T*7- -tp ^PoJtriinapEačana v Pssameine stevuket Navadne Din 1*—^ ob nedeljah Din 2*—* P osamesne ttemei Navadna Din 1*-—> ob neddjah Din 3*—v .TABOR* «-*» mAJjmmmm nedelje im pnzaSto^ A A ■* * UREDNIŠTVO #e naboj« v Mari* bora, Jurčičeva uL it. d, JU nad* stropje. Telefon intorurb* SL 270. UPRAVA aa nahaja v Jurčičevi alici SL 4, pritličje, dumo. Tele* fon SL 24. — SHS poStno&kovn! račun Štev. 11.787. Na naročila brem denarja m m anira. — Rokopisi aa ne w*Ma Naslov: Maribor, sreda 18. junija 1924. Leto: V. Številka: 138. Včerajšnje občinske volitve v celjskem sodnem okraju. (Celje okolica: SKS 339 (12), Korenovi socialisti 166 (6), Bernotovi socialisti 75 (2), napredna gospodarska stranka z nosilcem demokratom Vinkom. Kukovcem 255 (9); nemškutarji lil (4). Petrovče: socialisti 84 (7), SLS 15 ‘ (12), napredna gospodarska lista 74 (6). Klerikalci so napram naprednim strankam v manjšini. Sv. Juri ob j. ž. trg: združeni naprednjaki 74 (5), SLS 70 (4). Dozdaj so^tndl tu imeli klerikalci župana. Sv. Juri ob j. ž. okolica: SLS 179, S1KS 59, socialisti 49. Udeležba zelo mala. Škof javas: napredna gosp. lista socialisti 158 (9), SLS 282 (11). (Teharje: delavska zveza SLS 58, kmečka zveza SLS 108, gosp. obrtniška stranka 55, socialisti 112. Dramlje: kompromisna lista z napredno večino brez volitev izvoljena. Hotovl.1e: Enako. Sv. Peter, Sv. Lovrenc, Vel. Pirečlca: kompromisne liste, Sv. Rupert, Svetina, Dobrna, Šmartno, Višnjavaš SLS liste. Vojnik; nemškutarsko-rudikalna lista 62 (5), demokrati 26 (2), klerikalci 28 (2). Radikal Kovačič si je s pomočjo naj-®trupenejših renegatov rešil županski stolec. Žalec: gosp. lista (Vabičeva) 105 (7)', go^u 1 blok (JDS '+' SUS) 74.(5), SLS 64 (5). JGrižet napr. gosp. blok 3, 6o,clalisti 5, ? S(LS 9 mandatov. ,Bv. Pavel: napr. gosp. lista 63 (5), NSS 69 (5), SLS 113 (9), socialisti 48 (3), i nadstrankarska lista 39 (3). •—o— ODLOG PAŠIČEVEGA POTA NA BLED. BEOGRAD, 17. junija. Vaš dopisnik do-fcnava, da bo ministrski predsednik Pašič potoval še le po povratku ministra zunanjih zadev dr. Ninčida na Bled, da poroča kralju o političnem položaju in vseh važnejših tekočih zadevah. i&POR MED ALBANCI RADI NOVE VLADE. BEOGRAD, f7. jun. Zastopniki upornikov, Irt so se sestali v Tirani, se še vedno niso ^sporazumeli glede sestave nove vlade. Dočim zahttevajo zastopniki severne Albanije vojaško vlado, vztraja Fan Nolli pri svoji zahtev!, naj se skliče konstituanta, ki naj Iz tfcvole srede izvoli novo vlado. AHMED BEG ZOGU PADEL V boju s pristaši Bajram Zure. 'v BEOGRAD, 17. junija. Po še nepotrjenih vesteh iz Skadra je Ahmed beg Zogn. pred dvema dnevoma pri spopadu * Pristaši Bajram Zure pri Radomirju Padel. Ker so zveze med Albanijo In najina ozemljem' prekinjene, vesti ni bilo taiogoče kontrolirati. BORZA CURlH, 17. junija. Sklepni tečaji. Pariz 30.75, Beograd 6A5, London 24.45, Praga ih™®’ Ita'[,a 24.60, Newyork 565.75, Dunaj 7ArPPniniPeŠta a0068- 47 jun. Sklepni tečaj!. Pariz 463.50 468.50, Švica 1481.25—1492.25, Dunaj 0.11825—0.12025, Praga 247.10—250.10, Italija 364.25 36L25, Newyojk 83.75—84.75, Budimpešta 0.0«-0.1J5, London 363.50-366.50. BEOGRAD, 17 jun. Sklepni tečaji. Pariz 464,- do 464-25 Švica 1484-1487, London 360-362, Duna 0.1187-0.1,89, Praga 248.25 do 248.50, Italija 364.75—365,— Newyork »L- do 84.15, Budimpešta 0.09S>5_n m By-Wešta 36.50—36J5, - N-V-, >. Svetozar Pribičevič o položaju. Njegova zbora v Vojniču In Zagrebu. — Bol narodnega edinstva s separatizmom. Nasprotij v vladni koaliciji ni. ZAGREB, 17. julija. Minister za prosveto Svetozar Pribičevič se je včeraj vruil iz Vojniča, kjer se je udeležil od 4000 oseb obiskanega zborovanja srezke organizacije ta-mošnjih samostalnih demokratov, v Zagreb. Sinoči je imel na sestanku samostalnih demokratov govor o političnem položaju. V svojem govoru je med drugim izjavil da je po zadnji vladni krizi in njeni rešitvi nastal jasen položaj. Oddelili sta se dve skupini z. razločno in krepko začrtanimi smernicami. Prva sloni na narodnem jedinstvii, druga pa gradi svojo politiko na separatizmu, ki mora dovesti do razdelitve posameznih plemen potom federacije in atomizacije naroda. Če bi ta skupina dosegla svoj cilj, bi postal naš narod mesto odločilnega in močnega faktor- ja na Balkanu in v srednji Evropi brezpomembna žoga, s katero se bodo lahko igrali nenaklonjeni nam sosedje. Zagrebški organizaciji pripada težka naloga, da v središču separatističnega in federalističnega gibanja vzdrži pacijonalno fronto. Razširiti bo morala svoj delokrog tudi na sosedne kraje, kjer je zlom abstinenčne politike pripravil ugodna tla za pr.eokret v korist državne in nacijonaine ideje in političnega programa samostojnih demokratov. Vse vesti o tobožniii nasprotji^ v vladni koaliciji in o koncentracijski vladi je označil kot neresnične in prosto izmišljene od nasprotnikov. Vlada doslej tudi ni nikdar še razpravljala o razpustu narodne skupščine in razpisu novih volitev, in o tem tucji ni bil sprejet še nikak sklep. Kongres Narodne odbrane v Skoplju. Veličastna manifestacija za narodno edinstvo BEOGRAD, 17. junija. Med pravoslavnimi binkoštnimi prazniki se je vršil v Skoplju kongres Narodne odbrhne. Kongres se je razvil v veličastno manifestacijo za narodno In državno edinstvo. Po pozdravnem govoru predsednika vojvode Stepe Stepanoviča so bile prečitane pozdravne brzojavke, ki so dospele iz vseh delov države in .zlasti številno iz Slovenije. Kralju in vladi so bili poslani brzojavni pozdravi, končno pa je bila