baje naši nato? T ccvražnike pri Laščah.« O „tankih" m prehrani Da vladajo v nartizanij; precej obupne razmere, je znano. Nekateri tega seveda nočejo verjeti :n zavračajo takšna poročila kot zlonamerne propagando. Morda bo dnevnik njih' Stran g Sterr. 35 S filmsko kamero pod gladino Jadrana Podvodni živelj Jadrana prvič v barvah na filimfcctu traku T' Y< l.i proizvodnje pri Uf-ncm cddelku za kulturne filme dr. Ulrich K. T. Schulz piše v nemškem strokovnem listu: M<: prfla 1924. .Majhna filmfka odprava pod vodstvom p>ca teh vrstic sc je podala v Istrsko mesto Rovinj. B:!a je to prva »filmska odprava«, ki s: jo je dovoli Ufin oddelek za kulturne f:lnic. odkar je bil ustanovljen. Namenjena je bila morskim živalcam jadranskega i. Od malega kolodvora do morsko-bic*-ne " sami našo takratno filmsko prtljago, ki je obstajala iz filmske kamere, enega akvarija, nekaj zrcal in drug;h prirJklin. Električne luči Rovinj takrat še ni imel. Bil! smo navezani izključno le na sonce. Z mnogo zvijače in lopovščine smo »nalovili« predvidene posnetke. Oktober 1942! Zopet v Rovinj, toda tokrat v lastnem ekspedicij^kern avtomobilu iz Bcr-lina nopo&irodno čez Alpe v Italijo. Poleg naj-modernejše priprave za snemanje je polnila prostorna notranjost filmskega avtomobila še ■ raznih žarometov, vel Icj akvariji in posebna priprava za snemanje pod vodo. Tokrat naj bj ujeli poster podvodni živelj Jadrana prvič v barvah na filnrsk; trak. Z največjim optimizmom smo se uredili ▼ gostoljubnem nem.^co-italijanskem zavodu za morsko biologijo. Vse je bilo nared... le morskih živalic nI hotelo biti. Meseca avgust m september sta bila tega leta tako vroča, da so se skoraj vsa morska bitja proti svojemu običaju zatekla v velfce globine, da jih z navadnimi lovskimi pripravam! ni bilo mogoče doseči. Pravo sliko o nepojmljivi vročini m suši naj poda dejstvo, da so že pred meseci vsi studene! istrskih mest in vasj usahnili. Vsak vlak. ki je pripel iz Trsta, je pripeljal v posebnih vajenih potrebno pitno vodo za prebivalstvo. Celo tovorni pamiki so morali dova-žnti vodo. Na srečo se je mudil ob istem času v Rovinju ravnatelj berlinskega »Ak\^irija«. ki s* je bil nalovil že dokaj zanimivega »materiala«. Kot prijatelj filma nam je dal ljubeznivo na razpolago svoje, po truda polnem globinskem lovu pridobljene merske živalce. Tako je dobil naš operater izredno redke primerke globinske faune pred oko svoje kamere. Konec oktobra je slednjič popustila izredna vročina. Polagoma so tudi plitki predeli zopet oživeli. Tedaj smo mogli iti na delo, da uresničimo mojo staro željo: ujeti na barvni filmski trak nekatere posebno zanimive m slikovite oblike morskih živalic, in to v njihovem pravem, naravnem podvodrtem okolju. Za te posnetke sme mc£li kot svetlobni rzvor uporabit! cd mole sončno luč. Snemalna priprava je bila pritrjena na velikem lovskem čolnu biološke postaje. Por^oj za uspešne posnetke je bilo čim mirnejše morje. Dnevno smo s-e po več ur dolgo neprostovoljno kopali v Jadranu, kajti morali smo vo-zit' čoln čim mirneje čez mesta posnetkov. Manvkak morski jež nas je s svojimi ostrimi bodicami »kaznoval« za naš vdor v njihov svet. Ko pa je naposled dal operater znfmenje. da so posnetki uspeli so bili tudi vsi nepredvideni boleči dodatki pozabljeni Tako se je polnila kaseta za kaseto. Polagoma smo moral! pričeti misi'ti na povratek. Z daljnih planinskih vrhov se je že lesketali snežna odeja. Odkrito priznam, da nas je skrbela vožnja s težkim avtomobilom čez zasnežene alpske prelaze. Toda naše staro filmsko geslo: »Kjer je velja, tam je rudi pot!