piš«6
idor
jrvf8
sja*’
vo d«1 Istri' Škofi*
ratr*
itirai"
•a,6«
ztop1"
ivesf
javli1
ibvef vozš: vno*11 ob'2, ija *' jPa'
, Krši
je
eniž«*' fa losf^rf
iiedp™

diH' „
e g« 50^.1
eru
83:
48;
ižai:
v**
M
rekrn
»k«-
5?
el«-
Mil»!
iu$»'
ank«
Al«i*
tiri«1'
iskrf
, fr
r(T«-
avt«-. flo-
*olu-
e d«
3rsk«
NIK'
mfor-
pr0
iilUO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA
Številka37 — Leto XXII — 24. september 1983
SEJE PREDSEDSTVA KOS
Proizvodnja v Iskri še vedno vzpodbudna
V torek, 20. t.m. je bila 10. seja predsedstva KOS SOZD Iskra. Najprej je podrobneje o rezultatih poslovanja SOZD Iskre v I. polletju in prognozi pogojev poslovanj* v II. polletju spregovoril član KPO SOZD Iskra Zoran Polič.
Četudi so rezultati poslovanja v Iskri za prvo polletje že znani in so tudi že objavljeni, se je Zoran Polič še enkrat ustavil ob njHi.Zaustavil zato, ker je v njih tudi nekaj takih postavk, ki zahtevajo še posebno obravnavo. Mednje prav gotovo sodi skorajda ničelna rast proizvodnje tako v Jugoslaviji kot v SOZD Iskra sami, pa tudi skokovita in neustavljiva rast cen, ki presega dopustne planirane meje in s tem povzroča pretirano inflacijo.
elkril}a Proizvodnja ie bila v Prete- pa se bomo morali obnašati še naprej
pri
J^obdobjn kljub vsemu še vedno P^dbudna, (po metodologiji zavoda , statistiko) saj je dosegla 6,7 % rast, tj v je bil za Jugoslavijo kot celoto Movijen cei0 padec te rasti v istem tast jU- Prihodek je v a.,e* z indeksom
^CS(
.133,5 in bruto OD z indeksom %■ Pa še o negativnih trendih je
SOZD Iskra 149, dohodek z in-Sorn 144,7 in čisti dohodek z indek-
l?’5
Ni
s^bno spregovoriti. Mednje gotovo ^.investicije, ki v Iskri še vedno
bajajo.
1%-) kaJ pričakujemo za naslednje pO fl* pjj' Glede na to, da pričakujemo ) 9' ■, L ec družbenega proizvoda za 1,5 % v |i|MS!av*j'’ v Sloveniji vendar le še ne 1»' Pa 'Jridevamo negativne rasti. Problem Ptea - naPre) ostaja gibanje cen, saj tflltti devamo Porast cen v prihodnjem Za okoli 50 %, kar bo vsekakor spet yValo na gibanje akumulacije.
Iskri predvidevamo, da bomo v na-jPJem letu uspeli umiriti trend pa-
a proizvo ast le-te za
(jajc. i kar
saj predvidevamo 5 %. Ob tem se se-a zavedamo tudi porasta material-stn^f' i^.Sredstev, ki bodo močno podražili
ikupf
35 V,
isobb* a V „(
našo proizvodnjo. Stabilizacijsko
zaposlovanju, saj predvidevamo letos le za 2,8 % rast na tem področju.
Seveda pa se zavedamo, da se bomo tudi v prihodnjem letu srečevali s problemom preskrbe z repromateriali, predvsem pa tudi z osnovnimi surovinami — najbolj kritično je pri bakru. Za razliko od preteklih let gre letos za težave pri nabavi domačih surovin. Zato ni bilo v prazno izrečeno vprašanje, če nismo take situacije na trgu krivi tudi sami, saj se nemalokrat nismo obnašali tako, kot smo se bili z dogovori zavezali.
V oceni zunanjetrgovinskega poslovanja za osem mesecev letošnjega leta je Miloš Resnik posebej poudaril, da so rezultati ugodni predvsem kar zadeva konvertibilni trg. Ta izvoz je narastel z indeksom 133 v primerjavi s klirinškim izvozom, ki je dosegel le indeks 86 %. Tako pomeni v znesku realiziran izvoz 116,5 milijona dolarjev, od tega kar 84 milijonov dolarjev na konvertibilni trg. In čeprav v odnosu na letni plan številke še vedno niso zadovoljive, je vendar res, da naši ZT delavci vendar nemalokrat uspejo s svojim delom pokriti nepredvidene izpade izvoza.
* im Proi:

-.a4
na
\r * :
S /-v
jdnikov
Kar zadeva uvoz, so rezultati pod planom, saj dosegamo komaj lanske rezultate. Uvozili smo le 64 mio dolarjev repromateriala in opreme, kar pomeni komaj 45 % letnega plana. Od tega smo uvozili opreme komaj za 1,2 mio dolarjev, kar je glede na panogo, v kateri naj bi se tehnologija zamenjala vsaj vsakih 4 —5 let, lahko usodno. Prav zato so v tem mesecu v IC naredili akcijski načrt za dosego čim večjega izvoza.
Vsekakor je jasno izzvenela ugotovitev KOS, da si moramo prizadevati vsi, da bi planske cilje čim bolje dosegali in s tem v bodoče zagotovili ne samo obstoja, ampak tudi normalno rast poslovanja. Vsekakor pa je tudi ob tem izzvenela ugotovitev, da bi dosegali z enotnim nastopom pred dobavitelji surovin veliko boljše uspehe. In poudarili so, da je produktivnost mogoče izboljševati le z modernizacijo tehnologij, ne pa z dodatnim zaposlovanjem.
Pri obravnavi letnega plana 1984 n dolgoročnega plana do leta 2000 pa so delegati menili, da je potrebna delovna akcija sindikata in vseh delovnih ljudi, saj se moramo zavedati, da je sindikat nosilec razprav v delovnih sredinah. Pri tem pa mora biti še posebej poudarjeno dejstvo, da mora Iskra postati še učinkovitejši poslovni sistem, in še večji mora biti njen prispevek pri izgrajevanju samoupravnih odnosov. Pri tem pa mora seveda plan postati osnova, ob kateri se srečujeta samouprava in poslovni sistem.
V nadaljevanju je o oceni uresničevanja samoupravnih sporazumov s področja delitve dela spregovoril Stane Galjot in se dogovorili tudi o poteku priprav za evidentiranje in kandidiranje delegatov v samoupravne organe.
Predsedstvo je sprejelo še informacije o položaju v DO ISEZ, o nagrajevanju delavcev v zunanjetrgovinski mreži ter ocenah sindikalne konference DO Te-lematika o poteku javne razprave o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.	MAK
V Iskrinih trboveljskih Polprevodnikih so tik pred začetkom gradnje nove tovarne. Dinarska sredstva imajo zagotovljena, zdaj pa čakajo le še na posojilo Mednarodne banke IFC iz Washingtona.
J*°ljši delovni pogoji, sodobnejša pi^Iogija, večja kakovost in boljši iz-fer zagotavljanje osnovnih tehno-Ist/v Prvin... vse to bo trboveljskim ltrn em 0m°g°čila investicija, na ka-|ct° So se pripravljali pa tudi čakali več P3 S° za^eb s pripravIjal-
J^0vi objekt bo prizidek obstoječe ltj ?rne- Bo nekoliko višji in bo imel Jj^dstropja, s skupno površino
|m- Pritličju bodo vhod, zaklonišče in ktn Ca’ v v’šjih nadstropjih pa bo ce-0 ? Procesna tehnologija. Z določe-^elitvami bodo v sedanji proi-^ni_ dvorani pridobili tudi večje l^iažne prostore. Precej novosti bo V. v skladišču, v strojnici za klimo,
, _ 1 hodo tudi novo čistilno napravo
IE KIBERNETIKA, ŠIROKA POTROŠNJA, ERO IN ZMAJ
Po dveh letih »abstinence« seje Iskra spet pojavila na jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu, verjetno pa ne bi bilo škode, če tudi tokrat ne bi razstavljali, saj smo sodelovali skoraj izključno le s širokopotrošnim programom delovnih organizacij Kibernetika, Široka potrošnja, ERO in Zmaj.
g^zstrupljanje odpadnih voda, med bodo uredili še galvaniko, teh-i°ŠKe instalacije, itd.
^veda
Hov' ■ a bodo največja pridobitev pr'In sodobni stroji. Kupili jo bodo kh^m v tujini: največ v Zvezni revi ^ v k Nemčiji in v ZDA, nekaj pa tudi —^ j hodu. Veliko opreme bodo izde-sami ali pa v sodelovanju z dru-n jugoslovanskimi kooperanti.
1i i na investicija bo Trboveljčane
lafli«"
vd«-
ani1’1
tevi*
Lojz£
3pre-
Veli.,
^ I a dobro milijardo dinarjev. Nekaj Rastnih sredstev, nekaj združenih pSiev SOZD Iskra, najeli bodo tudi Ido pri Ljubljanski banki, nadalje
lastnih sredstev, nekaj združenih
&£[
jji najo na komercialna posojila izva-VjJj v del in dobaviteljev opreme, naj-' je v tem trenutku odvisno od &c- ‘daj jim bo Mednarodna banka p odobrila devizno posojilo. fcTfdstavniki te mednarodne denarne It, ove so že obiskali Polprevodnike v^glašali z nujnostjo gradnje in hdjenosti novega objekta. Trbo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Največja jugoslovanska sejemska pridobitev, mednarodni zagrebški jesenski velesejem, je zbrala kar 3.080 .razstavijalcev iz 61 držav, od tega 1.430 iz tujine in 1.650 iz Jugoslavije. Tudi po površini je še vedno rekordna, saj so se razstavljale! predstavili kar na 280.000 m2 površin, od tega na 200.000 m2 pokritih prostorih.
Po dveletni odsotnosti smo se v Iskri spet odločili, da-bomo sodelovali na tej sejemski prireditvi, tokrat že 54. po vrsti. Za udeležbo je bilo bore malo zanimanja in so se na koncu za predstavitev svojih programov odločile le štiri delovne organizacije. Kibernetika je med drugim razstavila merne instrumente za šole, naprave za elektrokemijo in elektromedicino z novim spek-tro-fotometrom. Videli smo tudi napravo za kontrolo konic pri porabi električne energije, zatem stikalno tehniko, registrirne inštrumente in med drugim tudi ultra-zvočno posodo za čiš-- čenje. ,
Široka potrošnja je razstavila sesalce, štedilnike, novo napravo za izdelavo sladoleda, mešalce in še nekaj drugih manjših gospodinjskih aparatov, med elektroakustičnimi izdelki pa ni bilo kakšnih večjih novosti, razen novih anten in novega radijskega sprejemnika z vgrajenim gramofonom z imenom Trenta. (O njegovi obliki raje ne bi preveč govorili, saj je približno takšen, kot bi ga naredili leta 1945).
Kranjska delovna organizacija ERO je predstavila del svojega profesionalnega in hobi program, ljubljanski Zmaj pa svetilke in baterije.
Kljub dokaj borni predstavitvi, pri čemer ne mislimo na Iskrine delovne organizacije, ki so prišle v Zagreb, pač pa na Telematiko, Avtomatiko, Avtoe-lektriko in druge, je bil obisk naše stojnice kar ugoden.
Seveda je obiskovalce najbolj zanimalo to, kdaj in kje bodo lahko kupili nekatere Iskrine izdelke, ki jih na tržišču primanjkuje že nekaj mesecev, pa tudi let. Veliko je bilo tudi vprašanj kje sta naša Avtoelektrika in Avtomatika, dosti je bilo tudi pohvalnih besed na račun oblikovnosti naše stojnice in prijaznosti in visoke strokovne usposobljenosti predstavnikov Iskrine zagrebške filiale in Iskrinih delovnih organizacij, ki so v dneh velesejma dežurali na stojnici.	Lado Drobež
Prejšnji petek, 16. septembra je bila v novogoriški Iskri Avtt dektriki krajšo slovesnost s poudarkom na novi delovni zmagi — otvoritvi nove tovarne za namensko proizvodnjo. Slavnosti so se poleg prvih delavcev nove tovarne udeležili tudi republiški sekretar za ljudsko obrambo SR Slovenije Martin Košir, predstavniki jugoslovanske ljudske armade, predstavniki vodstva SOZD Iskra, člani D PO in DPS novogoriške občine ter predstavniki D PO in vodstva novogoriške Iskre. Po pozdravnem in uvodnem govoru, ki ga je imel vodja tovarne Gabrijel Pelikan, je spregovoril slavnostni govornik, republiški sekretar za LO Martin Košir, zatem pd je prerezal trak in tako simbolično odprl nove prostore. Na sliki: Gostje med ogledom nove tovarne.
ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR
Delavska kontrola v samoupravni družbi
V petek, 16. t.m., se je sestal na svoji drugi redni seji pod predsedstvom Albina Pahorja odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra.
Najprej je odbor obravnaval program svojega dela do konca leta in menil, da bo potrebno v tem času obravnavati političnovarstveno oceno v SOZD, dalje pregledati izvajanje gospodarskega plana SOZD, kako izvajamo in uresničujemo delegatski sistem v Iskri, zlasti pa še kako delujejo naši delegati na vseh ravneh in če imajo dovolj strokovne podpore za delegatsko odločanje.
Še posebej pa bo moral odbor posvetiti svojo pozornost letos tudi prilagajanju celotne Iskre gospodarskemu sistemu in zahtevam stabilizacije, zlasti glede na zaključke in separate Kraigherjeve komisije. Do konca leta bo moral odbor obravnavati še probleme razporejanja čistega dohodka in osebnega dohodka, zlasti pa še posvetiti posebno pozornost Iskrinemu izvozu, kjer prihaja tudi do določenih težav, zlasti zaradi reklamacij tujih kupcev, odpovedi dobav zaradi slabe kvalitete in podobno.
Potem ko so člani odbora sprejeli zgoraj omenjeni program dela odbora do letošnjega leta, je spregovoril predsednik sodišča združenega dela SRS Vinko Kastelic, ki se je na povabilo odbora udeležil seje. Izvajanje tovariša Kastelica je zadevalo predvsem temo samoupravne delavske kontrole v samoupravni družbi.
Kastelic je zanimivo in dokaj konkretno govoril o problemih našega samoupravljanja in menil, da samoupravljanje ni nikakor odločanje vseh o vsem, da to ni strokovno odločanje, temveč odločanje delavcev o presežku dela in upravljanju z družbenimi sredstvi. V tem smislu se je zavzel za večjo samostojnost poslovodnih organov v združenem delu, saj še dosedanja zakonodaja daje dovolj pooblastil poslovodstvu.
Tu gre samo za izvajanje vsega tega v praksi, kajti edina izjema so delovna razmerja. Zato je po njegovem potrebno zagotoviti večjo samostojnost poslovodstvu, pri tem pa je seveda treba terjati od njega tudi večjo odgovornost. Pri tem pa je zlasti kritiziral dosedanjo kadrovsko politiko, ki je vse preveč zaprta, odvisna od vodilnih struktur zunaj združenega dela in odtod tudi pogost pojav, da vodilni v gospodarstvu bolj odgovarjajo tistim, ki so jih postavili na ta mesta kot pa samoupfav-Ijalcem in svojim delavcem.
Po dveh letih spet na velesejmu.
Vinko Kastelic, predsednik sodišča združenega dela SRS.
Ko je govoril o delavski kontroli, je KasteUc menil, da ne more biti noben sistem družbenopolitičnih odnosov dober, če ni v njem razvita tudi dobra kontrolna funkcija. Mi pa smo danes v nenormalnem položaju, ko je državna kontrola izredno razvita in razvejana, v njej deluje na tisoče in tisoče kadrov, nasprotno pa poglejmo, koliko ljudi dela v delavski samoupravni kontroli in kakšno je torej razmerje med obema kontrolama.
Zato nikakor ne smemo imeti samo verbalnega odnosa do delavske kontrole in zato je prav zdaj trenutek, da resno preučimo položaj delavske kontrole. Kajti dejstvo je pri tem eno samo: delavska kontrola je učinkovita samo v tistih okoljih, kjer vse strukture delujejo samoupravno.
Za delo samoupravne delavske kontrole je torej zelo pomemben njen program dela, seveda pa mora imeti na voljo tudi vse potrebne informacije, kajti, kdor ima informacije ima tudi moč v svojih rokah.
Ob koncu je Kastelic poudaril, da samoupravna delavska kontrola ni nikakršen organ odločanja, to je delavski svet. Delavska kontrola samo ugotavlja dejansko stanje stvari, to pa ni niti majhna niti nepomembna naloga in če so sklepi in odločitve samoupravnih organov pravilni ali ne, pri tem pa ima na voljo vsa pravna sredstva, da pride do ustreznih informacij, ki naj ji omogočijo nemoteno delo, kajti le tako bo lahko učinkovito orožje delavcev in samoupravljalcev v izvajanju njihove pravice do samoupravljanja, je zaključil svoja zanimiva in tehtna izvajanja predsednik sodišča združenega dela SRS Vinko Kastelic.
V nadaljevanju seje je Ivo Klešnik seznanil člane odbora s stanjem v naši DO Elektrozveze. Odbor je sprejel na znanje poročilo in zadolžil delavsko kontrolo DO ISEZ, naj ugotovi stanje v delovni organizaciji ter o tem obvesti odbor. Dalje odbor podpira programske in sistemske rešitve te DO, hkrati pa terja od poslovodnih struktur ISEZ, naj bolj sprotno in točno informirajo delavce o stanju in problemih, ker je prav pomanjkanje ustreznih informacij eden od glavnih vzrokov sedanjih problemov v tej DO.
Nadalje odbor naroča kadrovski službi SOZD, da preveri okolnosti v zvezi s 5. členom 99. sklepa izredne seje DS SOZD Iskra z dne 12. 7. glede zaposlovanja novih delavcev v ISEZ.
D.2.
Štefan Korošec s komunisti Telematlke
V sačti^a septeatora je Iskro Teieeaatiko obiskal Štefan Korošec, član preieerbtva CK ZKS s sodebvd, med kKteriiei je bile tudi izviiaa sekretarka CK ZKS Ka^a Va6#iL V avM Tečeimtikc so p sprejeli predstavniki sozda iskra, ofcSne Kr»aj ia aaše delovne organizacije. Glavni direktor Bojan KfeaiesriSč je goste odpegal na ogfed proizvodnje telekoauinifcacij, potem pa jim je v »kmečki šoki« izčrpno predstavil poslovno problematiko Telemati-ke.
Zahtevna proizvodnja telekomunikacij je še posebej občutljiva na nestabilna gospodarska gibanja, zlasti na področju deviznega poslovanja. V zadnjih letih je Telematika (ob nizki štartni osnovi) močno povečala izvoz na konvertibilno področje, tako da je danes v okviru sozda Iskra med največjimi konvertibilnimi izvozniki. Vendar se pri zagotavljanju potrebnih deviznih sredstev kljub temu srečuje z vse večjimi zagatami, ki jih ustvarjajo vse bolj zaostreni pogoji gospodarjenja.
Delavci Telematike ne morejo več zagotavljati ustrezne kvalitete svojih izdelkov, saj nimajo primerne opreme za kontrolo vhodnega materiala (komponente), prav tako pa je pomanjkljiva oprema za računalniško preizkušanje končnih izdelkov. Ogrožena kvaliteta lahko zelo slabo vpliva na prihodnost Telematike, še posebej pri prizadevanjih za povečanje izvoza na konvertibilni trg. Zato je v zvezi z zagotovitvijo potrebne opreme nujno treba nekaj ukreniti.
V novejšem obdobju dosega Telematika pomembne uspehe pri prodaji
lastnega znanja in tehnologije v tujino, kar dokazuje vrednost le-tega. Hkrati pa objektivno ugotavlja, da njeni lastni strokovni potenciali .niso dovolj veliki za lasten razvoj večjih telekomunikacijskih sistemov. Pri tem ne gre toliko za samo znanje, pač pa za obseg dela, ki bi ga ne bilo mogoče opraviti v ustreznih rokih. Razvoj telekomunikacij v svetu gre hitro in neusmiljeno naprej. Analogna tehnika zastareva, aktualna je postala digitalna. Program nove digitalne telefonije je tudi za Telematike nujnost: zahteva ga razvoj informatike in bodoča izgradnja celovitih informacijskih omrežij.