sprejeta sledeča resolucija: Na velikem zboru Narodne odbrane v starodavni prestolici carja Dušana zbrani meščani in seljaki staro- carske Srbije od Prijebolice do Gjevgjelije, od Zenice in Osogore do Prizrena in Bitolja skupno z delegati iz vseh delov naše širne domovine in v navzočnosti vojvode Stepanoviča, predsednika Narodne odbrane, pošiljalo bratske pozdrave vsem ujedinjenim bratom in jih poživljajo k skupnemu delu za blagor naroda in procvit naše skupne ujedi-njene domovine. — Številne govornike je zbrano občinstvo viharno pozdravljalo in vzklikalo kralju, domovini, narodnemu edin-stvu in vojvodi Stepanoviču. Zvečer se je vršila bakljada. MATTEOTI ŽRTEV FAŠISTOVSKIH MORILCEV. Izjave aretiranega Squadrita. — Duinim — 'slepo orodje fašistov. — Sprememba v gen. ravnateljstvu varnostne službe. RIM, 17. junija. Generalno ravnateljstvo varnostne službe je z današnjim ■dnem prevzel tržaški prefekt G risb o Monkadu. General de Bono, dosedanji generalni ravnatelj varnostne službe, je podal ostavko. RIM, 17. junija. »Justitia« poroča, da se je Matteotti glasom izjav aretiranega Squadrita do zadnjega trenutka branil Politične vesti. * Začetek občinskih volitev v Sloveniji. V pondeljek 16. tm. so se vršile obč. volitve v delu ljubljanske oblasti (ljubljanska okolica in kamniški okraj) ter v celjskem' sodnem! okraju v mariborski oblasti. Prvi dan volitev je pokazal, da moč klerikalizma pada. V ljubljanski okolici so klerikalci od zadnjih skupščinskih volitev nazadovali za 1200 glasov, napredni glasovi pa so narasli od 1754 na 2490 glasov. Demokratski glasovi so narasli za nad 100%. Treznost in pamet sta pričeli zmagovati. V mnogih občinah So si naprednjaki pridobili močne soodločajoče pozicije. Na klerikalnih okoplli so vavihrale napredne zastave. Napredne vrste se množe. Bile bi se še bolj, da so naprednjaki povsod sledili klicu JDS za skupni nastop. V nekaterih občinah je SKS bila trmasta, in tam tudi nj zaznamovati takih uspehov. Bolj ko kedaj kažejo sedanje občinske volitve potrebo skupne napredne fronte. Rezultate iz celjskega ©kraja objavljamo na drugem mestu. ^ * Ostudni osebni napadi šo se začeli zopet vrstiti v »Stražit, odkar jc g. posl. Pušenjak kot odgovorni urednik na varnem pred izročitvo sodišču. Tajto je zadnja Štev. prinesla zopet ostuden napad na^raano učiteljske •asObč.Gčlere, Lukman in klical napadalcem: »morilci, barbari, bojazljivci«, in jc do zadnjega trenutka vztrajal pri svojem' političnem! prepričanju, RIM, 17. junija. Tukajšnji listi poročajo, da je Domini pred kratkimi, pozvan, naj preneha s svojini tenorističnim delovanjem, pred pričami izjavil med' drugim! sledeče: Na svoji vesti imam' že 11 ali 12 umorov. Jaz imam zvezane roke in sem' popolnoma v oblasti onih, za ka tore sem' deloval. Ne preostaja mi ničesar druzega, kot da še nadalje hodim'po tej poti. Ge bi se temu protivil, bi m'e iz stradali, ali pa umorili. itd.). Prizadeti žal od Pušenjaka ne bodo niGgli dobiti zadoščenja pred sodiščem', ker je zasedanje skupščine zaključeno in bo težko tekom 3 mesecev pričelo novo zasedanje. Kakšno zadoščenje s! bodo prizadeti napram lopovski pisavi »Straže« potekali, ne vemo. Po našem mnenju pride za tako lopovščine edino še v poštev — pasji bič. \* Jasen odgovor na Davidovičeva \h motavanja. V 'beograjski »Reči« o d go Varja g. Pribičevič na intervievr, ki ga je dal nedavno Davidovih nekemu za grebškamu listu o vprašanju, zakaj opo zicijski blok ni dobil vlade. G. Davidovič dolži vlado, da je širila o Radiču mever jetne lažnjive vesti in tako vzbujala proti njemu nezaupanje. Upa, da pride kmalu čijs aa medsebojno zaupanje in sodelovanje. Na to pravi g. Pribičevič: G. Davidovič torej z zaupanjem spremlja akcijo in politiko1 Radičevo in smatra vse dokaze o njegovem' defetističnem in protidržavnem' delu za nedostatne in ničeve. To izjavlja g. Davidovič po Radičevem odhodu v Moskvo; to izjavlja Davidovič po Radičevem članku v »Slo-bodnem' domu«, kjer z zadovoljstvom konstatira, da se je po zaključen,ju skupščino iz vrst »večine« (torej tudi Davi-dovičoveev!) klicalo »Živela republika!« in »Živio Radič!« To izjavlja Davidovič po članku Radiča v »Slob, domu«, v kate- rem se hvali, da je 1.1909 v Rusiji agitiral za aneksijo Bosne in Hercegovine s strani Avstrije. Vse to še g. Da Vidoviču ni razlog za nezaupanje proti Radičevi politiki. V svojem interviewu g. Davidovič niti ne omenja Radičevega pota V Moskvo, tudi ne omenja trditve v Koroščevem, pr -teSu, da je demokratska stranka »priznala samoodločbo hrVatskg-ga in slovenskega naroda«. Ali je po vsem' tem čudno, če g. Davidovič ni mogel dobiti vlade? G. Davidovič ni miel nikdar korajže, da se jasno in odkrito izjavi o političnih vprašanjih! »Pi*lde čas«, — končuje g. Pribičevič — da 'se ozrem še na druge izjave g. Davidoviča, ki so po državniški kvaliteti enake gori citiranim1 izjavam. Že sedaj pa moram z največjo in d' g- -'-'iu odbiti nedostojni očitek g. Davidoviča, ki se nanaša na mojo osebo, namreč, da je moja edina nada v žandarjih in policiji in v širokih rokali onih, ki imajo opraviti z državnim denarjem’, češ da na zaupanje naroda ne morem' računati. Da je g. Davidovič izgubil takt in živce, zlasti ko je videl, kako tonejo njegove ladje, je verjetno in razumljivo. A' posledica tega bi morala biti, da se umakne iz politike, ne pa da postane prostaški in nedostojen. Kar se tiče zaupanja v široke roko onih, ki imajo opraviti z državnim denarjem1, stojim na razpolago g. Davidbvlčn: ne bojim se nikakega primerjanja ž 'njim! in njegovimi »bližnjimi« (Op. ur.: Tuj namiguje g. Pribičevič na zeta g. Davidoviča, ki še danes prejema iz državne blagajne kot nekakšen' konzularni zastopnik brez vsakega posla v Švici od vlade nagrado 50 tisoč D mesečno! Mar to ni korupcija, g. Davidovič!?!) ter sem prepričan, da bom vsikdar izšel čistejši in svetlejši od njih. Kar pa se tiče razpoloženj- in zaupa i ja narodnega, se jc že manifestiralo v Beogradu in se bo po celi državi ter bo tudi prilika dana, da se legalno izrazi. Ne dvomim o tem, kako se bo n kroti opredelil: ali za mojo politiko narodnega In državnega edinstva ali za Davidovičavo kupčevanje z defetisti in protidržavaiiai elementi. Ako bi o tem' dvomil, bi moral dvomiti o lepši bodočnosti naroda.