« je tudi tokrat obveljalo. Po marsikateri oevšaSnl nezgodi na poledenelih morskih cestah smo nazadnje le dosegli Solno^rad, in trko smo bili z našim dragocenim plenom, 3500 metri barvnega filma, zopet v domovini. Oee Hm— in Josef a Scnrammla je bil izvrkten klarinetist. V svojem drugem za-konu je bil oženjen a ljudsko pevko Alojzijo Ernst. Hans Schrammel (1850—93) in njegov brat Josef (1852—92) sta že kot dečka muzicirala a svojim očetom. Ko sta okrog leta 1878 nastopala a kontragitaristom Antonom Strohmaverjem v tercetu, je bilo že akrat ime Schrammel na EHinaju in drugod dobro znano. Ko je potem ta >Schrammel-tercetc pritegnil Se klarinetista Georga Danzerja, ki je kasneje zamenjal klarinet s harmoniko, je nastal kvartet v svoji dokončni obliki, kakršno ima. še danes. Originalni posnetek prvotnega Schrammel-kvarteta okrog leta, 1885. (Od spodaj navzgor: Anton Strohmaver, Hans Schrammel, Josef Schrammel in Georg Danzer.) Filmska anekdota Bilo je pri snemanju filma »Šramel«. Moser igra v kvartetu kitaro. Horbiger violino. Pri skušnji dobi Alcser note in takoj nato reče ostalim: »Pa začnimo!« — »Kako to?« ga vpraša Horbiger, »ali mar znaš igrati takoj z lista?« — »No, kaj pa misliš!... mu odvrne Moser nejevoljno. In pričeli so brez vsakršne pred-vaje. Moser ga seveda pošteno lomi. Dirigentu se dela črno pred očmi m vije roke (v žepu). Ko končajo, vzdihne Horbiger: »Strašno!« — »Kako?« vzkipi Moser. — »Strašno,« ponovi Horbiger, »in ti trdiš, da znaš igrati z lis/ta?« — »No kakopak,« odvrne Moser, »to znam tudi, seveda ne takoj prvikrat!« a in dom UlztTizzZ C&vn zavM isMjucn© od tankoćutnosti in redoljubnosti gospodinje Udobnost v stanovanju zavisi skoraj izključne od tankoćutnosti in redoljubnosti hišne gospodinje. Njena naloga je, da napravi iz donu* torišče miru in odpočitka za moža, ki se vroča truden od dnevnega dela in pa zdravo ter vedro okolje za svoje otroke. Ona na ji so-odli.čujc pri izb:ri oprave, nje praktični smisel naj najde vsakemu predmetu pravo mesto in -.bo. Našo modema najemnika stanovanja v velemestu so zgrajeno, če vzamemo natančno, vsa po istem kopitu, trezno in enolično, šele spretna roka gospodinje ustvarja iz njih domače o<;mji:\:e, ki se prilagodeva osebnim okusom in izžareva udobnost ter domačnost. Pri tem ni vse niti odvisno cd denarne mošnje; vsi lahko cenimo danes lepe podedovane kose oprave svetlopolirana mobilijo iz maha-genija, široke staromodne zefe. In kdor ni tako srečen, da bi bil lastnik taksnih zakladov, lahko najde ceneno opravo, s katero se da s skromnimi zahtevami, pred vsem pa z dobrim okusom in pravilno izbero udobno urediti lastni dom. Težja je naloga žene, če ji je na razpolago oprava, ki izvira iz tistih časov, ko eo pokrivali mobiliar okraski iz 3co!jk in ste-briči, majhne