Strokovnjaki Telematike so že razvili prvo zasebno digitalno centralo (SI 2000-020), toda na področju velikih javnih digitalnih central se bodo morali zateči k nakupu ustrezne tehnologije. V nasprotnem primeru bo konkurenčna sposobnost Telematike na tujem in domačem trgu vse manjša.
S tem se je strinjal tudi Štefan Korošec: telekomunikacije so hitro razvijajoča se panoga in Iskra na tem področju ne sme kasniti, saj bi jo to onemogočilo
na trgu. V razvoj vlaga relativno velika sredstva, ki pa so očitno še premajhna. Morala se bo odločiti, koliko bo imela lastnega znanja in koliko ga bo poiskala na tujem. »V Telematiki ste se reorganizirali in ustanovili svoj tozd za raziskave in razvoj«, je dejal Korošec.
»V okviru Iskre imate svoj marketing. Koliko je znanja in pripravljenosti za tveganje, za ofenzivnost? Kako razvijate stimulativne procese? Kakšni so odnosi med tozdi in delovnimi skupnostmi? Kakšna je delitev dela in funkcij? Kaj počnete — skupaj z DO Iskra Commerce — na področju vključevanja v mednarodno delitev dela?«
Dejstvo je, da je bilo Štefanu Korošcu na zapisana vprašanja težko odgovarjati. Seveda tečejo prizadevanja v naštetih smereh, vendar še ne dovolj dolgo in premalo intenzivno. Pomembnejši koraki na področju stimulacije so bili napravljeni v tozdu RR, kjer si Tc • lematika prizadeva za deficitarne kadre. Že se kažejo prvi spodbudni rezultati.
Razmere zahtevajo, da se spremeni tudi odnos med prodajo in proizvodnjo: priti mora do skupnih odločitev iti skupnih rizikov. Še veliko drugih po-' dročij je, kjer bi bilo treba vložiti več strokovnih naporov, poguma in iniciative.
Obisk Štefana Korošca se je nadaljeval z razgovorom, ki so se ga udeležili sekretarji OO ZK TOZD in delovnih skupnosti ter predstavniki samoupravnih organov in ostalih družbenopolitičnih organizacij Telematike. Gosta je zanimalo, kako delavci Telematike ocenjujejo sedanjo gospodarsko situacijo, kako se dviga delovna zavest, da se je treba kar najbolj resno in dosledno
Z investicijo med največjimi proizvajalci polprevodnikov v Evropi
(Nadaljevanje s 1. strani)
veljski Iskraši upajo, da bo IFC morda še ta mesec odobrila posojilo, čeprav se lahko zgodi, da se bo vse skupaj zavleklo do prihodnje pomladi. Kljub temu so zahodno od tovarne že začeli pripravljati teren za novi objekt. V terminskem planu so začetek gradnje predvideli za ta mesec, začetek obratovanja pa konec leta 1985. Ne bo odveč tudi podatek, da bo po zaključku investicije v Polprevodnikih 140 novih delovnih mest.
Seveda bodo novi objekti in novi stroji še kako vplivali na poslovanje in gospodarjenje Iskrinih Polprevodnikov. Nekaj primerjalnih podatkov glede na predvidene rezultate poslovanja v letu 1986 in lanskoletno realizacijo.
Lani so na domačem tržišču prodali za dobrih 381 milijonov dinarjev, po dograditvi pa bo ta vsota predvidoma še za skoraj enkrat višja. Na konvertibilno tržišče naj bi se izvoz od lanskoletnih dobrih dveh milijonov dolarjev povečal na več kot 7,5 milijona dolarjev. Verjetno ni treba omenjati, da se bo precej povečal tudi izvoz kooperantov trboveljskih polprevodnikov, pa da bo
dohodek za skoraj dvakrat višji in še in še bi lahko naštevali.
Izvozne številke, ki jih navajajo v Trbovljah — in Polprevodniki so tudi zdaj največji izvoznik v IEZE — so v sedanjem gospodarskem trenutku gotovo na strani Trboveljskih Iskrašev. Izredno razveseljivo je tudi razmerje
med naložbo v zidavo in strojno opremo: medtem ko bo celotna investicija, kot že rečeno, veljala nekaj nad milijardo dinarjev, bo kar 80 % te vsote namenjenih za nakup strojev, pri čemer je devizna vrednost naložbe 5 milijonov dolarjev. .
Dr
Pripravljalna dela pred začetkom gradnje nove tovarne Polprevodnikov.
hi
Bojan Klemenčič in Štefan Korošec na ogledu proizvodnje.
spopasti s težavami, kako se razvija ustvarjalen pristop k spreminjanju stvari, kako se kolektiv kot celota angažira v stabilizacijskih prizadevanjih, kakšni so odnosi v delovni organizaciji (med tozdi in s skupnimi službami), koliko se daje poudarka dobrim zamislim itn: »Manjka nam akcija, ukrepanje, konkretno delo,« je rekel Štefan Korošec. »Dovolj je zgolj govorjenja!«
Splošno sliko stanja v Telematiki je predstavil Vinko Strgar, predsednik stalne akcijske konference OO ZKS Telematika, ki je med drugim dejal:
»Naši delavci se zavedajo, da nam standard pada in bo še padal, medtem ko nekatere v naši družbi še ni nič prizadelo. Med slednjimi omenjajo politike, obrtnike, še posebej težko pa tolerirajo različne špekulante, katerim posli cvetijo, pa jim nihče ne stopi na prste. Danes je »uvideven« črpalkar več vreden, kot pa direktor kake tovarne. Težko razumejo nekatere ukrepe, ko naprimer istočasno ni sredstev za uvoz repromateriala, še vedno pa se zapravlja na drugih področjih (za nepotreben uvoz itn).
Glede konkretnega stanja v Telematiki po reorganizaciji, so delavci v tozdih še vedno mnenja, da posamezne strokovne službe niso dovolj učinkovite, da ne prispevajo tistega, kar bi morale.«
Borut Dvoršak, sekretar OO ZK tozda MKD je povedal, da so imeli v letošnjem letu šest sej osnovne organizacije, na katerih so obravnavali življenjske probleme. Dejal je, da delavci nimajo dovolj zaupanja v ZK in pravijo: »Če ZK v sedanji situaciji ne bo ničesar ukrenila, naj kar vrata zapre!« Kritizirajo sicer zaradi drobnih problemov, vendar pa so tudi ti del celotne sedanje situacije in jih je treba vzeti zares. Dvoršak je bil mnenja, da je obveščanje v Telematiki z internim glasilom sicer dobro urejeno vendar je vpraša-
jih
j S
Sr Si S
nje, koliko delava tudi res berejo-^ ^ bi se morali v vseh sredinah Pr*zaT,ij|t ka še za boljše ustno obveščanje, za J 'er^ sestanke in bolj učinkovito delo. j tehn »V TOZD Raziskave in J^j. jS imamo precej težav,« je povedalj^;' p voj Vučkovič, sekretar UO"ZK^ ^ ^
RR. »V lastnem okolju opažam, lavci niso zadovoljni s sedanji01 ,,
njem v Jugoslaviji. Moti jih, ker
da*.
N)( stal1: %
dard še naprej pada. Nezadovoljni o(, h
ii<>
svojim delom, z delovno oprem0’ j l ganizaajo dela... Eni delajo drugi premalo. Doslej smo te pr0"1, j, ^
uspeli obvladovati, toda zdaj Jf^je razčiščevati v okviru OO ZK. Pa^S i
prišlo do pobud, da se stvari za razčiščevati v okviru OO ZK. Pa^1'r£, i^-mora spoprijeti z življenjskimi J ^ ^ blemi v svojem konkretnem oko'J 'i,,k pa da le razpravlja o sklepih višjih r- ^ tijskih organov!«	^
Dušan Grubešič, sekretar O'J
TOZD TIVj, povedal, da
zaposlenih v tem tozdu le 11 k0' |,j !iri slov. Splošno stanje v TOZD je
(Nadaljevanje na 3. ^ k
POPRAVEK
V 35. številki Glasila Iskra n' se objava v rubriki Potrebe P sodelavcih za DO Iskra Coin' merce — DSSS morala glasiti-1. Organizator nagrajevanja Pogoji: dipl. ekonomist a_ dipl. psiholog, 3 leta delovnih iZ kušenj
Ni
lerr
%
teti
Delo je za nedoločen čas s p°
nim delovnim časom. Pismeh®
prijave z dokazili pošljite v u dneh na naslov Iskra Commemjj' Kadrovska služba, Topniška 5 ’ Ljubljana
in ne tako, kot je bilo objavljen° v 35. številki glasila Iskra.
M
$kri
K
tila
N
h
tret
k«?

Dušan Zefeznov
j. '»Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!«
Potrebno je bilo pretiti potoke dragocene človeške krvi, deset tisoči naših najboljših sinov so morali dati svoja življenja v dveletnem neenakem boju s sovražnikom, da bi si navsezadnje resnica o dejanskem položaju utrla pot v svet. Morda še nikoli noben majhen narod ni toliko žrtvoval, da bi prepričal svetovno javnost, da je kri, ki je bila prelita v Jugoslaviji njegova kri, in ne kri tistih sramotnih izdajalcev, katerih voditelji uživajo gostoljubnost v zavezniških državah.
V razdobju tega leta je bila razkrinkana nezaslišana prevara vse poštene. svetovne javnosti. Izdajalska londonska vlada je več kot dve leti varala ves svet, ko je govorila, da vodi borbo v Jugoslaviji »jen minister Draža Mihailovič. In da bi bila ironija še večja, so četniške tolpe s tem ministrom izdajalcem na čelu ves ta Čas vodile boje, kakor jih vodijo še danes, proti Narodnoosvobodilni vojski in partizanskim odredom Jugoslavije na strani okupatorja. Toda teh pokvarjencev ni nič
motilo in so hkrati prikazovali uspehe narodnoosvobodilne vojske kot svoje uspehe. (Vzkliki nezadovoljstva, nemir med delegati.)
V četrti ofenzivi je izdajalec Draža Mihaj-lovič (Vzkliki: Dol z izdajalci!) sklenil sporazum z Nemd, Italijani in ustaši, da bi skupaj zadali smrtni udarec naši narodnoosvobodilni vojski. Številni dokumenti, ki so nam prišli v roke v ofenzivi proti četnikom Draže Mihailoviča jasno razkrivajo ta peklenski načrt in nezaslišano izdajstvo vseh narodnih izrodkov. Kakor je naši javnosti že znano, je Draža Mihailovič v času naših velikih in slavnih bojev na reki Neretvi in pri Gornjem Vakufu zbral vso svojo vojsko iz Srbije, Sandžaka, Črne gore, Hercegovine in Vzhodne Bosne, skupaj okrog 18.000 ljudi in jih pripeljal na Neretvo, da bi nam tu zabil nož v hrbet. Toda naše slavne 1,, II., III. in VII. divizija in enote IX. dalmatinske divizije so na Neretvi razbile ne samo Nemce,
ustaše in Italijane, temveč so prešle tudi v odločilno ofenzivo proti četnikom Draže Mihailoviča, katere so pognale od Neretve do Kolašina, kjer so jim zadale končni udarec in tako likvidirale četnike kot resno vojaško silo.
Vse to so dejstva, ki jih izdajalska londonska vlada ni mogla prikrivati pred svetovno javnostjo. Tako je bila prevara končno odkrita.
Zaradi dogodkov zunaj naše dežele, to je zaradi zmag slavne Rdeče armade na vzhodni fronti in razbijanje elitnih Hitlerjevih armad (vzkliki: Živela nepremagljiva Rdeča armada! Živel tovariš Stalin!) so nastali pogoji za zmago drugih zaveznikov Anglije in Amerike v Afriki — nastali so pogoji za izkrcanje zaveznikov na Siciliji in končno v Italiji in za kapitulacijo glavnega Hitlerje-vaga partnerja, fašistične Italije. Tu moram poudariti, da ima za kapitulacijo Italije velike zasluge tudi naša narodnoosvobodilna vojska, ki je ves ta čas vojne vezala nase šestnajst do dvajset italijanskih divizij.
Še pred kapitulacijo Italije, ko so po V. sovražnikovi ofenzivi enote naše narodnoosvobodilne vojske zopet prešle v protiofenzivo, so osvobodile skoraj vso vzhodno Bosno, večji del osrednje Bosne in Bosansko Krajino. (Burno odobravanje. Ploskanje.)
S kapitulacijo Italije in razorožitvijo desetih italijanskih divizij v naši državi se je naša vojska ne samo dobro oborožila, temveč tudi zrasla za najmanj 80.000 novih borcev in osvobodila nove velike predele Dalmaciji, Sloveniji itd. Tako so nastali pogoji za nove zmagovite operacije enot narodnoosvobodilne vojske, na drugi strani pa si je naša narodnoosvobodilna vojska pri zaveznikih pridobila ugled resnega vojaškega dejavnika. s katerim danes računajo ne samo zavezniki kot s svojim zaveznikom, temveč tudi fašistični osvajalci kot z nasprotnikom, ki veže nase veliko število njihovih divizij. (Burno odobravanje. Ploskanje.)
Po kapitulaciji Italije je prišlo v Dalmaciji, v Sloveniji in na Hrvaškem do neslutenega poleta narodne vstaje. Tako danes ni niti ene pokrajine v Jugoslaviji, kjer se še ne bi razplamtel plamen narodne vstaje. (Ploskanje.) Do prvega novembra tega leta so bili osvobojeni veliki predeli naše domovine. Osvobojen je velik del Dalmacije z otoki, velik dei Hrvatskega primorja, velik del Slovenije, Bosanske Krajine, vsa zahodna Bosna, velik del osrednje Bosne, ves Sandžak. velik del Črne gore in del Hercegovine.
Nekaj naših divizij je že prekoračilo mejo med Sandžakom in Srbijo (ploskanje) ter začelo zopet osvobajati srbsko ljudstvo izpod nemških in madžarskih osvajalcev, nedičevske vojske in četniških band Draže Mihailoviča. Zelo pomembno je dejstvo, da so naše partizanske sile v Makedoniji v zadnjem času dosegle pomembne uspehe in že drugič zavzele Kičevo, Debar ter tako ustvarile pogoje za še močnejši razvoj partizanskega gibanja v Makedoniji. (Ploskanje.) Partizansko gibanje v Makedoniji je tesno povezano s partizanskim gibanjem v Albaniji in Grčiji, hkrati pa daje močno oporo razvoju partizanskega gibanja v Bolgariji. (Ploskanje).
Eden najlepših uspehov naše narodne vstaje, uspeh velikega zgodovinskega pomena je osvoboditev Istre ip Slovenskega Primorja po kapitulaciji Italije. (Burno odobravanje. Ploskanje.) Dvajsetletno suženjstvo slovenskega in hrvatskega ljudstva kljub vsem prizadevanjem fašistov ni moglo odvzeti našim zasužnjenim bratom njihovega narodnostnega značaja in oslabiti njihovih teženj za združitev s svojimi brati in drugimi narodi Jugoslavije.
KaKor je videti iz povedanega, se je zlasti zadnje leto položaj Jugoslavije v svetu popolnoma spremenil. Po zaslugi uspehov Rdeče armade je Hitlerjev vojaški stroj pred katastrofo, zmaga nad tem največjim sovražnikom človeštva pa ni več daleč. V tem
letu je razpadel fašistični blok, Italija dejana. Pri Hitlerjevihsateiitih vlada se j
ucjdim. .enniu«ijcvm»ai.cuuu vit**-- . >|(v mi
zaskrbljenost in razpadanje. Odnos1 j, ^ zavezniki — Sovjetsko zvezo,	j
zavezniki
Ameriko — pa postajajo vedno (ploskanje), kar se je pokazalo predvs ^ moskovski konferenci predstavnikov zavezniških sil
Vsa ta dejstva so pomembna tudi narodnoosvobodilni boj. Zaupanj® v,a
obo01
'ere
‘edi
Sin
•iti ut N

rajšnjo zmago in dokončno osV0 jgjiiii'lej naših narodov izpod okupatorjevega lj, prežema vedno širše sloje narodov J vije, kar se kaže v množičnem pritoku a borcev v našo narodnoosvobodilno v kar se kaže v tem, da se v našo narodn1!0" | dot bodilno borbo vključujejo mnogi	"k
lični, kulturni in javni delavci v vseh P% jinah Jugoslavije. Vse to na drugi ^ vpliva na hitrejše razpadanje marioa državnih aparatov Pavetičain Nediča'" ^ j11( tudi na slabitev okupatorjevih poziOJ deželi. (Ploskanje.)	.
J 1
Nekaj pa se tudi v tem zadnjen' ^ spremenilo, kljub vsem dejstvom, ki s!%i navedli. To je politika izdajalske beg%. vlade, ki je sedaj v Kairu in pred naši \ vezniki še vedno velja za zakonitega P^. Slavnika narodov Jugoslavije. V te.nl ^ kem poročilu ne mislim razglabljati o |: ' zakaj je tako, zakaj zavezniki prenasaij^ y vlado, ki nima nikakršne opore v ■ ljudstvu, ker prek svojega ministra „ Mihailoviča že dve in pol leti sodeluje patorjem proti naši narodnoosvoboO111 ski oziroma proti narodom Jugos!avi]e' ji izrazito reakcionarna in velikosrbska' posebno očitno iz njene sestave, saj s° J takšni ljudje, kot je znani šestojanuare i Živkovič in drugi. Toda eno lahko naši narodnoosvobodilni vojski in P3*.,# ^ skih odredih ni nobenega borca, ki bt" ^ l čutil globoke bolečine v srcu, ki bi n ^ |i * ogorčenja vsakokrat, kadar pomislit. j vlada, ki ima na vesti toliko zločinov
|SK^ !$
tažki so potrebni
Krožki za izboljšanje proizvodnje st Večje pozornosti pa so deležni na zahod
so se pri nas že dokaj uveljavili.
teh krožkov. Pomembnosti krožkov pa se zavedamo tudi v Iskri, kjer te dni ponovno teče seminar na temo ..Tehnike dela v krožkih za izboljšanje proizvodnje". Na tem štiridnevnem srečanju se bo zvi»tUa za predavateljsko mizo vrsta uglednih strokovnjakov iz Iskre in izven nje.
P* j|»b!'den izmed - takih vidnih strokov-1 hJov je gotovo Branislav Zlatkovič,
" ,Ja Področja za zagotavljanje kakr h _ v SOZD Rade Končar. Zato sit
ko-
11) „■ * ouz.u naoe ivoncar. Zato smo l,?0 končanem predavanju zaprosili I Kratek razgovor.
-•Kaj menite o krožkih nasploh? ..Vsekakor mislim o krožkih vse Idaljše. To vse najboljše se nanaša L,1. na moje mnenje, da je to edini Lln, da proizvodne delavce aktiv-|j,i. vključimo v proces izboljševanja r0|tvodnje.
.Kako pa ti krožki delajo pri vas. v 1 Končarju?
-V Rade Končarju prav danes (L.6*® razprava na KOS o širjenju ^ d^vanja krožkov. Vsekakor mislim, s®. kadar se pogovarjamo o krož-jL' v resnici pogovarjamo o zbiranju Pevcev ob ideji za pospeševanje in rdinacijo kvalitete. Zato je prav, ^1 ko široko vlogo prevzame sindi-^ organizacija, kot najmnožič-,Sa organizacija delovnega ljudstva.
o A
adev
■	.1	organizacijah „Apa
raZ^J ^'ke" iz Skopja. Dosegajo pa
ibw
%
rxM
da*'
:rs1l
K
PA
)0 rt. od
: 0$
A
Naenkrat v Rade Končarju delu-
I,/ le d.........................
Oljnih
le dva krožka, in sicer v dveh organizacijah ..Aparatne
i/°vanju s sindikatom lepe rezultate.
v ^ 'jv* j ju ivi i r\a tvi m	1c4.vu1.aiG.
^?etek pa se bomo pogovarjali v * gL°Piu tudi o delu teh krožkov v I^U JUSK (Jugoslovanski savez za i^eljšanje kvalitete). Na tem sreča-k vseh jugoslovanskih strokovnjakov J*" ot- Lj10 slišali tudi poročilo iz Iskre, 0’ J ^ sta na tem področju dosegli že w Rezultate.