« * Prosto po »Straži«. (Zebot kot politični modri jan.) Vsaka stranka je po svojem' programu odvisna od svojih voditeljev. Podobna je njivi, ki v svoje brazda sprejema zrna in semena: Čim' popolnejša so ta semena, tem boljša in obilnejša je žetev. Čim' slabše so, tem manj jc upanja na ugodno žetev. Tak duhovni sejalec je med klerikalci nli bi po svojem! poklicu vsaj moral biti Franjo .Zebot. Lar tinski pregovor pravi: »Nemo dat, Quod non habet.« (Nobeden ne da, česar nima.) Franjo Žabot bi moral dati velike in valovito ideje. Pa kako naj jih da, če jih1 nima?! Možu nedostaje potrebne izobrazbe. Svoje študije je menda pri tiščal do 2. razreda ljudske šole. O sistematičnem izobraževanju ni bilo ni govora. Za to se mu pomanjkanje izobrazbo in kulture pozna pri vsakem' koraku). Žebot ne razpolaga ne z izobraženostjo, ne z držav lt-ško sposobnostjo. Tem večja pa je njegova ambicioznost, častihlepnost. — Nada! jni opis žebotovega velikega državni štva in duševnega velikanstva najdejo cen j. čitatelji v uvodniku zadnje »Straže«. samo je troba mesto Svetozar Pribičevič citati Franjo Žebot, minister in spe, pa je opis točen. Pika. * Radič kot gost. Boljševiško oficijel-no glasilo, moskovska »Izvestija«, poroča, da prisostvuje Radič »kot gost« konferencam III. internacionale. Podpirajte Jug. Matico! sssrsi n a n tr ur«. ir miciTtrarnfremrm^y0ffiTla_I»2i.. Dnevna kronfflea. — Kralj in kraljica na strelski tekmi V Ljubljani. V nedeljo se je vršila v Ljubljani na vojaškem' strelišču strel tka tekma slovenskih lovcev in vojaštva pod pokrovitelj stvora! generala Stojadi-noviča. Poleg velikega župana so prisostvovali tekmi tudii francoski, avstrijski in namestnik češkoslovaškega konzula ter številni drugi častni gostje. Popol ian ob 17. uri sta se pripeljala na streli ISe tudi kralj in kraljica, navdušeno pozdravljena od zbranega občinstva. Po kratkem1 pozdravu predsednika SiLD, velikega župana dr. Balti ča, gerenta dr. Krejčj ja in min. n. r. dr. Žerjava sta si visoka gosta ogledovala potek tekme in se razgovarjala nad eno uro s posameznimi tekmovalci Ko sta odhajala, so jima lovef in občinstvo priredili viharne ovacije. S strelišča std odšla kralj in kraljica na Grad in sta si tam' Ogledala tudi kapelico sv. Jurija. Občinstvo jih je povsod navdušeno pozdravljalo. Z Gradu sta se vrnila na Bled. — VELIKI ŽUPAN G. DR. PIRKMAJER v sredo 18. jun. ne bo sprejemal strank. — Javna ponudba »Straži«! V zadnji »Straži« so gg. postali zopet malo raz-boriti. V pomanjkanju stvarnih argumentov so se zopet zatekli k natolcevanju in pišejo med drugim’, da so morali demokratski ministri in ne vemo kdo še vse najprej podpreti in finansirati »Jutro« in »Tabor«. Stavimo »Straži« s temi javno sledečo ponudbo: Kadar dokažete, da smo sprejeli za naš list kakoršno koli podporo ali vsoto, se s tem javno obvezujemo, da plačamo takoj v klerikalni tiskovni sklad isto vsoto v desetkratnem Iznosu. Gospodje, bližajo se volitve in mislimo, da se ne boste branili milijonov, ki nam jih' podtikate. Ne zamudite ugodne prilike! — Obupen položaj penzlionistov. — »Straži« je že zopet zmanjkalo argumentov za napade na demokrate, ki jih je pri zadnjih volitvah že obsodila na smrt in pokopala. Vtej svoji duševni revščini so se gg. oprijeli obupnega položaja penzi jonistov, češ, poglejte, uboge, izstradane pare, te proklete, polliitično mrtve demokrate. Kljub temu, da smo jih celo leto pokopali in jim zvonili posmrtnico, so dobili kar 4 ministre, in 2 podtajnika, a Ba nas niso še niič preskrbeli, mi smo vami pa že toliko obljubili. Gospodje krog »Straže« se včasih le malo preveč zanašajo na neumnost .svojih čitateljev. Ljudstvo danes klerikalce že precej po-ena in se vprašuje, kaj za božjo voljo je delalo celo leto 21 klerikalnih tigrov, da kljub vsem Markovim' protokolom za penzijoniste niso ničesar dosegli. Ob koncu omenjene noitce samo priznavajo, da trna finančni minister dobro voljo in je treba le pritiska in obljube finančnega ministra bi se bile že izvršile, če so gg. mnenja, da bi mogel to doseči eden gam slovenski demokratski poslanec, koliko lažje b! bilo to doseglo 21 klerikal nih tigrov. Ali ni to najboljši dokaz nesposobnosti klerikalnih poslancev, ki bi •vioje privilegije nad Slovenijo, a niti tega niso dosegli!! — Stekel pes. Dne 12. tm. je stekel pes Volčje paeme na potu iz Maribora proti Rečju ogrizel več psov. Samo v Račju je bilo ogrizenih enajst. Odkod je pes priSel, ni dognano. Oblasti so pod vzele primerne korake, da preprečijo širjanjc te opasne bolezni. Opozarjamo občinstvo, naj vsak sumljiv slučaj nemudoma javi pristojni oblasti (županstvu), da se S tem Izogne nedoglednim posledicam. — Ustanovitev zadružne elektrarne v Spodnji Pol.fekavi. V nedeljo dne 15. junija ae je vršilo v občinski hiši na Spodnji Poljekavi ustanovno zborovanje zadružne elektrarne za kraja Spodnjo Poljekavo in Pragersko. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Vodil ga je veleposestnik g. Pavel Glančnik, referirala sta pa o delu pripravljalnega odbora domači nadučitelj g. Avgust Kopriva in o nalogah podeželskih zadružnih elektrarn ravnatelj Zadružne Zveze v Celju g. Jianko Lešničar. Pri tej ustanovitvi je treba zabilježiti dva zanimiva momenta: na eni strani neobičajno veliko prijav za električno luč in 'moč, na drulgi pa dej-etvo, da podari občina Spodnja Poljbka-t* m ustanovitev elektrarne visoko iso- to po 150.000 Din. To je krasen vzgled pa metne komunalne publike na deželi, ki bi ga lahko posnemala marsikatera naša občina! — Na vrsti sta sedaj še projekta Fram in Gornja Poljskava, ki bodsta pa, kakor slišimo, še letos realizirana. S tem bodo imele vse občine od Maribora do Slov, Bistrice električni tok ,s Fale. Kdor Želi kulturni in gospodarski napredek naše dežele, naj pomaga pri elektrifika-cijskem delu! Zadružna Zveza v Celju da vsak čas vsa potrebna navodila in nasvete. — »Odiranje izletnikov«. Z ozirom na naš tozadevni članek dne 11. tm. nas prosi gostilna Kores v D. M. Puščavi pri Sv. Lovrencu na Poh., da izletnikom pojasnimo sledeče: Glasom1 cenika, ki je v vseh prostorih gostilne vidno nabit, porcija' sira in salame ne stane 100 K, ampak samo 50 K in sploh so cene razmeram primerne, deloma celo nižje kot v Mariboru (piščanec 20, v Mariboru 25 D itd). Iz tega sledi, da o »odiranju« ni govora, če pa se je komu potom natakaric zgodila krivica, bi se bil mogel pritožiti gostilničarju, kar pa nobeden p. n. gost ni storil, čeravno bi se bila tem potom zadeva takoj poravnala — »Hajlanje v Rogatcu«. K tozadevnemu članku v »Taboru« z dne 5. tm. smo prejeli: V članku sc očita med drugim tudi finančnemu pregledniku Kerndlu iz Rogatca, da se pajdaši s tamošnjimi nemčurji in poseča nemške prireditve. Na koncu članka se zahteva od višjih oblasti, naj pometejo z nezanesljivimi elementi, kateri podpirajo krepajoče nemčurstvo. K temu si usojamo dodati samo eno vprašanje: zakaj Kerndl ni bil premeščen v Beograd, kakor je to baje bilo svoj ča« sklenjeno? Njegova žena bi na to vprašanje znala dati najsi-gurnejši odgovor. Saj je baš ona v kritičnem času decembra leta 1922 obhodila vse pristojne oblasti in izposlovala, kakor je to sama trdila, da njen mož gosp. Kerndl ni bil premeščen v Beograd. V zahvalo pa se je pozneje ponosno trkala na prsi in junaško povzdignila ter pokazala figo proti Beogradu s pripombo: »Kaj, mi da naj gremo v Beograd? ne, nikoli ne pojdemo med one balkanske cigane, kateri se tako podpišejo« — in pokazala je znani sramotilni znak s palcem desne roke. Kerndl pa v zahvalo, da se ga je premestilo iz Sv. Lenarta v Sl. g. v tako lep kraj kot je Rogatec,' se pajdaši z narodno nezanesljivimi elementi in podpira krepajoče nemčurstvo. (Podpisi prič so pri nas na razpolago! Op. ured.) — Kongres invalidov v Ljubljani. V nedeljo 15. tm. je bil o tvor j en v Ljubljani IV. kongres Udruženja vojnih invalidov ob veliki udeležbi delegatov iz vseh pokrajin naše širne domovine. Zborovanje je otvoril predsednik ndružmja or. Vojan Mladenovič. Kralj je poz-l v vil kongres s posebno brzojavko. Po pozdra vu zastopnikov oblasti in drugih funk-cijonarjev jebil izvoljen za predsednika kongresa slovenski dobrovoljec dr. Turk, Dopoldne je bil zaključen reprezentativni del kongresa z izmenjanjem raznih pozdravov sorodnih organizacij, popol dne pa so bila prečitana poročila osrednjega odbora in posameznih funkcijo-narjev. Mestoma se je razvila viharna debata, ki je imela za posledico, da je dr. Turk odložil predsedstvo in zapustil kongres. V nadaljni razpravi so govorniki kritizirali slabost oentralne uprave napram' vladi, kakor tudi njeno nedelovanje. Zoper redukcijo invalidov je bil sprejet najostrejši protest. V pondeljek dopoldne se je vršila razprava o novem invalidskem1 zakonu, ki so ga govorniki ostro kritizirali. Popoldne se je nadaljevala razprava o internih zadevah organizacije, nakar je bil osrednjemu odboru izrečen absolutorij. Dane« se vrše volitve novega odbora. — Ljubljanski škof kupil »Slovenca« »Jutro« poroča, da je ljubljanski škof dr. Jeglič kupil »Slovenca« in »Katoliško tiskarno« za skupno ceno 19 milijonov. Od sedaj je torej škof osebno odgovoren za pisavo glavnega klerikalnega glasila »Narodni dnevnik«, ki je bil naslednik »Jutranjih novosti«, je z današnjim dnem' prenehal izhajati. —• Gasilsko slavje v Šoštanju. Blnkb-štnl pokrajinski zlet celjske gasilne zveze povodom 45-letnice šoštanjskega dru$tya je si ja jno »spel. je železničarska godba »Drava« iz Maribora, ki je skupno z društvenimi pevskim zborom napravila jubilantom’ podoknico. V nedeljo predpoldne se je od kolodvora razvila sijajna povorka, v kateri je bilo zastopanih 83 društev z 11 prapori in 5 godbami. Vsega članstva v kroju je bilo 1960 in skoraj isto število brez kro ja. Zastopana je bila Ljubljana z zvezni m starosto Barletom na čelu in mnogo sosednih društev. Sprevod je krenil s kolodvora, povsod živahno pozdravljen pred mestno hišo, kjer so se vršili slav nostni pozdravi. Govoril jo mestni župan Marinček, ki je proslavljal gasilsko požrtvovalnost in tolmačil simpatije našega ljudstva za nesebično požrtvovalnost slovenskih gasilcev. Govorili so še slovenjgraški srezki poglavar g. dr. Ipavic, g. Barle in tovariš Schsvarz. Sledil je slavnostni mimohod