galerije, našteti obrobki itd. Kdor se hoče tega osvoboditi, mora nastopiti radikalno. Spreten mizar napravi v tem pogledu lahko čudeže. V kratkem času izginejo okraski, ki lovijo prah in oprava zad&bi svojo preprosto, prvotno obliko. Vsakdo bo z začudenjem pozdravil to spremembo, ki je žrtvovala leta in leta mnego ur za nepotrebno brisanje prahu. Razpoloženje v domu zavisi od mnogih vplivov. Zrak in solnce, cvetlice, svetli zastori, pisane odeje, blazine, lučni zasloni pa vse tiste malenkosti, ki dajejo našemu stanovanju mik intimnosti spadajo sem. Utvaritev tega pa je naloga žene. Ona živi s svojim domom, vidi kaj mu se manjka, kaj treba še izboljšati. Uporaba ustvarja spoznanje, veselje nad lastnino napravlja vsako delo lahko. Vsak dom je lahko lep, skromno dvosobno stanovanje kakor prostorno stanovanje bogatinov. Stvar žene in njena naloga je, da ga poživi in mu da prijazno lice. n tsletfa zdravljenja s serumom Pred pol stoletjem, leta 1S94. je uvedel nemški serolog Behring kot prvi zdravljenje s serumom, in sicer proti davici. To zdravljenje ali seroterapija sc je zelo naglo razvilo in izpopolnilo. Povzročitelji nalezljivih bolezni So bolezen-Fke kl:ce. mikrobi, ki povzročajo v telesu strupe (toksine). Organizem trpi zaradi teh strupov in počesto ne mere prenesti škodljivih posledic. Začne se sicer braniti sam: toksin1 izpodbud; jo organizem, da začne izdelovati pretistrupe (antltoksine). Če organizem izdeluje dovolj protistrupov. da so strupi nevtralizirani, človek premaga bolezen. Toda organizmu je treba v bolezni večkrat pc mahati. To so* spoznali zdravn'ki, ki so začeli zdravit; s serumi, s protistrupi, pridobljenimi iz živalskih organizmov, s krvno sirotko. Behring je pridobil serum proti davici tako. da je vzbVzgal ovcam difterieni strup. Živalski or^mizem je reagiral na bolezenski strup tako. da je začel izdelovati protistrup. Cez nekaj časa je znanstvenik dal puščati ovcam kri. Ko se je kri strdila. se ie sesedla in na površju je ostala s'rctka. rumenkasta tekočini. To je bil favn! serum proti davici. Toda serum je bilo treba še očistiti in določiti njegovo moč, da ga je vbrizgaval v primerni količmi. Serum se je izkazal kot zelo uspešno zdravilo proti davici. Pred iznajdbo seruma je davica zahtevala izredno mnogo žrtev. Umrljivost za to boleznijo je bila zelo velka. Dotlej je umiralo 50 do 60% bolnikov. Po uporabi seruma se je umrljivost zmanjšala ni 10 do 20°/o. Tako je bila premagana ena najnevarnejših otroških bolezni in zdravniki so rešili življenje t'sočVm otrok. Poslej je Behring začel pridobivati serume tudi proti drugim boleznim, n. pr. prott: griži, otrpnjenju tilnika, tetanusu, vraničnemu prisadu tifusu, pljučnici in škriatinki. Žal ti serumi n;so bil: tako učinkoviti kakor oni preti davici, vendar so izrednega pomena za zdravljenje. Kakor rečeno, je Behring v začetku pridobival serume iz ovčje krvi, pozneje se je pa po- služeval konj. ki so jim lahko puščali več krvi, ne da bi jih bilo treba ubiti. Razen konj in ovac uporabljajo za pridobivanje serumov tudi govedo in Grobnico. Pridobivanje serumov se je zelo razvilo po vsem civil-ziranem svetu. Nešteto zavodov izdeluje serume. Seroterapija