°^e^ Krožki po vašem mnenju
^jektih^6	' 8 P
iifj^ ^."Zagotovo. Mislim, da je osnovna ti.fv j, 1^ krožkov humanizacija dela, saj se ^Up)(' lir!.-0. niih tudi delavci z nižjo kvali-
a bi i p° 001' ti:
ali
iiZ'
pol' en6 v 8 rce, 58,
^ijo in izobraženostjo na ta način °bajajo, postajajo enakopravni v °canju in kreiranju izboljšanja svo-čti? ^e,a' K°t tudi pri vključevanju v J I,.; evanja za izboljšanje kakovosti v merilu.
i Kaj naj bi bilo torej osnovno vodi-° krofov?
.■.Poleg humanizacije mora seveda Ig?1 ^ aktivnost imeti svoja pravila.
je eden glavnih namenov organi-•l I® teh izobraževanj povedati lju-
da se brez dobre organizacije jg.bnega in lastnega dela ne da dose-1 dobrih rezultatov.
Kt kakšni so dlji krožkov? lao”Pole9 humanizacije dela, ki je gotovo najpomembnejši cilj je to i(?jna.?or primerno nadomestilo za l9v^l|Ce z anonimnimi predlogi. De--rj? $ tem aktiviramo, da pričenja *Kopravno, in spontano razpravljati Ig^oblemih. Pri tem pa je pomembno tul. delo v krožkih mora biti usmer-
Teme in naloge morajo biti dolo-trgj? vnaprej, spoštovati pa je seveda °e obstoječo organizacijo.
^•kakšne naloge torej čakajo krož-
^ajpomembnejša je gotovo da-
janje idej za izboljšanje dela tako v proizvodnji kot v služnostnih dejavnostih, poleg tega pa je treba prenesti do vsakega delavca znanje o delu krožkov in pospeševanju dejavnosti krožkov. Mislim, da bi krožke bilo najprej potrebno organizirati v serijskih proizvodnjah, kjer bi takšen krožek lahko postal bistven element pri izboljšanju proizvodnje. Pri tem seveda upoštevam dejstvo, da v krožkih prav enakopravnost sprošča tudi psihološke efekte in s tem še bolj motivira delavce za boljše delo.
Na teh krožkih je bilo govora tudi o inovacijskem prispevku?
Mislim, da bi bilo tudi v krožkih potrebno uvesti stimulacijo za koristne predloge in ideje nagraditi. Seveda bi bilo potrebno izdelati pravilnike, ki bi obravnavali jp vrste dejavnosti v krožkih in jo z nagrajevanjem tudi pospeševali.
Mislim, da je med mladimi akcija za delo v krožkih prav pomembna. Pri postopku za uveljavljanje krožkov je seveda treba pričeti najprej z izbiranjem prisotnih za krožke, na katerih naj bi se izobrazili tisti, ki bi potem te krožke vodili naprej. Na začetku samem bi bilo verjetno dobro vključevati v te krožke tudi ljudi, ki so že strokovno delali pri izboljšanju kakovosti, da bi začetnikom pomagali preko začetnih ovir. Pozneje pa, seveda, morajo taki krožki sloneti na prostovoljnosti.
Na kaj pa je, po vašem mnenju, pri delu krožkov treba še posebej paziti?
Vsekakor je na začetku treba paziti, da se ti krožki za izboljšanje kakovosti ne spremene v kritizerske klube. Zato je postopek za vodenje krožkov pomembno pričeti s spoznavanjem družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih struktur in vodstvenih struktur ter cilji krožkov in ne nazadnje, z dosežki teh krožkov izven naših meja.
Pomemben pa je seveda tudi način dela. Nato pa je potrebno izvoliti organizacijski odbor za pripravo programa krožkov. Ko delavski svet osvoji delo krožkov in pravilnik o delu krožkov, bi bilo potrebno izdelati še aneks pravilnika o vzpodbujanju ustvarjalnosti in inovacij.
Poleg tega je seveda potrebno izbrati koordinatorja krožkov in funkcionalnega izobraževanja, ki mora imeti tako strokovne kot osebne in formalne sposobnosti. Po organizaciji prvih krožkov v posameznih delovnih sredinah, udeleženci izberejo vodjo, ki mora biti funkcionalno izobražen voditelj. Poskusno delo (sam izbere problem in ga uspešno reši) dokaže sposobnost, tako voditelja, kot krožka samega, ob koncu pa je uspešne rezultate takih krožkov potrebno še objaviti.
Če bomo ravnali tako, bomo gotovo dosegali take rezultate, kot jih želimo.	Mak

1«rer
Sev5 vedn,nest0 je na seznamu vojnih krivcev, še -si.”1;. w?Seth in uživa gostoljubnost naših za-glif j X| v- (Burno odobravanje. Ploskanje.) tr la, 0 d°t,ro vemo, da ta vlada počne vse rser5 j L.rn°re, da bi se na kakršenkoli način vti-I- t aPila v našo državo (isto velja tudi za kra-6,. Preden bi ljudstvo izreklo svojo odlo-vino besedo ° njeni usodi. Vemo tudi, da so
a ur
i i jS*1,- Tod vemo tudi, da velika večina na-fcv?1" demokratičnih elementov v zavez->hdr
3 d
C
uflO*’
u ""m državah iskreno želi, da naš narod sam v0'» itVn ° sv°j‘ usodi in si ustvari takšno dr-lOp V.0 ureditev, kakršna se mu bo zdela
S
i Str*
A
ij'
t3su
dgr0 Ureditev, kakršna se __ __________
»j/?- (Vzkliki: Tako je! Burno odobrava-
Oh^kanje-)
prekovali so nas in še nas obrekujejo z oltu'Slrani — toda po enotnem načrtu. Vsi j ja|-j0rji, njihovi kvislingi—prodani izdali’ ustaši, nedičevd, četniki Draže Mihai-•vjg3 'n njihovi gospodarji v inozemstvu j. Sovorili in govorijo, da je naša narod-* .''obodilna borba v Jugoslaviji čisto ko-'stična zadeva, boljševizadja dežele, "torti *"omunistov, da prevzamejo oblast, in vV Privatne lastnine, uničenje cerkve ■j.ere, uničenje kulture itd. itd.
'Ose **CVe,e so stare in obrabljene. Skuhale la)011 'tla cP°tobelsovi kuhinji in so sedaj postale na^ 'tTnitr dana< hrana, s katero Gobbelsovi 0r*! £Vri$ljeniki krmijo prebivastvo »nove ^ P®* in jo poskušajo izvažati tudi iz ... n.Pe.Toda v te laži še malokdo verjame, "'j *st ani Pa narodi Jugoslavije. Naš boj za Prtv?Ue preveč težak in krvav, mnogo in Inv,. 50 naši narodi v teku teh treh let pre-toev da bi jih lahko s takšnimi obrabljenimi s^etami odvrnili s poti tega velikega in ^	hoja za neodvisnost, za boljšo in
prihodnost. Minili so časi, ko je
5,1,6 Ž
ot*!
išaj?
. D'
I
.ččif’
X
inei#
ne5"
ji
reakdonarjev, včasih celo z uspe-l)L '. Podtikala komunistom v Jugoslaviji l]ll(js|n Podobne stvari, da bi jih izolirala od
V	tem velikem osvobodilnem boju so se narodi Jugoslavije prepričali, da so komunisti najbolj zvesti sinovi svojega naroda, vedno pripravljeni na največje žrtve za njegovo srečo. (Burno odobravanje. Ploskanje. Vzkliki: Živela komunistična partija!)
V	zvezi z vsem tem, predvsem pa z razvojem splošne ljudske vstaje, z osvoboditvijo vedno večjega ozemlja, v zvezi z vedno večjimi nalogami, ki se postavljajo pred naše narode in v zvezi z razvojem dogodkov v inozemstvu, je potrebno pravočasno storiti vse ukrepe za nadaljnji uspešni razvo j narodnoosvobodilnega boja, potrebno je storiti vse, da si naši narodi zagotovijo takšno državno ureditev, ki bo temeljila na bratstvu in enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije in ki bo zagotavljala resnično svobodo in demokracijo vsem družbenim slojem. (Burno, dolgotrajno odobravanje. Vzkliki: Tako je!)
V	23 letih se je monarhija popolnoma kompromitirala pred narodom. Ni bila nosilka demokratičnih načel, temveč diktatura najbolj reakcionarne klike. Monarhija ni bila vez med narodi Jugoslavije in ne temelj za močno državno narodno skupnost. Monarhija je bila nosilka velikosrbske hegemonije in zatiranja drugih narodov. (Burno odobravanje. Vzkliki: Tako je!)
Pokojni kralj Aleksander je leta 1922. razpustil parlament in uvedel vojaško diktaturo. Uvedel je režim terorja in nasilja. Kralj Peter 11. je že v začetku postal središče, okrog katerega se je zbirala vsa reakcija, ki je uničila našo državo. Še več, ves čas je podpiral in še podpira najbolj sramotnega izdajalca Dražo Mihailoviča in njegove »vojvode«. O tem je stotine in tisoče dokazov, in to vedo vsi naši narodi. Glede na to lahko samo republikanska demokratična oblika vlade prepreči, da se našim narodom več ne dogodijo takšne nesreče. (Dolgotrajno, burno odobravanje.)
Štefan Korošec s komunisti Teiematike
za slabo: delovna morala je nizka, sklepi samoupravnih organov se i.e uresničujejo. Zelo je bil kritičen do dela delavcev skupnih služb, zlasti na področju tehnologije. »Dobri inženirji so šli ob reorganizaciji v skupne službe,« je dejal, »zdaj pa ni veliko od njih.«
Zdenko Torkar, sekretar OO ZK tozda Terminali je bil mnenja, da imajo delavci v neposredni proizvodnji premalo pregleda nad celotno situacijo v_TOZD, zato se težko vključujejo v odpravljanje problemov. OO ZK dobiva informacije predvsem z vrha navzdol, slabše pa uspeva z odgovori na tiste, ki jih pošilja navzgor. Med delavci se postavlja vprašanje, kdo odloča, kdo je kriv za sedanje stanje v Jugoslaviji. Glede povezanosti TOZD in odnosov z delovnimi skupnostmi, bi morala Te-lematika kot delovna organizacja nastopati bolj enotno, povezano, celovito in fleksibilno, saj ona prodaja izdelke, je dejal Torkar.
Vladimir Lampič, sekretar OO ZK iz TOZD MSO je omenil problem fluk-tuacije kadrov, zlasti mladih.Po usposabljanju v tozdu, ki traja tudi do 6 let, jih veliko odide, kot vzrok pa navajajo terensko delo. Tozd MSO se otepa s številnimi specifičnimi problemi, ki izhajajo iz dejstva, da so delavci razporejeni po vsej Jugoslaviji in v tujini.
Po poročilih sekretarjev OO ZK je besedo povzel Jakob Vehovec, predsednik OK ZKS Kranj, ki je stanje ocenil z vidika občine. V prvem polletju so kranjske delovne organizacije dosegle razmeroma ugodne poslovne rezultate, vendar to ne sme biti razlog za samozadovoljstvo. Če namreč stanje v posameznih delovnih organizacijah pogledamo podrobneje, lah ko ugotovi mo, da stvari niso rožnate.
Kranjski komunisti trenutno razpravljajo o družbenoekonomskem položaju mladih, vse bolj pa se zavedajo tudi dejstva, da delavci in občani zahtevajo bolj odločno politično akcijo na vseh problematičnih področjih. Osnovne organizacije komunistov polagoma le postajajo aktivnejše: preraščajo obdobje, ko so se ukvarjale le same s seboj.
Med drugim kranjski komunisti ugotavljajo, da je ponekod še vedno prisotno zapiranje v tozdovske plotove. V manjših tozdiu in delovnih organizacijah se pojavljajo neformalne skupine, tako da je samoupravljanje v teh okoljih dirigirano od ozkih skupin ali posameznikov.
»Zdi se, da gre v sedanji situaciji za določen občutek nemoči«, je na koncu povzel Štefan Korošec. »Treba je krepiti lastne sile, kadre, opremo. Ce se s tem občutkom nemoči, z resignacijo in indolenco ne bomo spoprijeli, se bodo stvari še naprej razvijale na slabše. Brez novih metod dela ZK ne bo šlo naprej: ne moremo več v nedogled čakati. Bolje, da se stvari zaostrijo pri zdajšnjem odpravljanju problemov in izpostavljanju odgovornosti, kot pa da bi se kasneje na kakšnem drugem področju. Potrebna je politična akcija: ljudem moramo povedati, kaj je treba spremeniti in kaj se bo zgodilo, če do spre-
(Nadaljevanje z 2. strani) memb ne bo prišlo.
Imamo ljudi, ki so se odpovedali dopustu, ki delajo v sobotah popoldne — med njimi matere z otroki —, ob praznikih, ponoči. Zato se ne sme dogajati, da bi kdo ne zgrabil za delo, kakor to zahtevajo aktualne razmere.
Tudi komunisti Teiematike morate spremeniti metode dela in doseči večjo konkretnost. Manj naj bo besed in več dejanj. Ne pristajajte na centralno ukrepanje, pač pa rešujte probleme v dialogu z ljudmi, med delavci v sindikalnih skupinah. Pri tem se zavedajte, da v naši družbeni ureditvi vse pravice izhajajo iz dela. Kdor ne dela ali slabo dela, mu tudi pravice ne pripadajo.
Sistem nagrajevanja je treba izdelati tudi za režijske delavce in skupne službe. Če ne bo ustreznih meril in kontrole, se bodo konflikti nadaljevali, neizdelano nagrajevanje pa bo stalna zavora. Ni dovolj le ugotavljati stanje, pač pa je treba konkretno spremeniti stvari!«
Konferenca komunistov Teiematike ni uspela odgovoriti na to zanimivo vprašanje, niti ne na osnovno: kako motivirati mlade za interesno delovanje oziroma jih pripraviti, da se bodo spopadli z vso paleto znanih težav. Žal.
Klerikalizem — napake v idejnopolitičnem izobraževanju ati...
V razpravi je bil omenjen klerikalizem kot velik ideološki nasprotnik politike Zveze komunistov. Izjava, ki jo je podal predstavnik delovne skupine OK ZKS Kranj, meji že na enostranski napad na svobodo veroizpovedi, ki je opredeljena v ustavi SFRJ. Konferenca bržkone le ni bila sklicana zato, da bi na njej poslušali in prikimavali političnim obrekovanjem. Tu bi se vodstvo stalne akcijske konference lahko izkazalo in tovrstno debato odločno prekinilo. A se to ni zgodilo.
Ugotoviti velja, da je Cerkvi uspelo pridobiti mnogo več mladih, kot je to uspelo Zvezi komunistov in ZSMS. Toda zdi se, da je »uspešnost« Cerkve pogojena predvsem z dejstvom, da je Zveza komunistov padla na izpitu v idejno političnem izobraževanju mladih, saj je bil njen pristop doslej preveč enostranski, enoličen in neživljenjski. Predvsem je njeno izobraževanje premalo povezano s problematiko mladih.
Način izobraževanja, kakršnega Zveza komunistov ponuja danes, goji prej odpor, kot interes. To dejstvo lahko ilustriramo tudi s tem, da so šolski predmeti v zvezi s samoupravljanjem in temelji marksizma za dijake med najbolj »zoprnimi«. S tem in še marsičem bo morala Zveza komunistov čimprej razčistiti in se približati mladim ter jih ponuditi tisto, kar od družbe pričakujejo in zahtevajo.
Ob resničnih vrednotah, kakršne Zveza komunistov navsezadnje lahko ponudi, se bo tudi trenutni povečani vpliv Cerkve sam po sebi zmanjšal.
Kadrovanje — boj proti kampanjski ureditvi članstva Zveze komunistov
Po vseh naštetih slabostih, ki jih je obravnavala konferenca Teiematike, je vendarle zavzela tudi stališče: nič več kampanjskega sprejemanja v vrste Zveze komunistov! To pomeni, da poslej ne bomo več videvali priložnost-
nega tekanja sekretarjev OO ZK po delavnicah ob raznih akcijah za pridobivanje novega članstva. Postopek kadrovanja bodo po novem vodile ustrezne komisije.
Največ predlogov se pričakuje iz osnovnih organizacij ZSMS. Toda v situaciji, v kateri se danes nahaja mladinska organizacija, bo izredno težko predlagati nove člane Zveze komunistov, ne sicer zaradi tega, ker bi ne bilo pravšnjega stika med obema političnima organizacijama, pač pa predvsem zaradi izredno majhnega števila mladih, organiziranih v osnovne organizacije ZSMS.
Nove člane bo nujno potrebno iskati tudi med dobrimi in vestnimi delavci. Če ne bo priliva novih kadrov, t>o Zveza komunistov čez nekaj časa postala »organizacija starcev«, ki bo omejena zgolj na delovanje v krajevni skupnosti, obenem pa ostala brez svežih idej za boljše in stvarnejše delo.
V bodoče se bo morala Zveza komunistov odločno zoperstaviti proti kadru, katerega članstvo ne prinaša nikakšme koristi, pač pa le moralno-politično škodo. Zamisel, da je »rdeča knjižica« odskočna deska k življenjskim uspehom v naši družbi, bo potrebno dokončno izkoreniniti in to čim prej.
In še en sklep je zavzela stalna akcijska konferenca OO ZKS Teiematike: za bodoče kadrovanje in delo mladinske organizacije so zadolženi mladi komunisti.
Zveza komunistov se bo morala resneje posvetiti mladini, in to ne samo v smislu iskanja načina, kako ji čim prej vcepiti v glavo, da je nekoč živel Marx, ki je osnoval marksistično ideologijo, katero spoštuje in po njej uravnava svoja načela Zveza komunistov. Pristop bo moral biti stvarnejši, bolj življenjski in prepričljiv. Organizacija komunistov mora ohraniti status avantgarde delavskega razreda; njeno sedanje obnašanje namreč ne dokazuje, da bi to še bila. Članstvo bo moralo razmišljati z lastno glavo, »»astopati s svojimi dejstvi, ne pa zgolj prikimavati vsaki izrečeni besedi. Takšno obnašanje nima prav veliko skupnega z likom pravega komunista.
Socialistična ureditev nam ponuja veliko možnosti razvoja, gospodarskega kot političnega. Potrebujemo samo ljudi, ki zrelo gledajo v prihodnost, ki hočejo nekaj doprinesti k skupnemu razvoju, ne pa zgolj obrekovati in potiskali roke do zadnjih kotičkov hlačnih žepov. Potreben je odkrit spopad s politikanstvom, konformizmom, oportunizmom in drugimi negativnimi dejavniki, ki so se razpasli v naši družbi.
Vsekakor je potrebno kanček spoštovanja nameniti tudi mladim. Resnično so edini, ki bodo morali prebroditi sedanjo krizo in družbo popeljati v boljše pogoje življenja. Ce se ozremo za nekaj desetletij nazaj v preteklost, se lahko spomnimo, da je bila mladina tista, ki je s svojo mladostniško zagnanostjo obvarovala obstoj in zmago družbene revolucije. Tega spomina na preteklost se ni izognila niti stalna akcijska konferenca komunistov Teiematike in prav nič čudno se ni slišalo vprašanje, ki je bilo izgovorjeno na seji: »Kaj pa bi danes reklo tistih milijonse-demstotisoč žrtev vojne, če bi spoznale, v kakšni težki situaciji se nahajajo njihovi potomci.
Takšne so razmere v četrti etapi razvoja našega narodnoosvobodilnega boja. Zato je dolžnost našega ljudskega predstavništva, da stori vse potrebne ukrepe, da opraviči zaupanje velike večine svobodoljubnih narodov Jugoslavije. V tej četrti etapi se glede na notranje in zunanje dogodke kaže potreba po vzpostavitvi takšnih ljudskih, političnih in zakonodajnih kakor tudi izvršilnih organov, ki bodo sposobni obvladati vse težave v teh razmerah in bodo dostojno predstavljali narode Jugoslavije tako doma kakor zunaj, ki bodo sposobni preprečiti vsakršen poskus s katerekoli strani, ki bi poskušal onemogočiti uresničevanje teženj, za katere je naše ljudstvo prelilo toliko krvi v. tem velikem osvobodilnem boju.