pred dostojanstveniki in jubilanti, nakar je bila predpol danska slavnost končana Popoldan se je na veseličnem' prostoru vršila velika ljrrd eka veselica, ki je nudila vsem udeležencem' mnogo vsestranskega razvedrila. Kultura in umetnost BIZET: »C&RMEN«. (Opera v štirih dejanjih.) Vsebina te popularne opere je sledeča: 1. dejanje. Smo v Sevilji v početku mino lega stoletja. Vojaška straža, katere povelj nik je narednik Morales (g. Urvalek), se pri pravlja na izmenjavo. Kmetsko dekle Micaela (gč. Vladimirova) priteče ter išče svojega Jo seta, narednika (g. Skrivanič). Ta pa še ni nastopil službe, vsled česar spet odide, ker postajajo vojaki z njo preveč ljubeznjivi. Pri novi straži, ki nastopi, je prideljen Jose kot poveljnik. V opoldanskem odmoru zapuščajo delavke bližnje tobakarne svoje delo; med njimi se nahaja tudi ciganka Carmen. Zanima se osobito za Joseta, ki pa ji sicer ne posveča posebne pozornosti. Ko gredo delavke spet na delo, pride Micaela. Joseta pošlje kmalu njegov poročnik Zuniga (g. Štagljar) v tobakamico, pomirit delavke, ki so v prepiru. Povzročiteljica prepira je Carmen. Jose jo mora spraviti v zapor, a zvita ciganka sl ga kmalu osvoji, tako, da ji da priložnost k pobegu. Vsled tega mora on v zapor. 2. dejanje. V krčmi pred Seviljo vidimo tihotapce, dekleta in graničarje. Carmen pri čakuje Joseta, ki je že doslužil svojo kazen. Hoče ga spraviti v tihotapsko družbo. Čeravno je strastno zaljubljen, ima že vendar toliko vojaškega duha, da hoče iti v vojašnico, ko sliši glas trobente. S svojim poročnikom, ki ga išče, pride v prepir, katerega posledica je ta, da odvedejo tihotapci komandirja Zuniga. Jose ostane v tihotapski družbi. 3. dejanje. Družba teh-le se zbira v divji soteski. V nji je tudi Carmen ter dve drugi mladi ciganki, Frasquita (gč. Lttbejeva) in Mercedes (gč. Kogejeva). Iz igralnih kart izve Carmen, da bo umrla nasilne smrti. Joseta ne ljubi več* kajti svojo naklonjenost daruje sedaj bikoborcu Escamillu (g. Govorov). Oba tekmeca se zapleteta v boj, v katerem zmaga Jose. Za zahvalo, da so mu prišli na pomoč tihotapci, povabi Escamilo celo družbo k prihodnjemu svojemu nastopu' v seviljski areni. 4. dejanje. Pred areno pozdravlja ljudstvo bikoborce, med temi Escamilla. Prijateljice svare Carmen pred navzočim Josetom, ki jo hoče. umoriti. Svojo namero izvrši med tem, ko ljudstvo v areni slavi zmagovitega Escamilla. Bizetova genialna glasba je primerno celemu sujetu dramatsko Izrazita ter nudi vsestransko menjavo, in to glede melodike, ritmike in orkestracije. Osobito glavne osebe so v tem oziru začrtane s krepkimi in značilnimi potezami. Muzikalni, kakor predvsem režijski del, pa vsebujeta obilo težkoč, katere so bile za naše razmere na prvi hip nepremagljive, katere pa je spretna roka našega opernega ravnatelja g. Mitroviča srečno Premagala. In tako smo spet doživeli pred« stavo, katera se enakovredno postavi na stran našim lepo uspelim letošnjim opernim Prireditvam. Glavno vlogo Carmen je Igrala ga. Mitrovičeva briljantno. Vse strasti vročekrvne, strastne in divje ciganke so prišle do značilnega izraza. To zamore le igralski talent, kakršen je baš ga. Mitrovičeva. Ko bi še njen glas f nižini bil v isti meri polnodoneč, kakor v višini, bi to seveda bilo v prid skoz in skoz vrlo uspeli kreaciji. Primerni in krasno zasnovani kostumi šo povzdignili celotni uspeh te vloge. Gč. Vladimirova Je bila v svoji pretežno Jjrično zasnovani vlogi v srečnem nasorotiu napram izrazito dramatski vlogi ge. Mitrovičeve. V igri in v petju je dokazala mnogo okusa; vse je bilo podano z iskrenim in srčnim čustvovanjem. Njen spev v 3. dejanju, ko prosi Stvarnika pomoči, je bil poln duše. G. Skrivanič je pa topot dokazal s svojci preštudirano kreacijo uprav občudovanja vredno vsebinsko razumevanje. V maski, o-sobito v 4. dejanju izvrstno pogoden, je živel takorekoč v svoji vlogi. V scenah s Carmen sta nam oba umetnika nudila užitek prve vrste, ki je y sklepni sceni dosegel u-prav pretresujoč višek. To je bilo izraževa-nje strasti, da je nemalo spreletela človeka zona. G. Govorov kot španski toreador je bil v pastopu siguren in sicer v igri.prav dober. Gč. Lubcjeva je bila spet prav naravna, gibka in njen svež in čeden glasek je prišel do prijetne veljave. V splošnem napreduje ta ambicijozna moč od partije do partije, Gč. Kogejevo smo že slišali v pevskem o-ziru v boljšem razpoloženju. G. Urvglek, ki je nastopil v I. dejanju kot narednik, v 2. in 3. dejanju pa kot tihotapec, g. Skrbinšek kot Remendado ter g. Štagljar kot oficir, so svoje vloge absolvirali dostojno ter so v harmonični celoti zapustili kar najbolj) vtis, Osobito je te predstavnike še omeniti v izvedbi težavnega kvinteta v drugem dejanju (Frasquita, Mercedes, Carmen, Remendado In Dancairo). Priznanje zaslužijo tudi zbori, deški, ženski kakor moški; držali so se v igri in v petju vrlo dobro in premagali so marsikatere tehniške težkoče. Plesi cigank so dokazali vestnost priprave, kar velja sploh o celokupni predstavi. Režija g. Bachmanna zasluži radi tega polno priznanje. V uprizoritvi Je bilo mnogo okusa in srečnih domislekov. Posebno pozornost so vzbujali nastopajoč vojaki (v 1. in 4. dejanju), katere je s konji vred dala na razpolago vojaška uprava. Slikovita sceniška oprema je bila izvršena po načrtih scenografa g. prof. Cotiča. Kostumi so bili primerni in okusni, nekatere maske so bile prav dobre in značilne. Orkester je bil na višku, kakor smo to pač vajeni pod taktirko g. Mitroviča; posebej je Še