je splo.:no priznan način zdravljenja števibrh bolezni in ga ne more izpodriniti nobena druga metoda. Serume razlikujejo glede na pridobivanje kot antitoksične in baktericidne. Anti toksični serumi so tisirJ, ki vsebujejo snovi, da nevtralizirajo mikrobne toksine (strupe), a ne uničujejo samih mikrobov. Antitoksični serumi so proti davici, škrlatiti in tetanusu. Pri teh serumih mora biti natančno določena nj'hova moč. Na etketah takšnih serumov je označeno, koliko imunitetnih enot vsebuje serum. Bakteri-cidni serumi so namenjeni predvsem za uničenje m krobcv samih. Nekatere serume tudi mešajo anritoksične in baktericidne. da b: učinkovali proti bolezenskim klicam in njihovim strupom hkrati. Zdravnfc vbrizgava serum v telo z brizgal- nico. bodisi pod kožo ali v mišičevje, pa tudi neposredno v žilo. odnosno pri otrpnjenju tilnika v hrbtenično cev. Serum začne delovati, čim pride v kri odnosno v hrbtenični sok. Serume uporabljajo v glavnem za zdravljenje nalezljivih bolezni, a včasih tudi kot zaščitno sredstvo pred boleznijo. Organizem se namreč lahko ubrani bo'ezni. če sprejme proti-stnipe, preden ga napadejo bolezenski povzročitelji. Vbrizgavanje seruma je v splošnem neškodljivo in pri nekaterih boleznih neobhodno potrebno za zdravljenje: včasih pa ima tudi Vodljive posledice. Po serumu namreč včasih nastopa približno 8 do 10 dni po vzbrizgavanju tako imenovana serumova bolezen. I^jen znak so srbeči izpuščaji po vsem telesu. Toda ta bolezen nima nobenih hujših :sled5c in čez nekaj dni mine. Povzroča jo prevelika količina tuje beljakovine ki jo telo sprejme s serumom, namreč iz živalske krvi. Serumova bole- zen navadno nastopa nekaj tednov potem, ko je boinik že dobil injekcijo seruma živali iste vrste. Ko gre za rešitev življenja, se zdravnik ne sme ozirati na serumavo bolezen, ki ni nevarna. Sicer so pa nekateri zavodi začeli izdelovati koncentrirani, očiščeni serum, ki vsebuje do štirikrat večjo količino protistrupov in sorazmerno manjšo količino beijakovin. Izkazalo se je tudi, da je za preventivne namene najboljši serum iz goveje ali ovčje krvi, za zdravljenje pa iz konjske; tako je tudi onemogočeno da bi bolnik sprejel serum iste vrste živali ter je preprečena senrmova bolezen. Zanimivo je. da razen živalskih serumov uporabljajo tudi tako imenovani človeški re-konvalescentni serum, namreč serum iz krvi človeka, ki je prej prestal nalezljivo bolezen. Kri takšnega človeka vsebuje mnogo pro-tistrupov. Posebno dobro s« je izkazal takšen serum pri zdravljenju škrlarlce in v zaščitne namene proti ošpicam Zdravljenje s serumi je sorodno zdravljenje z vakcinami. Pri nekaterih nalezljivih boleznih vbrizgavajo zdravniki v telo tako imenovane vakcine ali mrtve bolezenske klice iste bolezni, ki je na nji bolnik obolel. Vakcine izpodbudijo telo, da začne izdelovati protistrupe protj bolezni. Zdravljenje z vakcinami je primerno samo, kjer ga ni mogoče nadomestiti z zdravljenjem s serumom. Zdravljenje s serumom je navadno bolj uspešno in hitreje učinkuje. Zdravljenje z vakcinami je primerno pri nalezljivih boleznih, ki postajajo rade kronične, n. pr. kronična vnetja sluznic. Za smeh in dobro voljo crna živina Od kod