Dane je potrebno, da Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije postane najvišji zakonodajni in izvršilni organ narodov Jugoslavije. Zdaj je že prišel čas, da ustavimo izvršilni organ v obliki začasne vlade, ki bo sposoben voditi vse zadeve, ki jih mora opravljati prava ljudska vlada. (Burno odobravanje. Delegati vstajajo, vsa dvorana odmeva od ploskanja in vzklikanja).
Danes imamo Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije, ki je bil ustanovljen pred letom dni. V tem protifašističnem svetu so zastopani vsi narodi Jugoslavije. V njem so zastopani vsi družbeni sloji. Prvič v zgodovini pošiljajo naši narodi v ta svoj organ takšne predstavnike, ki so izšli iz njegove srede, ki jih svobodno volijo in ki res uživajo vse zaupanje.
Razumljivo je, da tako velik korak nekega naroda, kakor je ustanovitev njegovega najvišjega izvršilnega organa, v konkretnem primeru ustanovitev Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, utegne v prvem trenutku naleteti na morebitne ovire in na nerazumevanje, celo pri naših zaveznikih v inozemstvu. To pa predvsem zato, ker je v inozemstvu še neka tako imenovana
jugoslovanska vlada. Toda v dveh letih in devetih meserih težkih in krvavih bojev za svojo svobodo in neodvisnost so si narodi Jugoslavije pridobili pravico, da sami odločajo o svoji usodi in ta pravica je popolnoma v skladu z atlantsko listino. (Burno odobravanje, ploskanje.). Prepričani smo, da naši zavezniki ne bodo napačno razumeli tega zgodovinskega koraka naših narodov, temveč nasprotno, da bodo tudi sami storili vse, da bi našemu ljudstvu nudili moralno in materialno pomoč in podporo in to prek predstavništva, ki si ga je ljudstvo samo doma izvolilo. (Ploskanje).
Zdaj pa nekaj besed o naši slavni narodnoosvobodilni vojski. Smelo lahko trdim, da je ustanovitev ljudske vojske v takšnih okoliščinah, v kakršnih je rasla naša, edinstven primer v zgodovini. Iz globokih partizanskih odredov je brez vsake tovarne orožja in municije, brez skladišč in raznih rezerv, brez vsakršne pomoči s katerekoli strani, nastala skoraj četrtmilijonska armada in to ne v mirnem času, temveč v času najbolj strašne in krvave borbe, ki so jo narodi Jugoslavije kdajkoli bili. To je pridobitev, na katero so narodi Jugoslavije lahko ponosni in na katero bodo ponosni tudi njihovi prihodnji rodovi. (Burno odobravanje. Ploskanje.)
Ustvarjanje naše narodnoosvobodilne vojske v takšnih okoliščinah je bilo zelo težko delo.
Nismo imeli ne vojaških akademij, ne šol in ne oficirskega kadra. Vse to se je rojevalo in nastajalo v procesu našega boja. Prvega maja leta 1943 je"vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije izdal dekret o uvedbi oficirskih in podoficirskih činov v našo narodnoosvobodilno vojsko. (Ploskanje). Kmetje in delavci, študentje in druga ljudska inteligenca, ki so rasli in se razvijali v narodnoosvobodilnem boju, so postali oficirji naše ljudske armade. To so najboljši sinovi naših narodov.
ki so jih predlagali iz svoje srede borci sami. Na takšne svoje oficirje in podoficirje so lahko ponosni vsi narodi Jugoslavije.
To, kar danes tu sklepamo je veličasten dogodek tudi glede na tujino, glede na naše zaveznike, ker s tem naši narodi prek svojega predstavništva jasno in odločno izražajo svojo voljo. (Ploskanje). Pri tem pa je potrebno omeniti tudi to, da so oficirji bivše jugoslovanske vojske, ki so že v začetku stopili v naše vrste, čeprav maloševilni, zavzeli dostojno mesto v naši vojski. Jasno je, da bi bilo to število večje, če ne bi toliko jugoslovanskih oficirjev padlo v nemško ujetniš-tvol in jim je bilo tako onemogočeno sodelovati v narodnoosvobodilnem boju.
Vrhovni štab je imenoval in povišal prek 5.000 oficirjev in jaz, v imenu vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, prosim to visoko ljudsko predstavništvo, da potrdi dekret z dne 1. maja 1943 in dekret z dne 1. novembra 1943 o imenovanju in napredovanju oficirjev Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. (Burno odobravanje. Vzkliki: Tako je!)
Vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije je izdal dekret o uvedbi odlikovanj in sicer: 1. red narodnega heroja, 2. red partizanske zvezde prve stopnje, 3. red partizanske zvezde druge stopnje, 4. red partizanske zvezde tretje stopnje, 5. red narodne osvoboditve, 6. red za hrabrost, 7. medalja za hrabrost, 8. red bratstva in enotnosti. Prosim visoko ljudsko predstavništvo, da potrdi ta dekret vrhovnega štaba o uvedbi odlikovanj v Narodnoosvobodilni vojski in partizanskih odredih Jugoslavi : z dne 15. avgusta leta 1943. (Ploskanje).
Organizacije na’e narodnoosvobodilne vojske še ni končan a. Do danes smo formirali osem armadnih korpusov, ki imajo ves potreben vojaški in politični kader. Toda priliv novih borcev je vsak dan večji. Nasta-
ISKRA — AVTO ELEKTRIKA
Pričakovani uspehi v mesecu inovacij
Kljub težavam zadovoljivi poslovni rezultati
strani, zahtevajo od vseh naših dell^ L^ izjemno prizadevnost. Nujno i|, morali vpeljati nadurno delo ter iz* j H| stiti vse notranje rezerve in pomo<5 v
V letošnjem maje smo na kratko že poročali, da so v novogoriški Iskri Av-todektriU proglasi* ta mesec za »mesec inovadj«. Akdja, Id prinaša velike gospodarske koristi In se je Izkazala kot uspešna že več let nazaj, je tudi letos dala določene in pričakovane rezultate. Nad akdjo je »bedel« organizator množične toventivne dejavnosti v Avtoelektriki Vladimir Devetak, zalo smo j nam kaj več pove o poteku meseca iaovadj.
V TOZD Elektronika Horjul uspešno poslujejo In tudi ob koncu leta bodo zaključili pozitivno, čeprav plana ne bodo dosegli v celoti. Ovirajo jih tako težave z repromaterialom kot izpad nekaterih dodatnih izvoznih možnosti.
ju ii v jv livni anjv i vz.vi v v zn - ^ ^ _
služb pri razreševanju sprotnih	il
Ob vsem pa se mora vsak naš dela ^ 'Nfl zavedati, da nam trenutni P°lozaL
zvezi z reorganizacijo DO Elektro;
izve*«
lova«
Zelo pomembno pa je zanje, po besedah njihovega v.d. direktorja Matjaža Travna, da jih reorganizacija DO Elektrozvez in Iskanje najustreznejših or-
ganizadjskih oblik za njihove proizvodne programe ne sme zmotiti pri izvrševanju delovnih nalog, saj so le-te osnova, brez katere v nikakršni organiziranosti ne bo uspešnega poslovanja.
Mesec inovacij - izziv zaposlenim.
Kako bi ocenil letošnji mesec inova-dj?
Vsekakor je tudi letošnja akdja maj, mesec inovadj uspela. Priprave zanjo so sicer zahtevale nekoliko več napora in sredstev kot prejšnja leta, saj smo dali večji poudarek propagandi sami. Oblikovali smo poseben lepak, ki ga je prejel vsak delavec. Lepak je bil vsebinsko zasnovan tako, da je posameznika opozarja! na pomembnost in koristnost množičnega ustvarjalnega dela, spodbujal k iskanju izboljšav in obveščal o pogojih razpisa akdje.
Preletimo sedaj še podrobnejše rezultate akdje!
V Iskri Avtoelektriki je 85 avtorjev prijavilo 97 predlogov tehničnih izboljšav, ker je za 3 odstotke manj v primerjavi z lanskoletno akcijo. Glede na manjše število zaposlenih v primerjavi z letom poprej je udeleženih delavcev s predlogi naraslo iz 1,69 na 2,74% od vseh zaposlenih.
Kakšna je izobrazbena struktura pri-javljencev?
Po dejanski izobrazbeni strukturi so podatki v prid delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Tako lahko vidimo, da se je v inovacijski proces vključilo od skupnega števila zaposlenih po dejanski izobrazbi: VS — 18,2%, VŠ — 23,4% SS — 5,2%, KV —2,5 % in NK —0,7%. Od 62 predlogov je bilo 53 takih, ki so šli v nadaljnjo obravnavo, stimulativno nagrajenih pa je bilo 58 predlogov v skupnem znesku 49.300 din.
Iz katere TOZD je bilo največ predlogov?
Od vseh udeleženih TOZD se je letos izkazala Tovarna odlitkov Komen, ki je z devetimi predlogi od devetih avtorjev dosegla dobrih 10 predlogov na 100 zaposlenih in !0,71 % udeležbo od števila
zaposlenih. Tovarna AET Tolmin je s 35 predlogi od 35 avtorjev dosegla 7,67% predlogov ter isti odstotek udeležbe avtorjev od števila zaposlenih. V TOZD Inštitut za avtoelektriko je pet avtorjev s petimi predlogi doseglo 7,24% predlogov in isti odstotek avtorjev od števila zaposlenih.
Iz rezultatov letošnje akcije in iz prejšnjih let nedvoumno izhaja koristnost organiziranja take akcije, predvsem s pogledom na število realiziranih invencij in višino ustvarjenih gospodarskih koristi invencij iz razpisa.
In ko smo že pri tem, moramo nameniti nekaj besed še slabi strani te akcije. Ugotavljamo namreč, da se s tem pojavlja večja nekontinuiranost prijav prispevkov v celotnem obdobju, ker jih nekateri avtorji hranijo prav za čas razpisa. Slaba stran omenjene akcije je tudi v tem, da ni moč v kratkem času pridobiti za prispevke vsa in dovolj natančna strokovna mnenja, predvsem, ko se le-ti nanašajo na avtorjev dele-krog. V takem primeru se pojavi vprašanje o inventivnosti prispevka s tem pa tudi smisel »ekspres« stimulativnega nagrajevanja.
Iz navedenih vzrokov se bo na komisiji za inventivno dejavnost komplek-sneje obravnavalo uspehe, oblike ih namen stimulativnega nagrajevanja. Vsekakor bi kazalo prispevke stimulativno nagrajevati tekom celega leta. Tako bi pridobili na kvaliteti obravnave prispevka in koristnosti prijav.
Kakšni so rezultati vašega dela v letošnjem letu?
S 1. julijem smo se delavci na horjulski lokaciji združili v novi TOZD Elektronika Horjul, ki sedaj združuje bivše TOZD: TEI, mehanske delavnice PMD in proizvodni del RZ v Horjulu. Čeprav težko dam natančne rezultate poslovanja v prvih 8. mesecih pa lahko vseeno rečem, da so vsi trije deli naše nove temeljne organizacije poslovali prvih 6 mesecev v okviru svojih bivših TOZD pozitivno.
Po grobi oceni predstavlja to za prvo polletje približno 260 mio. din celotnega prihodka in cca. 20 mio. din ostanka dohodka za sklade.
V juliju in avgustu je skupna realizacija dosegla nadaljnih 70 mio. din, kar je glede na čas dopustov pravtako ugodno. Za drugo polletje še nismo sprejeli plan poslovanja, ker nismo vskladili vseh zahtev in možnosti, ven-dai ocenjujemo, da je realna dosegljiva vrednost prodaje v višini 270 mio. din.
Nekoliko podrobneje lahko spregovorimo o programu merskih merilne opreme t.j. o bivšem TOZD TEI. Primerjava poslovnih rezultatov prvega polletja z lanskoletnimi kažejo ugodno sliko, saj beležimo porast prihodka za 2-3 in povečanje dohodka za 100%. Dodati pa moramo, da je vzrok za tako ugodno primerjavo v izpadu realizacije v lanskem prvem polletju.
Zato tudi letošnji končni rezultati več ne bodo tako ugodni v primerjavi z lanskoletnimi, vendar pa bodo vseeno še dokaj zadovoljivi. Porast prihodka bo predvidoma 40%, dohodka pa 25 %.
Za celotno horjulsko lokacijo, oz. naš novi TOZD pa velja, da bo do konca leta zanesljivo pozitivno poslovala, čeprav planskih obveznosti ne bo uresničila. Razlogi so v tem, da so v bivši temeljni organizaciji RZ planirali
preko 1. mio. dolarjev izvoza za katerega še vedno nimamo.izvoznih pogodb in tudi nič ne kaže, da bomo te pogodbe dobili.
Če k temu prištejemo še zaostajanje planskih realizacij merilnih inštrumentov zaradi izrednih težav pri oskrbi z uvoženim repromaterialom je jasno, da zastavljenega plana ne bomo mogli uresničiti in smo tudi prisiljeni izdelati temu ustrezen načrt gospodarjenja za letošnje drugo polletje oz. naslednje mesece.
V teh mesecih nas namreč čakajo dokaj težke naloge. Neenakomeren dotok materiala na eni in nestrpnost kupcev zaradi naših kasnitev na drugi
in skupno iskanje optimalne pos organiziranosti znotraj SOZD Isk*3’^, sme predstavljati ovire pri uresnic6 nju naših sprotnih nalog.
S katerimi proizvodi namerav*«* bodoče obogatiti svoj proizvodni gram?
V razvoju merilnih instrutn6n
itov
imamo naslednje večje naloge: ^ ta
spektralni fotometer pri katerem tta' nično sodelujemo s Carl Zeiss
merilnik cianidov v sodelovanjus r •, t^. merilnik izolacije, rekonstrukcija 0 ,, |( ® loskopa in razvoj LCD — osciloskop ; sodelovanju z DO Kibernetika. ...Ak
To so zahtevne naloge, ki jih usp6^
uresničujemo pri čemer smo prep*1^ ^ ni, da je naša največja perspektiva ^ področju analiznih merskih instrum v tov za področje kemičnih laboratorij j ^ ekologije in za kemične laboratorij zdravstvu in prehrani.
DO KONDENZATORJI SEMIČ
Zapis o nesrečah pri delu
V prvem polletju letošnjega leta so v DO Kondenzatorji v Semiču zabeležili 20 nesreč, izmed katerih se jih je 17 pripetilo na delovnem mestu, tri pa na poti na delo.
Škoda, ki so jp povzročile nesreče pri delu, je znašala 192 delovnih dni bolniške, zaradi nesreč na poti v službo pa je bilo izgubljenih 20 dni. Statistično povedano je bilo povprečno na eno nesrečo pri delu izgubljene 11,30 delovnih dni bolniške, na eno nesrečo na poti pa 6,66 delovnih dni. Skupno je bilo torej izgubljenih 10,6 delovnih dni na nesrečo. Glede na 1000 zaposlenih je bilo v Semiču 11,54 nesreč pri delu, poškodovan pa je bil pri tem 1,15 odstotkov delavcev.
Če pogledamo, kje so se pripetile nesreče pri delu v prvem polletju letoš-
njega leta, potem lahko ugotovirnOi j ta: je bilo največ nesreč pri delu v Tu ik Tovarna mehanskih delov. Tod SeJ ^ts
lovarna menansKin ueiuv.	,tvy «
pripetilo 6 nesreč. Sledita TOZD ^ . j k
»n0
varna elektronskih kondenzatorje’ -v TOZD Tovarna elementov za odpra. , *de RF motenj, vsaka s po štirimi nesre , v mi, v TOZD Tovarni energetskih »e ^ U(j denzatorjev sta bili dve nesreči, v ^^ lovni skupnosti skupnih služb pa e ^ nesreča pri delu.	. ..
Med tremi nesrečami, ki so se Pnr j tile na poti na delo pa so bile po e sreča v TOZD Tovarni
na N
mehanslf [Kak
delov in naprav, TOZD Tovarnie j, lstn
iZflV
B.Č' Sl
k
j s
A;
Vsakoletno akcijo »mesec inovacij«, bomo nadomestili z drugimi usmerjenimi vrstami motivacije v inovacijskem procesu.
MR.
mentov za odpravo RF moterfj DSSS.
Po obliki nesreč je bilo največ vr6'|aiJ (4 nesreče), nato sledijo stisk P** udarec, poškodba očesa in opeklina tr dve nesreči) ter odrgnina, zlom, P*5 a izpah roke in padec z drevesa (p° e nesreča). Glede na posamezne Tj škodbe telesa pa so bili naslednji deli telesa: prsti roke (° sreč), roka, oči, glava in noga (p° nesreči).	j
In kakšni delavci so se poškodo ^ med delom v tem času? Od 17 nes* . pri delu so bili v 13 nesrečah udeleze..;
M IZ \ T /-1 ni rzii wr	n nr>	O tl 03 ^
lu
NKV delavci, v štirih nesrečah pa ■.
delavci. Vzrokov za nesreče pri de*u L bilo več. Največ nesreč pri delu se L t^, pripetilo zaradi nepravilnega ddapij, nesreč), nato sledijo neuporaba zas® nih sredstev (5 nesreč), neurejeno lovno mesto (3 nesreče) in nepazljiv0
pri delu (dve nesreči).	.. .
Vsekakor bo treba storiti marsis ’ h pj da bi število nesreč spravili na čim nU jioje raven, pri čemer bo potrebno tud y Semiču storiti več za varstvo pri delU’ je ena temeljnih pravic našega delaV ,
Ana Zalaznik v montaži TOZD TEI.
(Nadaljevanje na 5.
stran*) k
J.
'a. P
Na,
K,
jk,
Hek
Na
V
jajo vedno nove brigade in divizije, nastali bodo tudi novi korpusi.
Doslej je naša vojska nastajala v glavnem na prostovoljni podlagi. Toda sedaj, ko bodo imeli naši narodi svoj izvršilni organ v Nacionalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije, bo dolžnost tega izvršilnega organa tudi to, da bo izdal dekret o splošni vojaški obveznosti za vse državljane naše države od 18. do 50. leta starosti. (Burno odobravanje. Vzkliki: Tako je!)
Razumljivo je, da bo še vedno ostala pravica za vsakogar, ki je zunaj te starosti, da prostovoljno stopi v našo vojsko. Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije bo moral hkrati dati tudi izjavo o vseh tistih vojakih in oficirjih, ki bi še naprej ostali na strani Nemcev bodisi v hrvaški vojski ali v kakšnih drugih enotah.
V zvezi s konferenco treh velikih zavezniških držav v Moskvi je postalo aktualno, da naše ljudsko predstavništvo pove svoje stališče o mnogih važnih vprašanjih, ki zanimajo naše narode, kakor: a) vprašanje vojnih zločincev; b) vprašanje vojnih in trgovskih ladij, ki jih je Italija odvzela našim narodom ob okupaciji naše dežele: c) vprašanje naših internirancev v Italiji in drugih državah: d) vprašanje ljudskega premoženja, ki so ga naropali italijanski okupatorji ter povračilo škode našim narodom. Vse to so važna in nujna vprašanja, ki bi jih bilo potrebno čimprej rešiti.
kot sem žc omenil, je maja leta 1943 prišla v Vrhovni štab delegacija angleškega vrhovnega poveljstva v Kairu. Nekaj dni prc| je pristala podobna delegacija pri glavnem štabu Hrvatske. Ti delegaciji sta imeli nalogo vzpostavili slike . Narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije in pripraviti tla za pristanek glavne delegacije pri Vrhovnem štabu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, katero hi vodil neki angleški general.
Vrhovni štab se je strinjal s prihodom take
delegacije. In septembra letos je prišla v naš štab angleška vojaška misija, v kateri je bilo več višjih oficirjev z brigadnim generalom Mac Leanom na čelu, ki je imel polnomočje vrhovnega komandanta za bližnji vzhod VVilsona. (Ploskanje). V akreditivnem pismu vrhovnega komandanta Wilsona je naveden namen prihoda te delegacije, in sicer: vzpostavitev čim tesnejših odnosov med našo narodnoosvobodilno vojsko in angleškimi silami, organiziranje pošiljanja vojaškega materiala naši narodnoosvobodilni vojski in koordinacija vojaških operacij. (Ploskanje.)