o-meniti uporabo harfe, katero smo često doslej pogrešali. Kaj naj še rečem h koncu o dirigentu, g. opernem ravnatelju Mitroviču? Več kot vsaka beseda, ga hvali njegovo neumorno in smotreno delo in njegovi uspehi. Kakor čarovnik nam Se ustvaril v naših malenkostnih razmerah takorekoč kulturno institucijo, ki bi bila vredna največjega upoštevanja s strani faktorjev, ki imajo njeno financijelno usodo v rokah. V priznanje svojih uprav kolosalnih uspehov je bil skromen umetnik istočasno z zastopniki glavnih vlog deležen burnih ovacij in daril. Občinstvo Je s tem dokazalo, da ve ceniti moža, k! Je ni svojem mestu. Repertoar naše opere še je z uprizoritvijo opere »Carmen« obogatil spet za eno naibolf privlačnih del svetovne literature. Obenem je s to uprizoritvijo doseglo število od g. ravn. Mitroviča naštudiranih opernih rdei 10. Tudi jubilej, ki pa pomeni v nacijonalnem in kulturnem pokretu našega mesta ob sever«! ar<‘ žavnl meji eno najvažnejših činjenic. H- D« ' ' 1 x Veronika Deseniška, najnovejša ks* virna tragedija v, petih' dejanjih našega! odličnega pesnika Otona Župančiča; boj kmlalu dotiskan« ini izide Se pred koncerni tega mesec«, vi založbi Zvezne tiskarne »n knjigarne v Ljubljani. Založba bb oskrbela za to krasno slovensko remek-delo, !ti ga naše Narodno gledališče uprizoril v jeseni na dramskem' odru, troje izdaj: predvsem ljudsko izdajo v okvir jr* »Splošne knjfžmoe«, ki bo vzl$e svoji dostojni opremi po ovoji skromni1 oemi lahko dostopna najširšimi, slojem!, nadalje ] 'inejšo izdajo v večji oMtki na izvrstnem! papirju, in slednjič Itfkšpusiib v celo usnje vezano izdajo vi omejenem numerl-ranem številu in opremljeno z lastnoročnim podpisom avtorja. Vs® tri izdaje, ti' bodo tiskarne ■v, modernih, jasnih tipih, bodo opremljene tudt z najnovejšo sliko pisatelja. ' x Nova palača »a rusko kulturo. ,V Iva-novw-Voarij*zenskom so pričeli podirati cerkev in ječo in bodo na ogromnem! ■kompleksu, ki ga tako pridobe, dvignili »palačo Vladimira Iljida-Ljenina«, v kateri bodo koncentrirane vse kulturno dragocenosti iz cele gubernije. Don ar bodo zbrali delavci iz svojih sredstev. Palača bo gotova še to leto. § L citraški klub v Mariboru. Redne vaje izvršujočih Članov se zopet vrše vsako sredo v klubovi sobi, Gambrinova dvorana, Pričetek v sredo dne 18. junija 1924 ob 20. urh Točna udeležba dolžnost. — Odbor. A ivrarTtr5f«rrtw® ^rTnrrrTSrJU?«' *r A B U •&** Mariborske vesti Matibar, 17. junija 1954. m Smrtna kosa. Danes zjutraj ob pol 4. ftri jc umrl po dolgotrajni bolezni znani mariborski hotelir, g. Ivan Friedl, v starosti 55. let. Pogreb se vrši v četrtek ob pol 16. uri iz mrtvašnice na starem mestnem pokopališču v rodbinsko grobnico na pokopališču v Pobrežju. Naj v miru počiva! m Na jutrišnjem družabnem večeru, ki ga priredi Gospodarsko in politično društvo za I. in IV. okraj' ob 20. url v Narodnem domu, sodelujejo pevci »Jadrana« in priljubljen slovenski orkester, tako, da je za dobro zabavo v obilni meri preskrbljeno. Policijska »ra je podaljšana in tudi plesalci bodo lahko prišli na svoj račun. Vsi prijatelji in somišljeniki so vabljeni k najštevilnejši udeležbi. m Društvo jugoslov. državnih uslitžben-bencev in upokojencev naznanja svojim članom, da se gledališki abonmanl za sezono 1924-1925 priglasijo letos in to le še do 20. tm. pri gledališki upravi z društveno legitimacijo. m Državni vpokojcnci, člani Društva 'državnih jugoslov. uslužboncev in vpokojen-cev, ki še niso obnovili članarine za 1. 1924, in zamudnih 130*članov, ki imajo še vplačati do zadnjega 20. slučaja posmrtnino, se pozivajo, da svojo dolžnost takoj store, ker se ' bodo sicer iz društva izbrisali. Roza-izkazui-ce niso več veljavne, pač pa bele, ki se dobe ‘ pri g. Ostrovšku v Nabavljalni zadrugi, kjer so prijavni dnevi od 10. do 20. vsakega meseca. m Izleti Glasbene Matice. Glasbena Matica bo tudi letos priredila nekaj izletov v bližnjo in daljno okolico. Prihodnji nedeljo n. pr. napravi izlet na mejo k sv. Duhu na Ostrem vrhu, 29. junija pa koncertira v Rogaški Slatini, 6. julija pa bo najbrž pela vrh Pohorja pri Mariborski koči. m: Nemška nesramnost. Prejeli smo: Vkljub Sletnemu obstoju Jugoslavijo še Mariborska mlekarna d. z ov z. ne smatra potrebno, da bi ši nabavila za obrat potrebne tiskovine v slovenskem jeziku. Tako rabi in razpošilja še danes lepljivo zatvore samo V nemškem1 jeziku in za današnje čase naravnost izzivalne. Napis se glasi: Marburger Molkerei G. m. b. H. Marburg a D., Steiermark. — (Radovedni smo, kaj poreče na to naša obrtna oblast! Ali bo znala primerno dopovedati tvrdki, da smo v jugosloven-ekem) Mariboru in da je drznost na tak način izzivati slovenske ■stranke! (Original navedene tiskovine .je pri nas na vpogled! Op. ur.) m Na naslov tobačne tovarne v Ljubljani. V našo redakcijo nam je danes prinesel nek gospod pokazati zavojček neretvanskega tobaka, ki ga je kupil v tukajšnji glavni za-. logi. Glayna zaloga je sprejela to pošiljko včeraj iz Ljubljane. Tobak je dobesedno Skoz in skoz plesnjiv. Takih pritožb smo slišali že od več strani in se v zadnjem času vedno bolj množc. Krivda leži na tobačni tovarni v Ljubljani, ki ne varuje tobačnih Izdelkov pred vlago. Zahtevamo od merodajnih činiteljev, da ta nedostatek nemudoma odpravijo. Za današnje visoke cene pač lahko zahtevamo vsaj dober, nepokvarjen tobak. m Več obzirnosti do potujočega občinstva. Na našo včerajšnjo notico pod gornjim naslovom nas naproša g. I. K., naj objavimo, da prt omenjeni nezgodi njega ne zadene