naš izraz: delati kakor črna živina ? Je-li črn soznačnica za nekaj izrednega, po večini zopernega? Latinci so imeli dies ater, Italijani pravijo anima nera (črna duša), angelo nero (črn angel, hudič), giorni neri (postni dnevi), libro nero (seznam osumljencev) itd. Podobno drugi jeziki: »Smrt se boji črnega petelina in črne mačke«, piše J. Trdina v povesti »Berač in smrt«. Stari narodi so verjeU, da se zU duhovi najraje naselijo v črnem psu. Plu-tarh pripoveduje v »Kimonovem življenju«, da je hudoba, preoblečena v črnega cucka, prišla temu generalu javit njegov bližnji konec. Leon, škof na Cipru, takisto omenja to vražo, ki so jo čarovniki širili od roda do roda. Večinoma so se namreč pojavljali v spremstvu temnega kužka, namigajoč, da je ta tovariš sam bognasvaruj. In take živali so lahkovernežem vzbujale strah in grozo. Od tod francoski izraz bete noir, črna žival, za označitev osebe, katere ne-všečnega vpliva se bojimo. Univerzalno zdravilo V wurzburški univerzitetni knjižnici hranijo znamenit rokopis receptov iz časov Karla Velikega. Farmacija in medicina takrat še nista bili tako visoko razviti kakor dandanašnji. Lekarn v današnjem smislu še vobče ni bilo. Sicer pa bi imeli lekarnarji itak prav malo posla, ker predpisuje en sam izmed treh receptov wiirzburškega rokopisa tako učinkovito zdravilo, da pomaga zoper vse bolezni, strupe in kačje pike. To zdravilo je bilo sestavljeno iz 50 različnih masti in zelišč, izmed katerih si je moralo pač telo samo izbrati tiste, ki so mu najbolj prijale. Zanimivo je, da se mnoge tistih sestavin še dandanašnji uporabljajo kot zdravila, čeprav ne v taki mešanici kakor nekoč. UREDNIŠKA Nekemu uredniku je poslal neumorni pes-nikač za god lep koš za papir z dolgo pesmijo, ki naj bi omehčala urednika, da bi vsaj v bodoče priobčeval njegove prispevke, Dan nato je prišel pesnikač v uredništvo in rekel: iNo, kako vam ugaja darilo za god?« >Zelo. Hvala lepa za vašo pozornost!« >Ali vam je ugajala moja pesem?« >Tako, da sem z njo posveta vaš koš za papir In jo vanj položil.« VZDIH Pesnikač se je praskal po glavi, mučil z rimami in vzdihnil: »Za mene bi bilo bolje, da sem se rodil z mlinskim kamnom na vratu in se takoj po rojstvu potopil v globino morja, kakor da zdaj v potu svojega obraza verze kujem in vzdihujem: O luna, ti moj cilj talenta, nocoj al rumena ko polenta.« SREČA Mož: >Asa, goreči konec cigare sem vtaknil v usta!« 2ena: >Sreča, tvoja, da si to takoj zapazil«! NAIVNA GOSPA »Lepo prosim za dar božji! Moji otroci so lačni!« >Danes je šele petek, ali ste tedenski gospodinjski denar že porabili?« CBNOBOKZIJANEC Oče: »Poročila se boš z Lukičem!« Hči: »Za Luki o a sem preskromna, nevedna, neizobražena.« Oče: »Pol milijona dote bo vse to odtehtalo!« ČASOPISNA CVETKA Zanimivo predavanje so dve uri poslušali tako zaverovani v govornika, da so celo dihati pozabili! llJ^jiuiUIMOHMHiUill!ililUi!ii.:........i:.!li[;l1ll!ll!!Ill!!llffln NAPREDEK KULTURE Raziskovalec Afrike: »Neko nedeljo popoldne sem sedel v zelenici pod palmo in bral časopis. Ko sem ga hotel obrniti — kaj sem videl! Star lev je ležal pred menoj in na zadnji strani bral — male oglar-se!