Zavezniki so nam že julija začeli z letali pošiljati določen vojaški material, toda v neznatnih količinah, kar je bilo razumljivo, ker so bila letala edino transportno sredstvo. Z osvoboditvijo dalmatinske obale in otokov pa so nastale možnosti za sprejemanje večjih količin materiala za našo vojsko in zavezniki so nam res z ladjami poslali večjo količino vojaškega materiala in hrane. Videti je, da bomo po morju lahko dobili še večje količine vojaškega materiala, ki nam je potreben za vojno. Jasno je, da nam je danes potrebna tudi sodobna težka oborožitev, kakor so tanki in letala. Vrhovni štab je v tem smislu storil pri zaveznikih potrebne korake. (Ploskanje).
Ker je Vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije vzpostavil zvezo z zavezniki, se ti vedno bolj pogosto obračajo nanj tudi v vprašanjih, ki niso povsem vojaškega značaja, temveč so politična vprašanja, ki sodijo v kompetenco vlade. Na drugi strani je_ vrhovni štab oziroma vrhovni komandant poslal zaveznikom določene zahteve in prošnje, ki v normalnih okoliščinah sodijo v kompetenco vlade. Vrhovni štab je že poslal v Italijo delegacijo za prevzem vojaškega materiala, za organizacijo in prevzem naših ujetnikov in internirancev in za organizacijo njihovega prevoza v domovino.
Vrhovni slab je tudi že zahteval od zavez-
nikov vrnitev vojnih in trgovskih ladij, ki jih je Italija zaplenila našemu ljudstvu. Postavil je tudi vprašanje naših internirancev in ujetnikov. Postavil je vprašanje pošiljanja težkega orožja naši vojski — tankov, letal in drugega, kakor tudi vzpostavitve letalske in pomorske baze v Italiji. V zvezi z vsem tem je Vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije s pristankom vrhovnega poveljstva v Kairu poslal svojo delegacijo, ki bo skušala na kraju samem rešiti vsa ta vprašanja.
Iz vsega tega je videti, kako potrebno in važno je formirati začasno vlado, ki bi lahko reševala večino teh vprašanj in nastopala v inozemstvu kot edini zakoniti in pravi predstavnik narodov Jugoslavije.
Vrhovni štab je uspel vzpostaviti zvezo z zavezniki, to je z Anglijo in Ameriko, katerih nekaterih vojaški predstavniki so pri nas, zdaj pa delamo na tem, da pridejo tudi predstavniki Sovjetske zveze. (Burno odobravanje, Vzkliki: Živela Sovjetska zveza!) Želja vseh naših narodov kakor tudi vojska je, da bi čimprej vzpostavili stike s to veliko bratsko državo, v katero imajo narodi Jugoslavije največje zaupanje kot v svojo največjo zaščitnico.
Boj naših narodov in sijajni uspehi, ki so jih dosegli na bojnem polju s svojo Narodnoosvobodilno vojsko in partizanskimi odredi Jugoslavije, so nam v vsem naprednem svetu pridobili velike simpatije in ustvarili pogoje, da bodo lahko naši narodi uresničili svoje težnje — svobodno, resnično demokratično,, federativno Jugoslavijo. (Dolgotrajno in burno ploskanje. Delegati vstanejo. Ovacije tovarišu Titu in vzkliki: Živel naš voditelj tovariš Tito! Živelo bratstvo vseh narodov Jugoslavije! Živela naša slavna vojska!)
Predsedujoči: Začenjam razpravo o referatu tovariša Tila. Prvi sc je k besedi javil tovariš Magovac. Besedo ima tovariš Mago-vac. (Ploskanje).
Božidar Magovac. (Hrvatska): Visoki zbor! Tovariši Slovenci, ki so prišli na to pomembno zborovanje, so zvedeli, da se v nekem kraju v Žumberku širi letak, na katerem piše, da jaz ne bi smel govoriti tpkaj med vami in da sploh ne sodim v to družbo. Mogoče zato, ker so slišali, da me je neki Paveličev minister imenoval zmešanega. Mislim, da mu nimam kaj odgovarjati, tu pa bom povedal nekaj besed, vi pa presodite, če sem zmešanec.
Tovariš Tito, v imenu pristašev in izvršnega odbora HSS izjavljam tukaj, da se vsi strinjamo s tvojimi besedami in da se bomo borili z vsemi silami, da bi misli iz tvojega referata spremenili v dejanja. Veste, da sem prišel iz krajev, kjer živijo mirni kmečki ljudje. Iz svojih izkušenj iz življenja med njimi vam lahko rečem, da je vse te vaše misli in politične zadeve, ki ste jih povedali v svojem poročilu, naše hrvatsko ljudstvo, naše kmečko hrvatsko ljudstvo sprejelo in to rade volje v vašo korist, prav v korist vaših referatov in osvobodilnega gibanja.
Meni osebno je čisto vseeno, kako dolgo bo trajal ta naš velik boj, dokler ne bomo prišli do takega položaja v svetu, kakršnega naši narodi s svojo junaško borbo in mi kot resnično ljudsko predstavništvo na čelu narodnoosvobodilnega gibanja zaslužimo. Toda preveč smešno bi bilo trditi, da hrvaški kmet ne želi Jugoslavije. (Ploskanje.) Hrvatsko ljudstvo ve, da je Jugoslavija in to federativna demokratična Jugoslavija, bratska domovina narodov Jugoslavije. Naš dragi pokojni učitelj Stjepan Radič, ki je v stari Jugoslaviji organiziral vojsko miru in ki je naperil lok proti svojim sovražnikom pred dvajsetimi leti v Moskvi, je v beograjski skupščini padel od četniške krogle. Dvajset let pozneje boste vi z ljudskimi kroglami pravice uničili četniške lopove in s prave ljudske skupščine leta 1944 odšli v Moskvo.
Jaz v to verjamem, hrvatski narod pa bo
to, kakor vsi drugi narodi JugoslavijeT^a|j ^
katere druge strani vpraša, in zdi se, da g ^ vprašujejo, da jim poveste neko ime v ali ime kakega zmešanca in če vas vPraS it,
" tedaj jim odgovor"6 ^
če rabi vodnika,
»Izvolite sami«.	. yv«l
Živela narodnoosvobodilna vojska,^ ^
Nr
tovariš Tito! (Ploskanje.) Predsedujoč"., Pra besedi se je javil tovariš dr. Ljubo Leo odposlanec iz Dalmacije.	, %
Dr. Ljubo Leontič (Hrvatska): Tovar'^ lte
1 Dl1
ime"11
tovarišice, dovolite mi, da izrazim ^ Ob
zmejno veselje in brezmejno radost v tmta preostale revolucionarne mladine iz P' v vojnega časa, iz prve svetovne voin^'ei( led, imenu tistega preostanka, ki je ostal z samemu sebi, svojim tovarišem in sv0l6ej.
ljudstvu, da dam duška svojemu brezmej
ute5"1'
nemu veselju, ko danes vidim, da se u‘-^ čuje sen, ki smo ga mi gledali skozi me^ Toda, kdor hoče izraziti svoja čustva, m ^ — če je pošten — povedati vso resnl,c0kei» sen se ne bo uresničil, če vodstva ljuds , gibanja ne bi vzela v svoje roke Kom stična partija. (Ploskanje.)	,	|e.
Mnogo razlogov je, tovariši, zaradi ► ^ rih se je komunistična partija postavi1 čelo narodnoosvobodilnega gibanja m J zvala ljudstvo v sveto domovinsko voj To je bilo zato, ker se je komunistična
lija vedno borila za interese narodov movine, ker je imelo ljudstvo vanjo ^
zmejno zaupanje, ker je bila sposobna J diti narodnoosvobodilno gibanje. * imela je realno podlago in drugič, im1
'sim"

1
tudi moralno pravico za to. Realno p0'"^ ker je drugače kot mi, ki smo gledali s
1 in ^ J
meglo, spoznala zakonitosti družbe - .(|)
e teme",
preučevala in to resničnost razumela. J^|(|
Ijenjske resničnosti; te zakone je
ji je bila pot, ki pelje k cilju, ki ga bo z
uresničiti.
(Nadaljevanje prihodni'
'le
1 SPREJEMNIKI. SEŽANA
^N>8miej:
S Hndlkat Ima v kolektivu govorne naloge
itoV
noV ...
eb' Ni
^ ‘a stabilizacijo izredno odgovorne M^ti. Vse napisane naloge pa se-j, Rajajo — ali pa jih tudi ne — Iju-gM . Prav od njih je odvisen tudi Radikala kot organizacije, ki naj
v aa reševanje resnih problemov.
. '*S!lO bo voŠ<> Holn na r*>hi nennvn
C*»dje
Ho bo vaše delo na čelu osnovne sindikata v današnjem
l^0 ~~ redno in tisto v sindikalnih lj-11je v znamenju nenormalnih k ||Mer" Neprestano primanjkuje L' t,.u^cijskih materialov, razi j^^anja delavcev iz enega prostora tg, |ega, od enega dela k drugemu, so H|j a naš vsakdanjik. Vse skupaj je (Podobno mašenju lukenj, kot red-l ^ delovnemu procesu, ki edini
da ZP ; ič
fO' \
Zagotovi zadostno produktivnost I ^trezen dohodek. Sindikat mimo %Zmer seveda ne more, prav prek i^ata moraio delavci občutiti re-
l i" Ni avf>
de'
(OS1 ^
ii i.
L’
ig^
V obdobje zategovanja pasu na vseh mestih je položaj Ustili z najnižjimi Prejemki še posebej težak. Sežanski kolektiv, kjer osebni dohodki krepko *ao«tajajo za dohodki v Iskri in panogi, ima ob tem še več težav, saj je poprečje nizko, delavcev z osebnimi dohodki okrog starega milijona pa več kot drugod. Krmariti sindikalno krmilo v takem položaja pa seveda ni preprosto, kako bo z delom sindikata v bodočem obdobju, smo povprašali novega Predsednika OO ZS v sežanskih Sprejemnikih IVHlivoja Ravbarja, Id je dolž-11 ost sprejel po odhodu prejšnjega predsednika na nove delovne dolžnosti Pred nedavnim.
klikat ima v kolektivu vsekakor l'60 pomembno mesto, saj ima v
re-različna
v ""a morajo delavci občutiti rezanjih razmer in prispevati naj-kar lahko, da bi delo zopet nor-| ? steklo. To pa seveda vključuje -ča- lili e*° sobotah, morda celo nede-on' T:,lVeč izmenah itd. pe- iin(1 Azijski delavci v proizvodnji — el13 - ijk! Sm° se namreč odločili tudi za to tto krepko dvignejo moralo. Re-loč' ikna *jub° — v začetku, ko smo se ne' Wa*' *(ako naj bi bilo z našimi režijci 0 l ^odnji, je bilo nekaj odpora.
’ j *10 plačevati njihovo delo itd., no 1,0 to rešili. Tega dela ne plačuje-
mo, temveč se šteje kot dodatni dopust. Kolikor ur dela v proizvodnji, toliko ur dopusta. Problemov ni več!
Je šlo pri tem za preskus vpliva sindikata, za preverjanje osveščenosti delavcev?
»Pomembno je bilo, da smo s pomočjo režijskih delavcev v proizvodnji izboljšali realizacijo, dosegli tisto, česar sicer zaradi ozkih grl v proizvodnji ne bi zmogli. Seveda nismo ža akcijo zaradi akcije same — gre nam za učinek. In ta nesporno je! Sicer pa je jasno, da je največja naloga sindikata v osveščanju delavcev, zmožnosti, da angažira delavce za reševanje problemov, ki so večji od običajnih.
Kako pa sindikat spremlja sodalni položaj delavcev?
V kritičnih primerih, za katere vemo, sindikat priskoči na pomoč. Letos smo, na primer, omogočili dvem družinam brezplačno letovanje v naših prikolicah. Glede osebnih dohodkov sindikat dosti ne more storiti. Povečamo jih lahko le na osnovi boljšega dela, boljših rezultatov, boljšega dohodka.'Drugače ne gre — tu pa so tako in tako naloge sindikata jasno opredeljene.
Kako pa sindikat sodeluje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, ki delujejo v temeljni organizaciji?
Zelo dobro. Vrsto dejavnosti pripravljamo skupaj z mladino, aktivni pa so tudi komunisti, ki delujejo v naših vrstah; čeprav številčno niso zastopani najmočneje.	Stane Fleischman
^bilejno delavno srečanje
Mladi iz Iskre Commerce se k*r ne morejo ločiti od Poreča in hotela Delfin v Zelem laguni, ki koncem septembra ai pa prve det oktobra že devet let »daje streho« njihovemu vsakolet-temu delovnemu srečanju. Mladi iz delovne organizacije, skupaega pomena za vso Iskro, Se bodo tokrat sešti na jubilejno, deseto srečanje, prvo pa je bilo v bosanskem mestecu Jajcu.
1 P Iti!6?10 SMIC, kot je kratica teh sre-&■ t5 p° od 29. septembra do 2. okto-ftčg oudarili smo že, da gre za delavno a,)je in ne za kakšno turistično po-LnJe- Vsak udeleženec si je moral a?iti dan rednega letnega dopusta ižj° i0^nsPevati domala celotne stroške v ga bivanja v Poreču. t^1 udeleženci se bodo odpeljali v če-- N ^Poldne z avtobusi (Verjetno 0) Na5Va> s Trga osvoboditve v Ljub-Nt- Večer k° tudi spoznavni večer, n' del srečanja pa se bo začel v
petek zjutraj, ko bodo mlade obiskali vodilni delavci iz Iskre Commerce. Glavni direktor IC Simon Primožič bo predvidoma mladim spregovoril o ciljih in razvoju Iskre do leta 2000, sekretar Marko Celebič o družbeno-političnem položaju v Iskri in v svetu, v.d. direktorja uvozne dejavnosti v zunanje-tr-govinski temeljni organizaciji Milan Lopamik pa o zunanje-trgovinski problematiki.
Tudi v soboto se bodo mladim pridružili nekateri vodilni predstavniki Iskre Commerce med njimi Tim Kocjan, France Pance in Marjan Hodnik. Prvi bo spregovoril o organiziranosti Iskre Commerce, drugi o medsebojnih delovnih razmerjih, tretji pa o kadrovanju, izobraževanju in nagrajevanju.
Zadnji dan srečanja, torej v nedeljo,. 2. oktobra, bodo zaključna posvetovanja in razgovori, mladi bodo pregledali delo in oblikovali sklepe poreškega srečanja ter podelili jubilejna in športna priznanja.	lD
k
pis o nesrečah pri delu
(Nadaljevanje s 4. strani)
*ss
sj6
ri|e; lem
^ smislu bo treba še bolj poskrbe-ž', V *3° delovno mesto pravilno in i; k p.0Rejeno, da bodo delavci poučeni ^ »doV,lnem *n varnem načinu dela, da L °bvezno uporabljali osebna zaš-ši ir i Sredstva, kjer so leta predpisana in brč’ (j^J3 tudi narava dela samega.
61,11 ldi..Vsem tem pa bo seveda potrebna v Nv alna k°ntrola dela in delavcev na mestu, ki jo morajo izvajati V, Stavljeni in v tem smislu tudi
nei'
:Sbi-
gib-lOt*
ukrepati ker ne navsezadnje, sprotno bo potrebno ugotavljati nepravilnosti, škodljivosti in nevarnosti na delovnih mestih ter jih tudi nemudoma odpravljati.
Seveda pa bo pri odpravljanju nesreč pri delu veliko odvisno tudi od delavcev samih, saj se morajo zavestno držati predhodnega varstva, oziroma preventive. Le tako bo moč zmanjšati nesreče in pripomoči k boljšim in varnejšim de-
lovnim pogojem.
D.Ž.
>larne elementov za odpravo RF motenj v Semiču.
Veliko zanimanje za izdelke za široko rabo na zagrebškem velesejmu
Široka potrošnja na zagrebškem velesejmu: veliko zanimanje!
Uspeli smo pravočasno pritisniti na sprožilec fotoaparata in »ujeti« Silvo Smole in Franca Lukšiča iz tozda Prodaja Široke potrošnje brez silne gneče okoli pulta. Sodelavca sta namreč demonstrirala najnovejše gospodinjske aparate, ki jih izdelujejo v Široki potrošnji in s svojim delom pritegovala ogromno zanimanja mimoidočih.
Tatarski biftek, zaseka iz pečene slanine, zelenjavne paštete in še marsikaj, kar zmore najnovejši aparat Multiprac-tic, ki ga izdelujejo v Železnikih, so bila najučinkovitejša reklamna znamenja, ki
FrancLukšič in Silva Smole.
si jih je moč izmisliti. »Škoda«, sta nam dejala demonstratorja, »da aparatov nismo imeli naprodaj, saj bi jih še tople razprodali.«
Sicer pa je bilo na Iskrinih stojnicah moč videti domala vse, kar prihaja iz
temeljnih organizacij Široke potrošnje, od aparatov za obdelavo hrane, do radijskih in TV sprejemnikov, anten, sesalnikov itd.
Tudi za te izdelke zanimanja ni manjkalo!	SF
RAZGOVOR S CIRILOM KRAŠEVCEM IZ BIROJA ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING
Ne glejmo le drug drugemu v lonec
»Veliki in drugi politiki govorijo o tem, kako moramo pospešiti inovadj-sko dejavnost, kako moramo razviti množično gibanje na tem področju... Dostikrat pa sploh ne vedo, za kaj gre in v mnogih besedah, govorih in referatih bi morali poudariti glavnega krivca za šibko inovadjsko dejavnost. Pri nas prepogosto gledamo drog drugemu v lonec, bojimo se pošteno povedati, da mora imeti človek, ki je prinesel pomembno izboljšavo, gmotno korist in tudi moralno zadoščenje, ne pa da ga iz zavisti gledamo postrani. Boja z ovirami v inovadjski dejavnosti ne dobivamo na sestankih, temveč v življenju, v spreminjanju miselnosti ljudi v vsakem samoupravnem okolju; o nujnosti, da storimo večji korak v razvoju te dejavnosti, pa sploh ni potrebno posebej govoriti. Sami vemo, da smo na tem področju na repu dogajanj v Evropi in to predvsem zategadelj, ker ne znamo izrabiti naših umskih zmožnosti, ne znamo se organizirati in plačati tistega, kar kdo ustvari. Ravnamo po pregovoru: naj sosedu koza crkne...«
Malce neobičajen je ta uvod za pogovor s Cirilom Kraševcem, ki je zaposlen v Iskrinem Biroju za industrijski inženiring. Sam je tako zastavil pogovor. Kot delavec v oddelku za industrijsko projektiranje pozna tegobe, s katerimi se ukvarjajo v naših organizacijah združenega dela, pozna tudi zakulisne igre ponekod, ko je treba vpeljati izboljšavo v proizvodni postopek, strah pred razvrednotenjem dela odgovornega delavca v tovarni, kar je po njegovem
Marjanu Šmajcu v slovo
Prezgodnja smrt je zopet iztrgala iz naših vrst mladega sodelavca, komaj 24-letnega Marjana Šmajca. Ob njegovi kratki bolezni nismo slutili, da bo zanj usodna. Od nas je odšel marljiv, vesten, izredno skromen in tih delavec. Namesto z besedami se je izkazoval z doslednim izpolnjevanjem delovnih dolžnosti.
Pri nas se je Marjan zaposlil v letu 1974 še kot deček, eno leto je opravljal delo kurirja. S svojo skromnostjo in vestnostjo se nam je zelo priljubil, zato smo mu ponudili delo v finomehanični delavnici. Res, nismo se zmotili. Vsakega dela se je lotil z neverjetno resnostjo ter kot priučen delavec z veseljem in hvaležnostjo upošteval nasvete svojih sodelavcev. Hitro je napredoval v vseh spretnostih in znanjih kovinarskega poklica.
Tudi izven delovnega časa ni mogel biti drugačen. Blizu rojstne hiše si je gradil dom za svojo družino. Gotovo bi vanj vložil vso svojonatančnost katero si je pridobil na delovnem mestu; žal se to ne bo uresničilo. Tisti, ki bodo njegovo delo nadaljevali, bodo čutili, da ga je zastavila skrbna roka.