nobena krivda, ker on ni nikomur namenoma ali iz brezobzirnosti zastavljal izhoda, fM je mogel vsakdo nemoteno izstopiti. Do-tičha ženska je imela s seboj ogromno prtljage, ki je železniški predpisi niti ne dovoljujejo. Sama je čakala na zadnje, da bi se lažje gibala s svojimi ovoji jn košarami. Ko je izstopila in padla te vlaka, je bil g. I. K. Oddaljen že kakih 20 korakov in torej ne more biti kriv, njene nezgode. — Ne glede nato, da je imela dotična ženska preveliko prtljago, bi pač bila dolžnost službujočega osobja, da skrbi za to, da vlak ne odpelje, Predno ne izstopijo vsi potniki. Toliko obzirnosti potujoče občinstvo od železniške u-Prave pri današnjih visokih cenah pač lahko vahteva. m' Državna loterija. Srečko za T. razred (8. kolo) so zopet v največji izbiri na razpolago prj blagajni glavno pošte. Vsakdo si 1 ali k o sam izbere razpoložljive srečke in se informira o stanju igre, prihrani si pa tudi' stroške do pošiljanja srečk iz Beograda ali Zagreba. Cena celi reČki je 80 Din., polovici 40 Din., četrtiu-ki 20 Din. za vsaki razred. Na željo se pošiljajo tudi po pošti. Nabavite ali pa rezervirajte si srečke pravočasno^ m Odkup daril potom Trgovskega gremi- ja. Gremij opozarja svoje člane, da je prejel tablice o potrdilu odkupa in jih dobe vsi oni, ki so vposlali zneske, oziroma ki so se izjavili za odkup in ki še nameravajo to storiti, v pisarni Trgovskega gremija. m Izdajanje pisemske pošte ob nedeljah. Vsled prošnje Trgovskega gremija je glavni poštni urad dovolil zopetno izročitev pisemske pošte ob nedeljah trgovskim in industrijskim tvrdkam in sicer od 8. ure 30 minut do 10.30. Vendar pa morajo interesentje prevzemati pošto sami, ali pa pošiljati po njo popolnoma zanesljive osebe, da se.nič ne izgubi, oziroma ne pride kako pismo v r'ke nepoklicanim osebam. m Tujci v Mariboru. Dne 17. junija je bilo v Mariboru prijavljenih 46 tujcev in sicer: Moran 14, Privathotel 3, Zamorec 21 in Črni orel 7. m Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 8. do 14. junija. Mestni fizika,! poroča, da ni bil prijavljen noben nov slučaj. m Umor v Grajskem logu. O zagonetnem umoru doznavamo še sledeče podrobnosti: Umorjenka je stara krog 40 let, je šibke postave in čedno oblečena.. Nesla je nedvomno v soboto piščeta na mariborski trg. Ni Še dognano, ali je bila napadena in umorjena na potu v mesto ali še le na povratku domov. Ena oseba trdi, da jo je videla še krog 16. ure na trgu. Na desni strani vrata ima prerezano žilo odvodnico in je umrla vsled izkrvavitve. Razen tega ima na obrazu in po desni roki več manjših poškodb in praskotin, ki izviralo od nohtov. Te poškodbe kažeio, da se je vršil med njo in napadalcem srdit boj. V bližini ust je bila najdena večja množina listja, s katerim ji je napadalec bržkone hotel zamašiti usta, da ne bi kričala. Značilno pa je, da spodnjega krila, s katerim je bila pokrita po nogah, ni imela oblečenega, temveč je bilo samo položeno na noge. Po drugih najdenih znakih se celo sumi, da je bila ženska posiljena. Njeno identiteto le u-gotovil njen mož, ki jo je z bratom prišel v mesto iskat, ker se od sobote ni vrnila več domov. Domov bi se morala vračati skozi Lajtersperk. Kako je zašla v popolnoma nasprotno smer nad tri ribnike, je še nerešena uganka, ki dela umor še bolj zagoneten. Tekom včerajšnjega dneva sta bila aretirana dva postopača, ki se ju je osumilo umora. Vendar pa proti njima ni še nikakih dokazov. m Z noži sta ga obdelala. V soboto pop. krog 45. ure so se sprli v Cankarjevi ulici radi nekega dekleta trije ljubezni željni mladiči. Za vse skupaj je bilo eno dekle premalo, pa so si ga hoteli vsi trije osvojiti. Ker zlepa ni šlo, so zgrabili za nože ter se začeli medsebojno obdelovati. Končni rezultat je bil ta, da je imel 28-letni Avgust Rostohar štiri globoke rane na prsih in na hrbtu. Hudo krvavečega je rešilni oddelek na poziv stražnika prepeljal v bolnico, ostala dva junaka, nekega Antona Vančeka in Karla Lesjaka pa je odpeljal stražnik, da si v sodnih zaporih malo ohladita prevročo kri. m Našla se je v nedeljo 15. tm. v Slovenski ulici damska ura. Poizve se pri Rudolfu Grbavec, »Vrt« (Džamonja), Koroščeva ul. 44, Maribor. 1319 m! Jazz Band — originalna amerikan-ska godba in petje; izvaja družba zamorcev »WeIlmont« od 1. junija v klub baru. Poleg teg-a plesne zvezde Clare Burghard, Ice Teje in Mari Clar. 771 Narodno gtedaHSČe. REPBRTOIBEs Pondeljek, 16. junija, zaprto. Torek, 17. junija, »Carmen*. Ab. A. Sreda, 18. junija, »Carmen«. Ab. C. Četrtak, 19. junija, »Kamela skozi uho šivanke«. Ab. B. (Zadnjič v sezoni). Petek, 20. junija. Zaprto. Sobota, 31. junija. »Travnata* Ab. D. (Zadnjic v sezoni). Nedelja-, 22. junija. »Namišljeni bolnik«. Ab. E, (Zadnjič v sezoni). Zadnjič v sezoni se v prizori v četrtek 19. tin. »Kamela skozi uho šivanke«, komedija češkega pisatelja V. P, Lange rja. Komedija vzbuja mnogo smeha ter je dosegla pri vseh dosedanjih vprizori-tvah lep uspeh. Nastopijo gdč. Kogojeva, Petkova, Savi nov a, Kraljeva ter gg. Kovič, Rasberger, Tepavac, Skrbinšek, Kokot in g. Tovornik. Prijave za abonma ra gledališko sezono 1924-25 se podaljša še do 20. t. m., na kar opozarjamo cenj, občinstvo, ker pozneje ne bodo več taiko ugodni pogoji ■ kot eo sedal Sokolstvo. o Odsek mariborskega Sokola na Pragerskem priredi v nedeljo dne 22. tm. o-krožni zlet na Pragersko, z .Tako obširnim sporedom, kakor je razvidno iz nabitih plakatov. Pridite vsi Sokolu naklonjeni, in posetite Sokola na Pragerskem, ki je razprostrl