« NATANČEN RAČUN »Meni manjka eno pismo od mojega ženina.« 3>Kako moreš vedeti pri toliki množini pisem, ki ti jih je pisal, da ti je eno izginilo.« ^Poljube sem štela, ki mi jih js pošiljal. Bilo jih je dva milijona, zdaj jin. pa tisoč manjka.« IZBRANA DKl ŽBA >Zdaj pa ima plačilo za svojo visokost! Na vsakogar si le zviška gledal, nobena družba ni bila dosti dobra za tvojega sina in zdaj imaš čast, da je pri izpitu padel!« »Da, toda v najboljši družbi !>: IZ DRUŽBE »Kaj le imate proti Jeličevi Stani ?« »Njena preteklost mi ni po volji!« »Saj je vendar neomadeževana!« »Res je to, toda — predolga!« PLAČILO Upnik: »S kozi vse leto sem prav vsak dan pri vas.« Dolžnik: 3>In čas je, da se pobrativa!« VISER VLJUDNOSTI Trgovec z dežele je pisal bančnemu zavodu v mestu vedno z izbranimi, nai-vljudnejšimi izrazi in končal pismo: »Ko se Vam za zaupanje nadalje priporočam, si dovolim poklon svojega elegantnega spoštovanja, Jaka Brlezg.« KRČMARSKA ^Natakar, prosim, odnesi t oto zajčjo pečenko, ker še pod nožem mi javka.« Kr štev. 25 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. pojem iz višjega računstva, 8. pokrajina med Balkanom in Srednjo Evropo, 16, čutni organ, 17. gospodarska panoga, 19. žito, 20. vojaška ediniea, 21. cilj planincev. 23. nikalnica, 24. hudobna, 26. španski spolnik, 27. naravna prometna ovira, pa tudi prometno sredstvo, 28. igrišče, borilnica, 30. brez pokoja, neustaljen, 33. enota naravne dolžinske mere, 34. lahkoatletska disciplina, 35. oblika pomožnega glagola, 37. nedoločni zaimek, 38. živalski glas, 39. žensko ime, 40. število, 41. krmilo, hrana, 43. rastlinski proizvod, 44. snov predavanja, razprave, 46. stara beseda za pivo, 47. nikalna oblika pomožnega glagola, 48. grška črka, 50. voda v posebnem stanju, 51. kazalni zaimek, 53. žensko ime. 54. moško ime, 55. čutni organ, 56. pritok Donave, 58. pod-redni veznik, 59. reka v Rusiji, 61. osebni zaimek, 63. italijanski spolnik, 65. pesem, 67. majhna posoda, 69. glasbilo, 71. značilnost pesmi, 73. kratica za označbo starosti, 74. gibanje vode, elektrike, 76. predlog, 77. moško ime, 79. podredni veznik, 80. srbohrvatski kazalni zaimek, 81. prednice Ljubljane, 83. po zakonu dovoljen, 85. zanimiv, privlačen, razburljiv, 87. evropsko glavno mesto v jeziku njegovih prebivalcev, 88. rimska številka, 89. oče, 90. stara beseda za pivo, 92. stiska, pomanjkanje, 93. beseda, ki se jo otrok nauči med prvimi, 94. velika žival, 96. poln znanja, 98. pregovor, 99. pisna znamenje, ločilo, 100. pripadniki plemena, ki živi na Balkanu. Navpično: 1. kraj ob bivši jugoslovansko-italijanski meji, 2. tog, neroden, 3. topel, vroč, 4. grška črka, 5. sin po arabsko, 6. vojaška prtljaga, 7. latinski veznik, 9. italijanski spolnik, 10. domača ž:val, 11. usihajoč, propadajoč, 12. v mesu, 13. trščice, 14. cmeravo, solzavo, 15. otok v Donavi, 18. umetnik, 22. v slani, 24. fizikalno sestavljena snov, 25. mesto v Ru-muniji, 27. grška črka, 29. igralne karte, 31. število, 32. vzklik. 33. gora v Zasavju, 36. sorodnik, 38. sladica jed, 41. obmorski ropar, 42. grška pokrajina, 44. obrtnik, 45. hunski vojskovodja, 47. predlog, 49. turški fevdalec, 50. slaba zabela. 52.