Sodelavca Marjana Šmajca bomo ohranili v lepem spominu.
Sodelavci Merilnih naprav Iskre Kibernetike
leglo zla in capljanja na mestu v tehnoloških spoznanjih.
»Človeško je povsem razumljivo«, pravi naš sogovornik, »da prizadeneš tistega, ki se je dve leti uradno ubadal z nekim projektom in mu ga skorajda na mah zrušiš z boljšimi rešitvami. Z našega biroja prihajamo v tovarne neobremenjeni, pred nami so stroški izdelka in poskušamo jih znižati; poiskati moramo vsa ozka grla v proizvodnji in predlagati take rešitve, ki prispevajo k večji storilnosti. Kjer naletimo na sposobnega konstruktorja in tehnologa, ki ni zapečkar, teče vse gladko. Sodeluje z nami in takoj spozna koristnost naših predlogov. Tam pa, kjer ljubosumno čuvajo položaje, znanje in izkušnje, je kaj hitro narobe. Za hrbti takšni ljudje obrekujejo, »prepričujejo«, kako so predlagane rešitve slabe in povzročajo le zmedo. Zanje analiza vrednosti, metoda, ki sistematično razčleni vse stroške v proizvodnem procesu, nič ne pomeni.«
»Dokaj črno sliko dajete!?
»Na srečo ni povsod tako, celo malo je takih primerov. So pa značilni za tista okolja, kjer ni napredka ali pa kjer razmišljajo približno takole: če uvedemo te rešitve, bo toliko in toliko delavcev brez dela. Kaj pa bomo z njimi? To je seveda normalno vprašanje, več kot potrebno v naših razmerah slabe organizacije dela in nizke produktivnosti, vendar pa menim, da v delovnih kolektivih to ni ravno težko razvozlati.
Vi pridete v tovarno z dogovorjenimi nalogami!
»S pogodbo je določeno, kaj moramo storiti. Najprej razčlenimo razmere, spoznamo tehnološki postopek, iščemo stvari, ki v proizvodnji izdelka niso nujne... Lahko gre za sestavni del, lahko za operacijo dela, za nepotrebno delo ali počivanje, in potlej se človek vpraša, kako bi takšen izdelek lahko naredil hitreje, ceneje in morda tudi bolje. Naredimo projekt, s katerim se seznanijo najprej strokovne ekipe v tovarni in potlej samoupravni organi, in sodelujemo tudi pri uvajanju naših rešitev v praksi.«
In rezultati?
»Pošteno vam povem, da pod 15-odstotnim povečanjem proizvodnje posameznih izdelkov še nismo bili. Sem le člen v verigi delavcev, ki iščemo ustreznejše rešitve, vendar vem, da smo z njimi v nekaterih organizacijah združenega dela dvignili produktivnost tudi za 50 odstotkov, pri izdelavi nekaterih izelkov pa še več. Človek, ki hodi z odprtimi očmi po tovarniških halah, lahko marsikaj opazi, zbira napake v proizvodnem procesu in od tod so tudi zamisli za"boljše rešitve. Samo ideje kajpak niso dovolj, saj jih je treba peljati v življenje, narisati in izračunati mnoge stvari in tako narediti projekt. Spel ne smete jemati tega tako zelo učeno, kljub temu pa mora biti na strokovni ravni. Na dan se lahko porodi v kaki to-
varni do dvajset, morda celo več izboljšav... To so preprosti posegi v proizvodnjo, ki pa so lahko zelo pomembni in učinkoviti.«
Govorite o zamislih in rezultatih v vašem biroju. Kako pa »gradite« te svoje projekte?
»Gre za znanje in spoznanja naših ljudi. Najmanj v dvajsetih organizaci-. jah združenega dela smo vsako leto in v njih moramo poznati vse, če hočemo kaj izboljšati. Udeležujemo se tudi vseh mogočih sejmov in tam se marsikaj izve o napravah in strojih. Toda pri nas jemljemo sejme vse preveč površno, bolj kot turistično potovanje in včasih hodijo ljudje iz delovnih organizacij na sejme po nekakšnih čudnih ključih. Všeč mi je ravnanje neke delovne organizacije, ko pošlje poslovodni organ na sejem strokovnjake in potlej od rijih zahteva, da natančno poročajo o tem, kar so videli in to tudi poskušajo vpeljati. Japonce bi si morali jemati za zgled, kako ravnati na sejmih. Na lastne oči sem videl, kako si tu ljudje veliko zapisujejo, v diktafon opišejo izdelek in na prospektih označijo vse, kar je vrednega. Tako poskušam ravnati tudi sam in brez pretiravanja lahko rečem, da mi to pomaga pri delu.«
Spet ste zelo kritični do razmer doma...
»Seveda. Povem vam, da smo za robote, o katerih je toliko govora, naredili le ohišje, mehanski del. Če pošljete dobrega orodjarja na sejem in mu naročite, naj si pogleda ohišje robota in ga potlej naredi, vam povem, da bo to zmogel. Zakaj moramo odkrivati znano, zakaj kupovati licence za stvari, ki jih lahko sami naredimo.
Mi v Iskri pa imamo srečo. Ha, ha... Ne smete to jemati kot srečo, temveč kot dobro organiziranost, kajti Iskrin Indok deluje tako, da nas seznanja z vsemi najnovejšimi dognanji v strokovni literaturi. Vsak teden pride na obhod gradivo, in če ga rabiš, ga lahko fotokopiraš. Tudi to je zelo pomembno, kajti če ne slediš najnovejšim spoznanjem na vseh področjih, potlej zares capljaš na mestu, kupuješ nepotrebne licence in se razprodajaš. Pred kratkim sem bil v eni izmed naših tovarn in ugotovil, da delajo tujemu partnerju nadomestne dele za izdelek, ki ni več v prodaji. Pa veste, kaj so naredili? Našli so boljšo rešitev za proizvodnjo, cenejšo rešitev in in tudi za kupce uporabnejšo. Pa so klicali partnerja, če lahko to spremenijo, a jim ni dovolil. Sam pa je to spremembo porabil za novi izdelek, naša tovarna pa je ostala bosa.«
Najin pogovor se je počasi iztekal. Omenjala sva nekatere organizacije združenega dela, kjer vse je že bil, kje so marsikaj izboljšali, in tudi o zavisti v nekaterih okoljih zna Ciril Kraševec veliko povedati. Za vse kajpak ni prostora, kajti Ciril je med tistimi, ki ne dovoli, da bi očrnili poslovnega sodelavca. Prav je tako, vendar pa bi se v tistih okoljih, kjer premalo razmišljajo o večji produktivnosti, boljši organizaciji dela in tudi boljšem nagrajevanju po delu in njegovih rezultatih lahko zamislili. »Spoštujemo delo, ne zanemarjajmo idej, pa naj so na začetku videti še tako nepomembne, predvsem pa spoštujmo tiste, ki razmišljajo o izboljšavah«, tak napotek nam je ob koncu dal naš sogovornik.
Marjan Horvat
TOZD MONTAŽA* SPODMA miUJA
V kratkem bodo začeli sami žariti lamele elektromotorjev
V Iskri t Spedafl Idriji so pred dnevi dobi* tnne&ko kontinoiroo žarilno peč se obdelavo etoktiromegnebie ptočevine, U so jo keptii pri britsnskl firmi Web*aB. Gre se eao tmed v sadizem časa pomembnejših naložb spodnje!-drijske TOZD, s katero bo ta kolektiv odpravil proMem žaljenja lamel, ki jih aporabtjajo pri proizvoda^ slatorjev In rotorjev za elektromotorje.
Zamisel o nabavi tunelske žarilne peči za obdelavo elmag (brezsilicijske) pločevine je dozorela že pred leti, ko je spodnjeidrijska Iskra začela bistveno povečevati obseg proizvodnje.
Potrebe po žarjenih lamelah so do zdaj pokrivali iz dveh virov in sicer tako, da so izsek lamel opravljali v Iskri TOZD Elektromotorji, žarili pa so jih v RADE KONČARJU. Ostale potrebne količine lamel pa so uvažali od kooperacijskega partnerja — danske firme Danfoss. Velja omeniti podatek, da bi letos potrebovali približno 5 tisoč ton elmag pločevine, v prihodnjih letih pa bodo potrebe po pločevini še večje.
Naložba v žarjen je lamel v lastni tovarni je vsestransko zanimiva, saj bo pripomogla k zmanjšanju uvoza, povečanju izvozno usmerjene proizvodnje, pa tudi k zmanjšanju stroškov. Celotna naložba bo veljala dobrih 120 milijo-ov din, vrednost same peči pa je 65 milijonov din (nekaj več kot 400 tisoč britanskih funtov). Posojila (tuji devizni kredit, združena sredstva SOZD Iskre in kredit konzorcija bank) bodo začeli vračati prihodnje leto.
Ker bo nova žarilna peč prav gotovo vplivala na izboljšanje oskrbe z žarjenimi lamelami, bo hkrati tudi omogočila nadaljnje povečevanje obsega proizvodnje od katere gre že zdaj kar 9-10 v izvoz. Če upoštevamo, da bo Iskra Spodnja Idrija samo letos uvozila za približno 7 milijonov mark žarjene pločevine, potem je nabava 'lastne žarilne peči, ki preračunano v zahodno-nemško valuto stane nekaj več kot poldrugi milijon DM, še toliko bolj upravičena.
(le-ta še čaka na carinjenje) in pri začetnem poskusnem obratovanju pomagali strokovnjaki firne Welman. Računajo, da bodo začeli peč postav-
ljati v začetku prihodnjega meseca, okrog noveg leta pa naj bi jo tudi že preizkusili. Zmogljivost peči je najmanj pol, največ pa ena tona na uro, celotni ciklus pa traja 9 ur.
Treba pa je povedati, da vsi problemi pri nabavi oziroma zagotavljanju potrebnih količin žarjenih lamel s tem še ne bodo rešeni, saj bodo izsek lamel tudi v prihodnje opravljali v Železnikih, ki pa, sodeč po dosedanjih izkušnjah, težko sledijo potrebam. V tem kolektivu zato že načrtujejo, da bi tudi ta del proizvodnega procesa čimprej in vsaj deloma začeli opravljati v lastni tovarni.
Drago Balažič
TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Tudi mladina iz krajevne skupnosti povezana z Iskro
Da je Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih na veliko načinov povezana s krajem, odkoder je tudi največ njenih delavcev, smo že večkrat pisali. Bodisi takrat, ko je šlo za krajevni samoprispevek, ko je prišlo na vrsto sodelovanje ob organizaciji različnih prireditev, proslav, ko so tovarniške prostore obiskali šolaiji tamkajšnje osnovne šole itd. Tokrat pa smo se pogovarjaB s predsednikom osnovne organizacije ZSMS ŽeieznikJL ki je tudi delavec Iskre. Jože Prezelj nam je povedal, kaj počne mladina v Železnikih in kakšno vlogo Ima pri aktivnosti krajevne mladine tamkajšnja Iskrina tovarna.
Iskro pravzaprav čutimo prav pri vseh aktivnostih, ki jih ima v programu naša osnovna organizacija ZSMS. Nekaj zaradi dejstva, da je veliko mladih zaposlenih v Iskri, pa tudi zaradi tega, ker smo v Iskri vedno naleteli na razumevanje, ko smo prosili za pomoč. Zato je seveda razumljivo, da ob snovanju načrtov za naše delo kar samo po sebi vključimo tudi tisto, kar pričakujemo od Iskre — materialno pomoč, sodelovanje mladincev iz njihove osnovne organizacije ZSMS, sodelovanje njihovih likovnikov, pevcev, recita-
torjev, fotografov. Za j
Devizna sredstva vložena v nakup peči se bodo potemtakem povrnila že v zelo kratkem času. Celotna investicija pa naj bi se po najnovejših izračunih izplačala najkasneje v 3 do 4 letih.
Nabava tunelske kontinuirne žarilne peči za obdelavo elektromagnetne pločevine je zanimiva tudi s tehnološkega vidika, saj pomeni nadaljnje tehnološko osamosvajanje in opiranje na lastne sile in znanje. Podobnih peči je danes po svetu le nekaj deset, spodnjeidrij-skim Iskrašem pa bodo pri montaži peči
jega kraja, udeležili smo se pohoda v Žiri, urejali
Tudi v Kostanjevici imajo probleme z nabavo materiala
Elektronsko intervalno stikalo za nastavljanje hitrosti delovanja brisalcev stekel na avtomobilih.
Verjetno ni treba posebej omenjati, da je delo v nabavnih shribah, pa naj bo to kjerkoli v Iskri, med najbolj napornimi, če že ne kar prava tlaka. Pri tem je resnica tudi ta, da v zadnjem času celo bolj nastradajo tisti v domači nabavi, kot pa uvozniki. Razlog je sila enostaven: tudi domače tržišče surovin In repromaterialov zahteva določen del deviz, pa sovlaganja in še marsi-kaj.
V kostanjeviški Industrijski elektroniki je vodja nabave Bogdan Račič m glede na omenjeno težavnost smo ga najprej zaprosili za oceno, kako kostanjeviški Iskraši letos uvažajo. »Največ uvažamo iz Italije, ZRN in Švice. Skupno naj bi letos uvozili za približno 400.000 dolar jev.Podobno kot drugi, se tudi mi srečujemo s pomanjkanjem deviz, ob pomoči komerciale in uvoznega oddelka na sedežu IEZE in Iskre Commerce, pa smo to vprašanje letos kar uspešno reševali. Seveda želimo uvoz čimbolj zmanjšati ter uvozne materiale zamenjati z domačimi. Nekaj rezultatov je že.«
Glede domače nabave pa je Bogdan Račič potožil tole: »Nakupi surovin in repromaterialov na jugoslovanskem tržišču so postali svojevrsten problem. Znano je, da že skoraj vsi proizvajalci zahtevajo devizno soudeležbo, iz dneva v dan pa se jim pridružujejo tudi novi. Prav pred kratkim je to storila tudi Mariborska livarna, pri kateri kupujemo medeninaste palice.«
Ob vsem tem pa imajo kostanjeviški Iskraši tudi precejšnjo srečo, saj tesno sodelujejo z drugimi temeljnimi organizacijami znotraj IEZE in so velik porabnik njihovih elementov.
»Resnično bi rad pohvalil vse tovarne v IEZE, ki imajo razumevanje do-nas in nam pravočasno in v dogovorjenih količinah pošiljajo podsestave in elemente, seveda pa ne smem pozabiti tudi na semiško delavno organizacijo Kondenzatorji«, je ob koncu dejal vodja nabave v Industrijski elektroniki Bogdan Račič.
...i............^ j
i
i predsednika si bil izvoljen marca letos. Kaj ste počeli v tem obdobju, kaj še načrtujete?
Naša osnovna organizacija šteje natanko 638 članov, vendar vsi niso enako delavni. Zanesemo se lahko le na desetino članstva, kar je seveda manj, kot bi si želeli, pa vseeno dovolj za izvedbo marsikatere akcije. Letos smo tako organizirali praznovanja ob 8. marcu, 1. in 25. maju, lotili smo se čiščenja svo-
=ir *!>[■-	-
E i - -
L'
, urejali smo igrišče v Železnikih in še bi lahko našteval. Marsičesa bi se še lahko lotili, pa nam je v oviro premajhno število tistih, ki bi bili priprav-
Commerce na vaji Golovec 83
V Polprevodnikih primanjkuje vode
Sušno poletje je tudi v Trbovljah izpraznilo rezervoarje pitne vode
Jože Prezelj.
Ijeni delati, pa tudi to, da nimamo prostora, kjer bi se lahko zbrali. Večkrat nam sicer priskoči na pomoč krajevno AMD, še večkrat pa moramo mlade loviti kar po lokalih, cesti in doma.
Sicer pa smo pri vseh dejavnostih dobili pomoč tudi v Iskri — od posojenega ozvočenja, do pomoči mojstrov, ko je bilo treba zamenjati izmeno mladincev, ki smo ga potrebovali. Sicer pa naši člani sodelujejo tudi v Iskrinem fotoklubu, Iskrine mladinke pa sodelujejo v sekciji naše OO za izrazni ples. Povezovanje je tako obojestransko in lahko rečem, uspešno.
To najbrž tudi zato, ker je predsednik Iskraš?
Delno prav gotovo tudi zato, čeprav je bila Iskra povezana z delom krajevne mladinske organizacije tudi prej, ko predsednik ni bil Iskraš. Seveda pa ne sodelujemo zgolj z Iskro, temveč tudi z ostalimi organizacijami v kraju — z Al-plesom, pa z osnovno šolo itd. Ne bi mogli reči, da je mladina izolirana, čeprav večine našega članstva ne predstavljajo mlade delavke in delavci, temveč študentje, dijaki in učenci!
S. Fleischman
Iskra

Sušno poletje je tudi v Trbovljah izpraznilo rezervoarje pitne vode »Tj, žak) raven globinskih virov, tako da morajo v Iskrim tovarni polpre*®"^ kov zadnjih štirinajst dni voziti vodo od drugod . Na pomoč so jim pd*j| jugoslovanska ljudska armada, gasilci in še nekateri drugi. Vsako uro 03°^
%
Polprevodnike pripeljati najmanj 5 m3,vode.
Polprevodniška proizvodnja terja velikanske količine čiste vode za izpiranje. Med normalnim obratovanjem porabijo'trboveljski Iskraši 5 litrov vode na sekundo. Ob začetku gradnje same tovarne so si zgradili svoj rezervoar, ki bi povsem zadostoval za njihove potrebe, če ne bi bilo seveda suše in če se ne bi nanj priključile še sosedne tovarne, pekarna in nekaj stanovanjskih hiš.
Te dni, ko ni večjih in dolgotrajnejših padavin, pa se je dotok v rezervoar zmanjšal približno na 4 litre na sekundo in Polprevodnikom ni ostalo nič dru-
gega kod da so ustavili nekaj str0^g,
Nekaj naprav se jim je tudi pokva ker so se pregrele, preslabo izpiranj5" je vplivalo tudi na samo kakovost delkov.	ji
Edino rešitev so zato našli v jim vsako uro pripeljejo okoli 5 vode. Sprva so jih zaradi tega v Trn j Ijah precej postrani gledali, saj p°vj, primanjkuje vode, toda ha koncu s popustili. Nekaj ponudb za dovoz v imajo še od Celjanov, seveda pa i6^j vse skupaj le začasna rešitev, kajn r.-.( jih lahko le daljše deževje
S*
&
Na sobotni vaji »Golovec 83«, Iti sodi v okvir akcije »Nič nas ne sme presenetiti«, bodo sodelovali tudi delavke in delavci iz Iskre Commerce. Za potek vaje v poslovni stavbi je bila zadolžena delovna organizacija Iskra Invest servis, Id je že pred dnevi pripravila celovit načrt vaje ter izdelala tudi navodila za delovanje narodne in civilne zaščite.
Podobno kot v vsej Ljubljani, se bodo v PPC oglasile sirene približno ob 8.00 zjutraj in to bo tudi znak za takojšnjo zapustitev poslovne zgradbe. Po dokončni evakuaciji bodo prišle do izraza ostale komponente SLO in družbene samozaščite, pri čemer bo narodna zaščita takoj zavarovala objekt, enote civilne zaščite pa bodo prevzele svoje dolžnosti.
V okviru vaje si bomo lahko ogledali tudi reševanje ljudi iz najvišjih nadstropij. Celotno evakuacijo reševanje, pomoč ranjencem in še marsikaj bosta spremljali dve komisiji, ki bosta ocenili tudi škodo na poslopju in možnosti za odpravljanje njenih posledic.
Celoten potek vaje bo spremljal komite za SLO in družbeno samozaščito v sodelovanju s štabom civilne in narodne zaščite.	LD
Iz tujega strokovnega tiska
Pomivalni stroji prodirajo
pupUiOJUuati 11*'-ujorx.il i oyivjv uuiiivvv ,	v ,	v , *i*«*x»**-
k« 30% gosrodinjsle'
si ne maže več rok s pomivanjem Posode. Na drugem mestu so Švicarke 25% deležem, nato zahodnonemšfee gospodinje (22 ) in potem že nas sosede Italijanke z 20% deležem. Zanimivo je, da Angležinje še vedn pomivajo posodo na klasični način, saj imajo komaj 4% delež, mndB0 manjši kot Portugalke (8%) in Španke (6%). Najmanj pomivalnih strojev je seveda v Grčiji (3%), za našo državo pa ni podatkov.