svoja krila nad nekdaj najhujšim nemčurskim gnezdom. Pridite in pokažite tudi našim nasprotnikom, ki zatirajo in ovirajo našega Sokola v njegovem razvoju, da je njih trud zastonj. Pomagajte mu, da se postavi na lastne noge in osamosvoji. Velike šo njegove bodoče naloge. V nedeljo Vsi na Pragersko! o Pokrajinski zlet v Sarajevu. Vsa društva oziroma župe, ki so prijavile u-deležnike za zlet v Sarajevu zletnomu odboru v Sarajevu, poživljamo, da javijo takoj število udeležnikov Savezu v Ljubljani, da se ukrene vse potrebno glede skupnega odhoda. Vsi oni bratje in sestre, ki se hočejo udeležiti še raznih zletov po Bosni in Hercegovini ter po morju, naj to istočasno prijavijo JSS. — Legitimacije za polovično vožnjo za izlete bode izdelovala zletna pisarna v Sarajevu ob času zleta. Jadranska plovid-ba je dovolila za. izletnike polovične cene. (Za primer navajamo dn znaša cela vožnja izKotora do Sušaka I. raz. 843 D, II. raz. 562 D, III. raz. 281 D. Ztetni znak stane 25 D. — Starešinstvo Jugosloven-skega Sokolskega Saveza. Porotno sodišče. Uboj prj Sv. Marku na velikonočni Jond"«jpk Ljudevit Gašpucr, o katerem smo včeraj poročali, da je ustrelil pri Sv. Marku na velikonočni ponedeljek Janeza Horvata, je bil obsojen samo na 3 mesece zapora radi prestopka po § 431, ker so porotniki glavno vprašanje na uboj zanikali Poneverbe »Jutrovega« upravnika. Vinko Berlizg, zasebni uradnik v Mariboru, je vstopil dne 1. marca 1921. v službo pri tukajšnji podružnici uprave »Jutra« kot odpravnik in inkasant. V zadnji četrtini lanskega leta so se pričeli naročniki pritoževati, da se jiml list 2elo neredno dostavlja, drugi zopet, da opažajo nerodnosti pri denarju. Dr. Reis-man, ki je zastopnik »Jutra« v Mariboru, j© ugotovil v začetku letošnjega leta večje primanjkljaje in je vsled tega naročil obdolžencu, da pošlje ves od višnji denar v Ljubljano. Oobdolženec tega ni storil, kar je potrdilo nastali sum, da ni pošten; posebno ker je dr. Reisman ugotovil nadaljne primanjkljaje. Slednjič je sklenil skontrirati blagajno in je v ta namen pozval Berlizga, da prinese ves denar v pisarno. Ta pa je hotel prikriti svoje dejanje na ta način, da se je javil bolnega. Iz knjig je nato dr. Reisman u-gotovil, da primanjkuje najmanj 14.401 D 35 para. Dne 11. marca je bila pri' obdolžencu izvršena hišna preiskava, pri kateri pa se je našlo komaj 212 K. V svoji službi je obdolžonec poneveril še na-naljnih 652 D, tako, da presega skupna vsota poneverjenega denarja 20.0 KeuaccsS* »Tab«*«, Glavai 4» ad«ftv«RBl »sinite ,\L«ka»]*v Špindler. - Duhat M*dh*reke ttrta—a d. d. IV MariForti, 38. Junija 3M4. podružnica Maribor naznanja, da bo uradovala počen-ši z dnem 23. junija 1924 v svojih novih prostorih v lastni, novozgrajeni palači v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 6. _ Izvršuje vse bančne posle najku- [gj lantneje. jjj7 2—1 P>] ur.. m j®®®®®®®®®®®®®®®®®®** tel. tat. 434 pazrte, da dobite vedno davno preizkušeni »Pravi : FRANČKOV; kavni pridatek« v zabojčkih in -ne kako ponaredbo. — Na novi, rjavo-inodro-beli etiketi se po-šebno jasno izražajo glavni znaki, a to so: ime »Franck« in »kavni mlinček«. — f »Pravi sFRANCKs z mlinčkom« zboljšuje in pocenjuje vsako kavo! ‘ Sala azgsBiia. Pohlilvo »stnih izdelkov za »pata« in jedilna sebe najceneje v zalegi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska ulica Star. 3. 106 Učiteljica prevzame čež počitnice inStrukcije. Cenjene dopise na upravo nTabora‘, p«d ,InStrukcije*, 1315 ISčem sobo S brano pri primorski družini v bližini Glavnega trga. Ponudbe pod „Pri-mereo* na upravo. 1316 2-1 Mehanik Ivan Legat Maribor, Vetrinjska ulica št. 30 priporoča svojo »pecijalno delavnico za pisalne, računske, kopirne stroje itd. kot edini ter najsposobnejši zavod. Zaloga novih ter rabljenih pisarniških strojev. Samoprodaja najboljšega razmnoževalnega aparata GpaSo-graph ter njegovih originalnih potrebščin. Ustanovljeno 1919. 1175 Mleko debro, sveže in kuhano se dobi v mlekarni Sloveaska ulica St. 16. od 7. ure zjutraj ■aprej. 1320 Starejša gospodična hrvat-skega ali slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožna, »e »prejme k tri letnemu > fantiču za čez dan ©d 9. ure predpoldne do 7. ure popoldan, Naslov v upravi lista. 1312 3-1 Lokal jako prostoren, za vsako uporabo sposoben v najfrek-venčni cesti in prostoru v bližini glavnega kolodvora ležeč, se ugodno odda. Vpraša se pri J. Koražija, Meljska cesta št. 1. 1313 3 1 Kupim staro zlato, srebrn denar in dragoceno kamenje, M. Uger, urar. 1284 30—1 Dobro ohranjen otročji voziček na prodaj. Koseskega u-lica 4, levo. » 2—2 Zamenja s® lepo stanovanje (5 sob, kuhinja, kopalnica in predsoba ter ostale pritikline) v sredini m e * ta tik Glavnega trga za vsaj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod ^Zamena* na upravo ,Tabora*. » Stanovanje 2 ali 3 sob s pritiklinami v novozgradbi išče zaseben uradnik. Ponudbe na upravo lista pod „ Visoka najemnina*. t 5—6 Ugodno kupite kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini B. talilnic I Ki. Maribor, Gosposka ulica 26 = Najlepše novosti = 128 Pristopajte k Sokolski Katici! gs....— tl X B D Sc s • ... ■ : m V lastnem j Interesu J Lepa 7-Ietna kobila z vozom (mesarskim) močnim navznae-tih, z dvojno vprego, prsno in komat ugodno na prodaj pri Ivan Vidmar, trgovec. Lajters-berg. 1218 10—8 Pritlična hiša s štirimi stanovanji, vrtom in njivo v bližini koroškega kolodvora na prodaj. Vprača se pri I. Medved, Krčevina, Srnčeva uliea 111. 1292 3-3