^ žuželka, 57. odsluženi vojak, 59. nedoločni zaimek, 60. povrtnina, 62. del stavbe, 64. vrsta bankovcev, 66. napaka, ki ni napravljena iz neznanja, temveč površnosti, 68. reka na Hrvatskem, 69. evropsko glavno mesto, 70. neoblečena. 72. otok med Irsko in Anglijo, 73. orodje. 75. žuželka, 77. osebni zaimek (množ.). 78. ni dovolj, 80. glasbeno delo, 82. predlog, 83. mesto na Poljskem, 84. so poleti krajše, pozimi pa daljše, 86. začetek abecede, 88. prst, zemlja, 91. krasen, zal, 94. športna kratica, 95. predlog, 96. priprava, studij, 97. nikalnica. Rešitev križanke štev. 24 Vodoravno: 2. beg; 5. splav; 9. kabel; 14. as; 16. lopar; 18. roman; 20. noša; 22. lit; 24. lovec: 26. zidar; 28. dad; 20. ctcr; 31. drobec; 33. kanal: 35. he: 36. hirci:: 38. lapuh: 40. a ven; 42. rakev; 44. tiran; 46. te dež; 49. namen; 51. nerad; 53, lemcž; 55, in; 57. vitek; 59. kazak; 61. niti; 62. ras; 64. Ke-mal; 66. rovar; 68. red; 69. Abel; 71. rezek; 73. remis; ?5. va; 76. novec; 78. cekin: BO. kesen; 82. repek; 84. Nanos: 86. narod: 89. ranar; 91. rival; 93. Reval; 95. iz; 97, kisel; 99. nalog; 101. dta; 102. kad; 104. tepec; 106. rojak; 108. cin; 109. azil; 110. pogan; 111. deza. Navpično: 1. balet; 3. el; 4. jjol; 5. Savel; 6. prelat; 7. ar; 8. voz; 9. kadar; 10. ananas; 11. en; 12. log; 13. Zadcr; 15. sitar; 17. pod; 19. mik; 21. šah; 23. teran; 25. cepin; 27. Ravel; 30. rokav; 32. curek; 34. leden; 37. kemik; 39. Harar; 41. nemir; 43. veter; 45. nazor; 48. žetev; 48. Miran; 50. Nemec; 52. davek; 54. zidan; 56. nabor; 58. kazen; 60. kamen; 63. sever; 65. lekar; 67, risar; 70. lepak; 72. kinin; 74. serec; 77. ceniti; 79. Novara; 81. novica; 83. Kasel; 85. salon: 87. dati; 88. Lika; 90. rep: 92. loj; 94. lani; 96. za; 98. lep; 100. gad; 108. da; 105. co; 107. ko. Zlogovtiica št, 26 ar — av — ba — bc — ček — čič — čr.'i — de — di — e — ed — — gor — gre — bi — ho — i — i — je — ka — ko — lem — log — Ion — me — met —■ mund — na — ne — n' — ni— ni — no — no — no — no — nost — o — o — or — pla — psi — re — ri — ri — ro — ru — sal — sLam — slav — sta — ta — te — ti — to — ton — tor — tu — tva — u — va — vi — vre — za. Iz teh zlogov sestavi 21 besed s pomenom.' 1. slovenska revija; 2. mesto v Gornji Italij"; 3. gorovje zapadno ob Renu; 4. oseba v Prešernovem Krstu; 5. reka k Jad-anu; 6. grška črka; 7. otok v Tihem oceanu; 8. veroizpoved; 9. starogrški modrijan; 10. vojaški sodnik (tuj.): 11. škržat; 12. svetopisemski starec; 13. reka v Južni Ameriki; 14. slovanska vodna vila; 15. dragocen les; 16. pti-česlovec (tuj); 17. slovenji pesnk (u, 1906); 18. mo>ko ime (pri nas redko); 19. grška mitološka oseba (nesrečna mati); 20. mesto ▼ Palestini; 21. del kolovrata. Prve in nato tretje črke. oboje brane navzdol, povedo rek po Riickertu (Erloschen kann ein Feu'r, doch nie kann es crfcalten). Rešitev zlogovnice št. 25 1) TJlcinj, 2) Metlika, 3) Retoromani, 4) efeb. 5) Tirolsko, 6) imitacija, 7) Bere-zina. 8) randevu. 9) Ankara, 10) Tarno-pol, 11) Jeriho, 12) Eritreja, 13) Tržič, 14) Erotika, 15) žensev, 16) koruza, 171 osepnice, 18) Nadiža. Umreti, bratje, težko ni; pustiti nade, to boli!« Schriftleiter - Urejuje: Rudolf Ožim, — FOr »Narodna tiskarna A. G.c ai» • Za »Narodno d.