Kaj bomo jedli leta 2000
Prireja hrane je prioritetna naloga v sleherni državi na svetu, čeprav55 i ne zavedajo vsi in tudi pri nas mnogi preprosto pozabljajo. Analiz
tega IBt MVGUUJV V31 Ul tuui pn HUJ 11111W£1 pivpivavv pv*,ui»*jujxy. i *■**'
razvoja prehrane je pokazala, da se leta 2000 človeštvo ne bo hranil0 pilulami, tabletami in podobnim. Pridobivanje hrane bo slonelo na znaij" stvenih izsledkih in bo temeljilo samo na zadovoljevanju bioloških potreB človeštva. S tem je mišljen zaton gastronomije, kubnarstva in gastroai; tizma. Kultura prehrane se bo postopno spremenila in tudi debelih lju(11 bo vse manj.	..
Upoštevati moramo, da bodo naši otroci, rojeni npr. letos, stan ifr 2000 komaj 17 let. Prehranjevali se bodo z mlečnimi izdelki, sadnimi sokovi, zelenjavo, z malo kruha in brez mesa, namesto tega bodo na tniP rastlinske beljakovine, npr. iz soje.
Zvočnik za najnižje tone .
Japonska tovarna Mitsubishi je izdelala največji zvočnik na svetu za nizke tone, imenovan Goljat. Njegova resonančna frekvenca je 8 HZ' Zvočnik je težak 1,4 tone, 2,3 metra visok in prav toliko tudi širok Membrana ima premer 1,6 metra in niha v elektromagnetnem polju * vzbujevalno tuljavo. Največje presenečenje je, da ga obremenijo samo 3,4 vata. Zvočnik je le del razmeroma majhne zvočne kombinacije.
Ker ni bilo računalnika
r m uuu rucunuviu^u	,q
Malokdo ve, da je dal asirski kralj Asurbanipal, kije živel od leta boj do 627 pred našim štetjem, zapisati celotno znanstveno in literarno a1?' nje svojega časa na glinaste ploščice. Na tisoče teh glinastih ploščic] sedaj varno shranjenih v biblioteki britanskega muzeja v Londonu.
znanost je tako ohranil kral^ Asurbanipal ^poglavitne podatke svoje izredno visokih zmogljivosti.
Nevarnosti električnega toka	_	„
Najmanjši električni tok, ki ga zazna človek, je 1 mA, kar velja z< izmenični tok s frekvenco 50 Hz, ali 5 mA za enosmerni tok. Do mišičrulj krčev in s tem povezanega nekontroliranega prijema vodnika pride me 15mA in 70 mA. Smrtno nevaren tok pa je med 20 mA do 80 mA odvisno od posameznika, možna pa so tudi večja odstopanja. Tok )5 odvisen od napetosti in upora (Ohmov zakon), upor pa od vlažnosti koz in meri, preračunano na 1 cmz površine, od 1 k ohma/cm^ do 50U ohma/cm2. To pomeni, da je v posebno neugodnih okoliščinah lam5" smrtno nevarna izmenična napetost nad 20 voltov ah enosmerna napetos nad 70 voltov. Tokovi z višjimi frekvencami so manj nevarni glede mišlC' nih krčev, ostaja pa nevarnost opekhn.
Fantastičen načrt	.
Letos proslavljamo 50-letnico, odkar je bil objavljen projekt tisočletja z imenom „Panropa“, ki gaje načrtoval Nemec Hermann Soergel. ..
„Panropa“ načrt je predvideval zaporo Sredozemskega morja z veu' kansko vodno pregrado med Evropo in Afriko blizu Gibraltarja in sicer j1 atlantski strani, dolgo 29 km. Podobno vodno pregrado bi naredili tudi Dardanelah in ločili Črno moije od Sredozemskega. Ko bi zaprli Sred0" zemsko moije, bi letno izhlapelo dobrih 4 tisoč kubičnih kilometre
1,65 metra na leto. Postoj^

______r________, ko bi bila vodna gladina
,uvt,u, nižja od Atlantika. Da bi pospešili zniževanje gladine Sredozem’ skega moija, bi črpali vodo na obsežno področje Sahare in s tem bi nekaj letih spremenili 6 miUjonov km- puščave v rodovitno zemljo, sredozemska obala bi se občutno spremenila. Velike luke, kot so Marseille u Genova pa tudi naša Reka in Split bi bile kilometre daleč v zaledju-Jadransko moije bi skoraj popomoma izginilo. Sicilija in Italija bi združiU, prav tako tudi Sardinija s Korziko. Ob Sredozemlju bi taK pridobili 660 tisoč km2 novih zefo rodovitnih površin.
Gibraltarska vodna zapora bi imela seveda hidrocentralo, ki bi P11-0' bila 117 milijonov kilovatov električne energije. Za današnje čase izredu skromno količino. Načrt je predvideval za tiste čase investicijo v vre0' nosti 8 milijard dolaijev.
Varjenje z laserjem
Klasičnemu valjenju bo kmalu odklenkalo. V zahodni Evropi so že0 tržišču naprave za varjenje z laseiji. Nove naprave imajo občutne pre°' nosti; produktivnost je večja, varjenje poteka brez dotika z vaijencem je natančnejše in hitrejše. Vakuumske komore ali druge posebne napr°v so odveč.	,nj
Pri varjenju z laserjem je ogreta samo majhna površina. Zdaj veci problemi s segrevanjem okolice odpadejo, odveč so tudi dodajni mater1 ali, varjenje različnih materialov ne povzroča nobenih težav. In končn0 varjenje z laserjem se da zlahka avtomatizirati.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kr°
ISKR*
tertln Goričanec razstavlja
'i Hadovljlci
|6 ^ Sivčevi hiši v Radovljici je bila septembra svečano odprta raz-« ^ akvarelov našega sodelavca Mar-1 8 Goričanca.
_________ Razstavo je odprla
k^ša Avguštin, kustos radovljiškega v^eja, ki je predstavila slikaija m ,e8ovo odlično akvarebo tehniko.

je razstave je bilo še toliko slavnostno, ker sta v kulturnem
delu nastopila še dva Iskraša — Francka Tronkar, ki je doživeto recitirala svoje pesmi m Dušan Josevski, štipendist Iskre, študent prava, kantavtor, ki je avtorico mojstrsko spremljal s kitaro.
Kot je dejala Maruša Avguštm, Iskra ne slovi samo po svojih izdelkih, ampak so njeni člani tudi aktivni kulturni, oz. umetniški delavci.
$OZD ISKRA izobraževalni center
izpisuje
Posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe P° programu
II. razvojno-raziskovalne Šole v Iskri
* fes* od 7. II. — 25. 11. 1983 18 od 5. 12. - 9. 12. 1983
Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vodjem razvojno raziskoval-^SEEJ01 V 'n delavcern’ ls*tra namer|ja za vodenje projektnih skupin.
Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo naslednja tematska področja:
*' vodenje inovacijskih procesov
-• informatika v razvojno-raztskovalnem procesu in komuniciranje
3.
uporaba mikroelektronike in mikroprocesorske tehnike v izdelkih Iskre
uporaba sodobnih računalniških metod, kot pomoč pri razvojno-raziskovalnem delu
Nova posebna in interdisciplinarna znanja, ki jih terja razvojno-raziskovalno delo l?kre so močno naravnana na aktualna vprašanja novih zahtev sodobnega razvojno-ra-dskovalnega dela s končnim poudarkom na Iskrini problematiki.
organizacija:
Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost.
Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili bodo prejeli spri-čevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na odgo-v°rnejša dela in naloge v razvojno-raziskovalni dejavnosti Iskre.
NOSILCI PROGRAMA:
SOZD Iskra, Področje za raziskovalno dejavnost, Ljubljana, rakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
VODJA PROGRAMA:
Radovan VRABL, dipl. ing.
CENA PROGRAMA:
3/ ceno 54.000 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo “delcženci v svojih TOZD oz. DSSS.
CAS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 7. 11. 1983 ob 8. v ho-!e|u Transturist, Škofja Loka in bo trajal do 25. 11. 1983. Ponovno se bo začel 5. 12. 1983 ob 8. Zaključek seminarja bo 9. 12. 1983 ob 14.
^ času od 26. 11. do 4. 12. 1983 bodo udeleženci izdelali seminarsko nalogo.
PRIJAVE:
Izpolnjene prijavnice naj TOZD oziroma DSSS pošljejo najkasneje do 20. 10. *983 na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3 —XI. v r°ke Sonji Vrhovec.
Podrobnejše informacije o organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite Pri Radovanu Vrablu na tel. št.: 061/574-752, vodji programa, ali v Izobraževalnem kritni iskra na tel. št.: 061/222-212.
^°ZD ISKRA Izobraževalni center Nubljana
Opisuje
strokovno izpopolnjevanje na temo:
Častnosti in naCin preverjanja materialov
‘čas« od 17. io. — 21. 10. 1983 v Škofji Loki
Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno tehnologom kontrole kakovosti, delav-^em v RR dejavnosti in drugim delavcem, ki se ukvarjajo s planiranjem kakovosti in ,ehnologijo kontrole.
Program seminarja spada v sklop seminarjev za kontrolne tehnologe, ki ga sestavijo naslednji programi:	1
I- Osnove kakovosti in statistične metode Z Metrologija in preizkušanje Lastnosti in način preverjanja materialov 4' Izdelovanje kontrolne tehnologije.
VSEBINA:
Udeleženci seminarja se bodo seznanili z materiali na področju elektroindustrije. njihovimi lastnostmi in metodami preizkušanja.
Prikazani bodo tudi razvojni trendi na področju ražvoja in uporabe materialov v ricktroindustriji s posebnim poudarkom v elektronski industriji.
Z-OBRAŽEVALNI PROGRAM:
*• vpliv vezi in strukture na lastnosti materialov
•" Kovinski materiali — železne kovine, neželezne kovine, magnetni materiali, kon-,aktni materiali, spajkalne zlitine nekovinski materiali: keramika in stekla v elektroniki
•	Polvodniški materiali
•	umetne mase: termoplasti, duroplasti, elastomeri
•	korozija materialov
CAS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v ponedeljek, 17. 11). 1983 uh8.uri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 21. 11). 1983 ob IS. uri.'
NOSILEC PROGRAMA:
Iskra Kibernetika, TOZD Razvojno-tehnološki center
VODJA PROGRAMA: rir. Ciril ZEVNIK, dipl. ing. metalurg
CE\a strokovnega izpopolnjevanja:
k' ceno 8.500 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno hudo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD. oz. DSSS.
pRlJAVE
Prijavnice pošljite najkasneje do torka, 10. 10. 19K3 na naslov: SOZD Iskra, UaSS, Izobraževui.n center Sonji Vrhovec, Ljubljana, Trg revolucije .VXI.
Informacije o organizaciji seminarja dobite na tel. št : 061-222-2 12, podrobnejše in-ormacije o vsebini seminarja pa pri dr. Cirilu Zevniku, tel.: 064/24-351, int.: 21-32.
Ob koncu svečanosti je Janez Vuk, predsednik sindikalne konference Iskre Telematike v imenu Iskre in v svojem imenu čestital Iskrašem, zlasti slikarju Martinu Goričancu za čudovito upodobljene redke ostanke starih kmečkih domov v okolici Škofje Loke ter se zahvalil prisotnim za njihovo udeležbo.
Živobarvne slike Martina Goričanca bodo krasile bele stene zgodovinske Sivčeve hiše v Radovljici do 25. septembra. Udeleženci pa se bomo še dolgo spominjali res lepega kulturnega doživetja.	QJV1
IRAN PROTI IRANU
Iran ali Perzija je zadnja leta nedvomno v ospredju svetovnega dogajanja, saj je v njem prišlo v teh letih do pomembnih dogodkov, od padca Šaha, zmage »islamske« revolucije do sedanje, že dve leti trajajoče vojne z Irakom, da o iranski nafti, tem tekočem zlatu sodobnega sveta, sploh ne govorimo. Pri vsem tem pa je tudi res, da o tej deželi, ki ima večtisočletno civilizacijsko in kulturno zgodovino, vemo izredno malo ali pa skoraj nič.
Zato je treba tem bolj pozdraviti pobudo založbe Borec, da je pred nedavnim izdala zanimivo delo pod naslovom »Iran proti Iranu« izpod peresa novinarja Uroša Lipuščka, nedvomno enega naših, trenutno najboljših poznavalcev sodobnega Irana in razmer v njem. Že iz njegovih televizijskih prispevkov, ki jih je Lipušček posredoval neposredno iz Irana, smo lahko ugotavljali, da avtor skuša Hm globlje spoznati probleme Irana in to samo iz aktualnega, pogosto tragičnega dogajanja v tej neuvrščeni deželi, ki je bila nekoč ameriški žandar Srednjega vzhoda pod šahovo diktaturo.
Toda Lipušček ni o sta! samo kot novinarski, aktualni zapisovalec tekočih dogodkov v tej deželi, za katero se že stoletja v njej prepletajo vplivi in interesi vseh velesil, od Anglije, carske Rusije do današnje Amerike in Sovjetske zveze, temveč je skušal groblje prodreti v vso to zapletenost perzijskega sveta, ki mu preprosto pravimo danes Iran.
In tako je iz teh želja, hotenj in spoznanj, iz avtorjevih popotovanj v Iran po zmagi »islamske« revolucije nastala knjiga s simboličnim naslovom »Iran proti Iranu«. Knjiga je vsekakor sinteza neposrednega novinarskega doživljanja te dežele in njene revolucije, Spazovailja njenega razvoja in razčlenitve njenih najpomembnejših pojavov. Vsekakor se je avtorju posrečilo v knjigi temeljiteje osvetliti to revolucionarno vrenje, zato je seveda nujno deloma posegel tudi v zgodovino Irana samega in šiitizma.
Današnje dogajanje v tej državi je nedvomno posledica takšnega stanja, ki se je v Iranu vleklo do padca šaha Reze Pahlavija. Neposredno opazovanje revolucionarnega vrenja in števOni avtorjevi pogovori z glavnimi osebnostmi iranske revolucije — pri tem omenimo samo Lipuščkov pogovor z ajatolahom Homeinijem, današnjim nespornim voditeljem Irana ter pred nedavnim usmrčenim zunanjim ministrom Sadekom Gotbzadehom, dajejo knjigi še posebno, več kot dokumentarno vrednost.
»Iran proti Iranu« je v tem smislu tudi zelo poučna knjiga, saj nam poleg sedanjosti iranskega trenutka riše tudi njegovo preteklost, vendar samo tisto, ki je več ali manj neposredno povezana z njegovo sedanjostjo in »islamsko« revolucijo. Knjiga je napisana dokaj neposredno, reportersko zanimivo, čeprav ji tudi ne manjka dokumentarnih in dragih predlog, ki samo potrjujejo in osvetljujejo sodobne iranske probleme. V tem smislu vsebuje knjiga poleg številnih fotografskih dokumentarnih prilog tudi ustrezne avtorjeve opombe, seznam virov ter stvarno in imensko kazalo. Delo torej, ki ni samo reportersko, novinarsko poročilo, temveč hkrati tudi študija in esej o Iranu včeraj in danes.
Knjigo je, kot smo že zapisali, izdala založba Borec v opremi Mirana Moharja.
D.Ž.
Križanka za razvedrilo
VODORAVNO: L vrsta ženske pričeske, 7. maska, 13. privolitev, potrditev, 16. znameniti angleški glasbenik, član ansambla Beatles (John), 17. lastnina, 18. indijanska sekirica, 20. avtomobilska oznaka Reke, 21. poudarek, naglas, 22. morska riba, 23. rimski cesar, ki je razdpjal Jeruzalem, 24. novozelandski domačin (izistih črk kot mora), 26. južni sadež, 28. krmilna rastlina, 29. površinska mera, 30. južni sadež, 32. del knjige, 33. slovenski pianist in glasbeni pedagog (Anton), 34. sredozemska rastlina, 36. splav, 37. slovenski slikar, portretist gori-škega in tržaškega meščanstva (Jožef, 1790—1866), 39. Bogdan Osolnik, 41. hudič, 42. prepisek, 44. prvi moški, 46. pregovor, 47. koš za na voz, 48. ameriški profesionalni boksar, bivši svetovni prvak (Mu-hammad), 49. Bogdana Stritar, 50. idrijska narodna jed iz testa za rezance z raznimi nadevi. 53. sestrin mož, 54. temeljna resnica, 56. domnevna, bajeslovna dežela, ki naj bi se pogreznila v Atlantski ocean, 58. tuje žensko ime, 59. elektronka s tremi elektrodami.
NAVPIČNO: 1. metulj sovka s pasasto živo obarvanimi zadnjimi krili, 2. ime skladatelja Savina, 3. nemški meščanski filozof (Georg), 4. Janez Trdina, 5. perje pri tepi, korenju, 6. češka pritrdilnica, 7. tnalo, 8. ubožica, 9. pripadnik starega južnoameriškega indijanskega plemena, 10. enaki črki, 11. prid, 12. ime švedske filmske igraike Ek-berg, 13. del bibavice, porast morske vode, 14. stara Ljubljana, 15. hrvaški slikar (Vje-koslav, 1821 -1858), 19. orientalsko gostiš-
Časopisne novice
Polletni poslovni dosežki v tovarni televizorjev v Slunju, ki deluje v okviru zagrebškega RIZ, so zelo slabi. Pridelala je izgubo 130 milijonov dinarjev. Po poročilu zagrebškega Vjesnika se razmere nekoliko popravljajo, kajti proizvodnja teče. Če ne bo zastojev, bo tovarna izdelala 18 tisoč čmobelih in 10 tisoč barvnih televizorjev. V novembru in decembru bodo izdelali 8 tisoč domačih barvnih televizorjev.
»V mokronoški Iskri smo v prvem polletju dosegli precej boljše rezultate, kot smo se nadejali na začetku leta««, je dejal vršilec dolžnosti direktorja Ludvik Lovše. »Seveda pa bi lahko poslovali še boljše, če bi bile dobave reprodukcijskih materialov bolj redne. Zmogljivosti tovarne so namreč še vedno večje, kot pa kažejo trenutni rezultati.«
Povečali so prihodek v primerjavi z lanskim obdobjem za 76 % in kar za 56 % v primerjavi z načrtom. Vendar pa so se zelo povečala porabljena sredstva, k čemur so najbolj prispevale tečajne razlike. Tako je dohodek kljub tako velikemu prihodku porasel le za 42 %, čisti dohodek pa za 37 %. Zanimivo je, da so narasli stroški za obresti, za katere so v prvem polletju letos izplačali 16 milijonov dinarjev, medtem ko so za osebne dohodke odšteli 18 milijonov dinarjev. Dolenjski list, Novo mesto.
Četudi v semiški Iskri namenjajo rekreaciji delavcev veliko pozornost, z dosedanjim delom niso povsem zadovoljni. Tehnolog Marko Banovec, ki je poleg svojega dela še športni referent, je povedal: »Pri razvijanju množičnega športa imamo še veliko načrtov, a vemo, da vseh ne bomo mogli uresničiti, saj bi za to potrebovali posebnega človeka. Nekaj uspehov pa le imamo. Med drugim smo zaradi nedelavnosti občinskega smučarskega kluba ustanovili lastnega, ki šteje že 200 članov iz vse občine. Iskra bo primaknila denar tudi pri gradnji nove telovadnice v Semiču in ureditvi smučišč na Gačah, saj se zavedamo, da se bodo ob dograditvi teh objektov povečale možnosti naših delavcev za rekreacijo«.
Niška elektronska industrija je izvozila v prvem polletju za 2 milijardi 753 milijonov dinarjev izdelkov. To je precej več kot lani v istem obdobju, toda 17 % manj, kot so predvidevali z načrtom. Na konvertibilna tržišča so prodali za 1,3 milijarde dinarjev izdelkov, 26 % več kot v istem obdobju lani. Skupen načrtovan izvoz za letošnje leto pa je bil ocenjen na 70 milijonov dolarjev. El Niš je hkrati uvozila za 1 milijardo 168 milijonov dinarjev surovin in polizdelkov, oziroma 7 % manj, kot lani v istem obdobju. Iz Zavoda je uvozila 7 % manj, kot lani v istem obdobju. Iz Zahoda je uvozila za 976 milijonov dinarjev ali 12 % manj kot lani. S klirinškega področja je uvozila nekaj več kot je načrtovala. To je prvič v zgodovini El, da je bil izvoz večji od uvoza.
Mimo tega bi bilo še precej koristi od kompenzacijskih poslov, maloobmejnega prometa, substitucije uvoza z domačim materialom in deli, prodaje izdelkov niškim delavcem, zaposlenim v tujini itd. O tem se v Elektronski industriji že dolgo govori, toda učinki so slabi, v primerjavi, kako dela Iskra — Delta novine.
Zbral in uredil Marjan Kralj
če, 23. preskus znanja, 25. velik morski rak, 26. moški pevski glas, 27. pripadnik zahodne skupine starih Slovanov, 28. hlebčku podobno primorsko pecivo, 31. organ voha, 32. industrijska rastlina, 33. pritisk, 34. znamka Citroenovih avtomobilov, 35. ocet, 36. stenska slika, 37. vrsta hruške, 38. umet-nosbut sem v drugi potovid 20. stote! j*. 39.
vrsta lirsko-epske pesmi, 40. kultura, vzgoja, 41. reka v zahodni Bosni, desni pritok Save, 42. osnovni ton tonske lestvice, 43. japonski drobiž, 45. moško ime, 47. halogeni kemijski element, 50. Jud, 51. pritok Donave v Romuniji, 52. zaničljivo: duhovnik, 53. števnlk, 55. Kemijski znak za kositer, 57. kemijski znak za nikelj.
	A	Ž	*	k	5	6				>	8	9	10	11	12.
te							-ut	-15		-16					
-n-				0	te				-19				0	20	
u			0	00		0	22					0	23		
lk			25	0	26	29					0	28			
29		0	30	M					0	0	32			, r	
		33					00		3k	35				L	
J	*				Z		0		% '					0	39	kO
M				,0	ki	ki |		! '1			0	911	95		
k(,	1'0			Si		[		00			0	0	98		
99	0		50	1				' 		51	52	0	53			
Sit		Š55 i i				n	56	i !			53				
5$		■ i							i’						
SOZD ISKRA - Izobraževalni center
razpisujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE po programu
VODENJE KROŽKOV ZA IZBOUŠANJE PROIZVODNJE 11. 10. — 13. 10. 1983 v Škofji Loki
Strokovno usposabljanje je namenjeno vodjem krožkov za izboljšanje proizvodnje. Krožki za izboljšanje proizvodnje so množična oblika za aktivno vključevanje delavcev za izboljšanje procesa in izdelkov. Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje 5 -12 delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge, se redno sestajajo po eno uro na teden pod vodstvom vodje krožka in prostovoljno z namenom, da ugotavljamo probleme, analizirajo vzroke in izvedejo ali predlagajo izboljšave.
Vodja krožka je preddelavec, skupinovodja ali delavec, ki ga bodoči člani krožka izberejo iz svoje sredine.
Vodja krožka je delavec s primerno izobrazbo in poznavanjem procesa, ki pozna in obvlada tehnike dela v krožku. Sposoben mora biti organizirati delo v krožkih in tolmačiti tehnike dela članom krožka.
VSEBINA:
L KROŽKI ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE Tolmačenje modela in načina delovanja krožkov Akcija uvajanja krožkov v Iskri Tehnika zbiranja zamisli Delovanje krožkov in organizacija sestankov 2. TEHNIKE DELA V KROŽKIH
Zbiranje in prikazovanje podatkov Oblike zbiranja podatkov Pareto analiza Histogram
3. PRIPRAVLJANJE IN PREDSTAVLJANJE PREDLOGOV
Analiza vzrokov in posledic Predstavljanje predlogov
Krožki za izboljšanje proizvodnje, vprašanja in odgovori na vprašanja
ČAS IN KRAJ:
S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli 11. 10. 1983 ob 9. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 13. 10. 1983 ob 15.
VODJA PROGRAMA:
Lotar KOZINA, dipl. ing. SOZD Iskra DSSS
CENA STROKOVNEGA USPOSABLJANJA:
V ceno 5.800 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS.
PRIJAVE:
Prijavnice pošljite najkasneje do 7. 10. 1983 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije .VX1.
Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. št : 061/222-212 ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO.
Z izleta na Savški Grlntavec
Ko se peljemo čez Vršič po primorski strani, se pred nami večkrat pokaže izrazita in veličastna podoba gore. Nevedneži bi koj dali roke v žerjavico, da je to Rombon, Mangart ali ne vem še kaj. To je 2344 m visoki Bavški Grintovec. Ime ni dobil po Bovcu, temveč po dolini Bavšica.
Planinci iz delovnih organizacij »Iskre« iz Kranja smo ga letos vpletli v svoj planinski program. Spada v »Pot prijateljstva* in v razširjeno pot »Slovenske planinske transverzale.«
Sobotna vremenska napoved ni bila obetavna za planince. Vse mogoče je bilo napo-
vedano, le lepo vreme ne. Kljub vsemu temu se nas je zbralo 37. Od koče pri izviru Soče nas je avtobus potegnil še nekaj kilometrov naprej v Zadnjo Trento.
Vrh Bavškega Grintavca je bil v oblakih, mi pa še globoko pod njimi. » Da le ne bi deževalo«, smo si mislili, čeprav smo že odpisali razgled z vrha.
Po eni uri smo bili že na Planini Zapotok, kjer smo se »kalorizirali«. Cim smo se pognali v strmino, je že začelo deževati, kot se za Primorsko spodobi — z vetrom. Gorenjci pa ne bi bili Gorenjci, če ne bi imeli dežnikov s seboj.
Le-te smo odprli in z njimi šli v koloni proti vrhu. Dež je ponehal, le veter nas je
ISKRA CEO — Šentvid Stegne 7 RAZPISUJE PO SKLEPU DS
ustno Kdtadjo—prodajo rabljenega Osnovnega sredstva:
1. RENAULT 30 TS
430.000,- din
Prodaja bo 27. 9. 1983 ob 10. za družbeni sektor, ob 15. za zasebni sektor na lokaciji CEO, Stegne 7.
Pred pričetkom licitacije je treba do 9.30 vplačati 10% izklicne cene varščine. Ogled je možen na dan licitacije od 8. do 10.
Vse dajatve in stoške prepisa plača kupec.
Informacije po tel.: 573-215, int.: 383.
SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje STROKOVNO 1ZPOPOLNJ1 VANJI- na temo:
SISTEMSKA ANALIZA v času od 1 7. 10. 1983 do.21. 10. 1983
Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vsem. ki hi si radi razširili obzorje na področju sistemske analize, tako sistemskih analitikom kot uporabnikom uslug.
VSEBINA:
Za zvezo med uporabnikom in projektantom ter programerjem skrbi sistemski analitik. Ta spoznava problem, ki tare uporabnika, poišče rešitev in priskrbi vse podatke, ki jih bosta potem projektant in programer računalniška obdelala. Na tem področju dela je v zadnjem času prišlo do večjih sprememb in novih metod. Na seminarju si bodo slušatelji podrobneje ogledali konkretne primere in se v njih preiskusili.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
1.	Osnovm pojmi
2.	Prvine projekta
3.	Naloge sistemskega analitika
4.	Strukturiranje
5.	Analiza podatkov
6.	Analiza funkcij
7.	Sinteza struktur podatkov in funkcij
8.	Delovna dokumentacija
9.	Zaključek
CAS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v ponedeljek dne 17.
10.	1983 ob 8. v hotelu 1 ransturist, Škofja Loka. Zaključek je predviden dne 21. 10. 1983 ob 14.
NOSILEC PROGRAMA:
Iskra ZORIN. TOZD CAOP. Miro Lozej. dipl. mat.
CENA strokovnega izpopolnjevanja:
V ceno 8.500 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD'prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS.
PRIJAVE:
Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo informativno prijavnico na naslov: SOZD Iskra. Izobraževalni center, Ljubljana. Trg revolucije 3 XI. najkasneje do 10 10. 1983.
Podrobnejše informacije o vsebini strokovnega izpopolnjevanja dobite pri Miru Lozeju na tel. št. 061 '213-213. int. 14-76. o organizaciji seminarja pa na tel. št.: 061 /222-212.
SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo:
STRUKTURNO PROGRAMIRANJE
v času od 24. 10. 1983 - 27. 10. 1983 (4 dni)
Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vsem programerjem in projektantom.ki že obvladajo vsaj enega od programskih jezikov COBOL. PASCAL, FORTRAN in bi se radi seznanili z moderno tehniko strukturnega programiranja. Predavanje bo predstavilo konkretne tehnike v jeziku COBOL in nakazalo reševanja v PASCAL-u oziroma FORTRAN-u.
VSEBINA:
Že 10 let govorimo o strukturnem programiranju na bolj ali manj abstrakten način. Zdaj je ta tehnika programiranja že prodrla v vsakdanjo rabo in čas je, dajo osvojimo na vseh področjih programiranja. Predavanja naj bi dalo konkretne napotke za preglednejše, enostavnejše pisanje programov, obvezno programsko dokumentacijo, strukturen pristop k reševanju problemov kot tudi boljše razumevanje prevajalnikov in procesuanje teksta.
Za razliko od ostalih je ta seminar orientiran precej delovno v smislu izmenjave mnenj, izkušenj posameznih centrov oziroma delovnih organizacij, ki naj bi pokazale stanje nivo programiranja v okviru Iskre in usklajevanje, če je mogoče. Zaradi tega pričakujemo od vseh udeležencev seminarja, da bodo s seboj prinesli izkušnje in ideje svoje delovne skupine (podkrepljene z eventuelnimi primeri - listingO. •
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
1.	princip prevajalnika kot procesorja teksta
2.	pregled podatkovnih struktur
3.	razčlenitev problema (JOP DOWN APPROAC H)
4.	principi strukturnega programiranja (COBOL)	•»
4.1.	vsebinski standardi
4.2.	oblikovni standardi
4.3.	dokumentacijski standardi
4.4.	učinkovitost
5.	zaključek
C AS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli dne 24. 10. 1983 ob 8. v hotelu Transiurist, Skotja Loka in zaključili dne 27. 10. 1983 ob 17.
NOSILEC PROGRAMA:
ISKRA ZORIN, IOZD CAOP. Marko MURN, dipl. ing. mat.
CENA strokovnega izpopolnjevanja:
V ceno 7.200. din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci -ami v svojih IOZD oziroma DSSS.
PRIJAVE:
Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo izpolnjeno prijavnico najkasneje do 17. 10. 1983 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center. I jubljana. Trg revolucije 3/XI Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacije o organizaciji izpopolnjevanja dobite na tel. št. 061 /222-21 2.
Informacije o vsebini izpopolnjevanja pa dobite na tel. št. 061 /213-21 3 int.,
31-63 pri Marku Murnu
kuštral do vrha. Pot na Bavški Grintavec iz Zadnje Trente je zelo drzno speljana, vendar dobro zavarovana. Je ena od najlepših poti v tem kotu.
Na vrhu je pihal močan in hladen veter. Razgleda zaradi oblakov seveda nismo bili deležni. Vodniki Kloar, Trilar in Erzetič so se odločili za odhod v dolino. Nekaj planincev je šlo po isti poti nazaj v Zadnjo Trento, večina pa proti vasi Soča v Trento.
Vas Soča je to soboto slavila in bila vsa v znamenju Iskre. Velik transparent »POZDRAVLJENI 1SKRAŠ1« nas je presenetil, ker nismo koj vedeli, kaj se dogaja? Odpirali so novi obrat bovške Avtoelektrike za proizvodnjo dinam za kolesa. Kot »stari« Iskraši smo si obrat temeljito ogledali.
Nato so nas prijazni Sočani povabili na prireditveni in zabaviščni prostor, kjer so nas pogostili z okusnim »pasuljem«. Poleg tega smo se še nekajkrat zavrteli ob glasbi in pozabili, da smo obuti v gojzerje.
Ko pa je bilo najlepše, smo se morali posloviti od najmlajše »Iskre« in Iskrašev ter jim iz srca želeli, da bi zvezda »Iskre« tudi v Trenti svetila in žela uspehe.
Bavški Grintavec in Iskra v Trenti sta bila z nas planince, ta dan strnjena v nepozabno doživetje.
Edvard Erzetič
Trim kolesarjenje Iskrašev
Komisija za šport in rekreacijo DO ERO prireja v soboto, 8. 10. 1983 ob 9. trim kolesarjenje delavcev kranjske Iskre na relaciji: Gorenjska oblačila Naklo - Strahinj Žeje Duplje - Križe - Senično -Golnik Kokrica.
Start bo ob 9. pred parkirnim prostorom Gorenjskih oblačil, cilj pa pred osnovno šolo Kokrica. Kolesarjenje je namenjeno delavcem kranjske Iskre in njihovim družinam.
Otroci do 14 let starosti morajo imeti spremstvo polnoletne osebe. Solarji morajo imeti izpit iz cestno-prometnih predpisov. Kolesarji vozijo na lastno željo in odgovornost. Dolžni so upoštevati cestno prometne predpise in navodila organizatorja. Vozili bodo v dveh organiziranih skupinah.
Prva skupina bo vozila dvakrat 35 km. V tej bodo vozili vsi, ki se čutijo sposobne za vožnjo s povprečno hitrostjo okrog 30 km/h. Druga skupina bo vozila na 35 km. V tej bodo vsi, ki so nekoliko manj pripravljeni.
Ob prijavi je treba plačati 70 din. Vsak udeleženec bo ob prihodu skozi cilj prejel spominsko kolajno za udeležbo ne glede, v kateri skupini je vozil. Prav tako bo na cilju poskrbljeno z^ okrepčilo. V primeru slabega vremena bo kolesarjenje prestavljeno.
Prijave sprejemajo do 23. 9. 1983: v DO ERO - Jure Zupan, tel.: 2248: v DO Kibernetika - Rajko Kožar, tel.: 3249;
v DO Telematika - Alojz Lakner, tel.: 2577.
Komisija za šport in rekreacijo
ZAHVALI
Oh izgubi dragega
MILANA ŠUMRADA
sc iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Števci za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo sindikalni organizaciji in sodelavcem za denarno pomoč in poslovilne besede
mama, brat z družino, zaročenka in njena družina.
Ob izgubi dragega očeta
IVANA PUST1NEKA
sc iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD TSD 1. delavnice za izrečeno sožalje in denarno pomoč
sin Joža Pustinek.
SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo:
METROLOGIJA IN PREIZKUŠANJE v času od 12. 10. do 14. 10. 1983
Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno tehnologom kontrole kakov^l sti, delavcem v RR dejavnosti in diuc:m delavcem, ki se ukvarjajo s planil3;J
njem kakovosti in tehnologije kontrole.	^
Program seminarja sodi v sistematično izobraževanje delavcev na
dročju TEHNOLOGIJE KONTROLE KAKOVOSTI in je nagrajev;
aflj6 i
Vil vrv J iz 1	11 x v-r v-r v_» lu	v_z i * i	^ ' v	•»* J ^	J	.p
programa »Osnove kakovosti in statistične metode« (I. del). Seminarja 1 lahko udeležijo tudi posamezniki, ki se ukvarjajo z metrologijo in preiz* j šanjem in se I. dela tehnologije kontrole kakovosti niso udeležili.
VSEBINA:
Udeleženci seminarja se bodo seznanili predvsem z novimi zakonski® določili na področju preverjanja meril in preizkušanja izdelkov, kot tudi specifičnimi zahtevami JLA NA PODROČJU PREVERJANJA MERICI
Glede na vedno večjo uporabo sodobne tehnike mikroprocesorjev in n®. J kroračunalnikov v kontroli kakovosti, bo dan poseben poudarek upora procesnih računalnikov za sistem meritev v laboratoriju in proizvodnji;
Zaradi vedno večjega poudarka na izvozu v dežele v razvoju je del vsebin j seminarja namenjen tudi vplivom okolja:
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
1. Metrologija v sistemu zagotavljanja kakovosti in zanesljivosti	M
oriev in mikroračunalnikov v kontroli kakovos I
2.	Uporaba mikroprocesorjev in
3.	Preizkušanje izdelkov
4.	Preizkušanje na vplive okolja
ČAS IN KRAJ:	g
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 12. 10. 1983 0 I 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja bo 14.10.1983° j 14.
NOSILEC PROGRAMA:
Iskra IKM
Vodja programa: prof. France Mlakar, dipl. ing.
CENA strokovnega izpopolnjevanja:
V ceno 5.800 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za nav ^ deno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potl1 stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS.
PRIJAVE:
Prijavnice pošljite najkasneje do 30. 9. 1983 na naslov: SOZD Iskra, lz,(, braževalni center, Trg revolucije 3/XI. Ljubljana, Sonji Vrhovec (tel-5
Podrobnejše informacije o vsebini seminarja lahko dobite pri prof. Fra®^ Mlakarju (tel. št.: 061/214 -212).
SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: BAZE PODATKOV
v času od 7. 11. - 11.11.1983(5 dni)
»/
se
'ne
°(oi
'toc
H,
Pi
>0
kedi
Se
vgt
Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno programerjem in projektantom, ki & obvladajo tehnologije baz podatkov, oziroma tistim, ki bi si radi izpopolnili znam konkretnimi izkušnjami z upravljalnim sistemom baze podatkov TOTAL na nalnikih ISKRA-DELTA (PDP-11, VAX-11), ter na sistemu CDC-cybfer 72.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
Predavanja bodo vsebovala le osnovno teorijo o bazah podatkov. Poudare* predvsem na reševanju konkretnih primerov, vajah ter testih.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
Po seminarju bodo slušatelji obvladali:
-	osnovno teorijo o bazah podatkov
-	logično oblikovanje baz podatkov (TOTAL)
-	fizično oblikovanje baz podatkov (TOTAL)
-	delo z bazo podatkov v aplikacijskih programih (TOTAL)
-	delo s pomožnimi programi (utility programi)
-	administracija baz podatkov
-	tehnike varovanja podatkov (recovery) (TOTAL)
-	osnovno znanje o podatkovnih slovarjih
Potrebno predznanje:	_	c/idtraN-
- poznavanje vsaj enega od programskih jezikov (COBOL, EUKU'
PASCAL . . .),
'Ste Sv 'tej Sr So % Sc Sc p, St Sc Sv
Sle
'te.
,P‘
S,
Soj/,
'Xi/j
ČAS IN KRAJ:	.	,
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo začeli v ponedeljek,?. 11- 1 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka in zaključili v petek,11. 11. 1983 ob U-
1983
Se
"je.
NOSILEC PROGRAMA:
ISKRA ZORIN, TOZD CAOP, Jurij BOŽIC, dipl. ing. mat.
K
s
tl
"im
CENA strokovnega izpopolnjevanja:	eflo
V ceno 7.200 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno v bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si ure udeleženci sami v svojih TOZD.
s
2
S
s
PRIJAVE:
Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo izpolnjene prijavnice na naslov s .
Ljubljana, Trg revolucije 3/Xl. Podrobne intormacj
Iskra, Izobraževalni center, Ljumjana, irg icvumvijc	-------
organizaciji izpopolnjevanja dobite na tel. št. 061/222-212.
Informacije o. vsebini izpopolnjevanja pa dobite na tel. št. 061/213-41^. 13-47 pri Juriju Božiču.
Izlet na
mariborsko
Pohorje
Planinsko društvo ISKRA ho priredilo enodnevni planinski izlet na mariborsko Pohorje
Dobili se bomo v soboto, 8.10. 1983 ob 6. pred železniško postajo Ljubljana (pod uro).
Cena izleta 100 din. Vrnitev v večernih urah.
Informacije daje in sprejema prijave:	Dolfi Divjak, tel.:
214-212, int. 302.
ISKRA - glasilo de lov neg« 11 lektiva SOZD Iskra - Industnl« elektroniko, telekomunikacije, • ^ tromehaniko. avtomatiko in
tromehaniko,
mente - Ljubljana	t|fi
-	Glavni urednik: Pavle G*" j pomočnik glavnega urednika: Pavlica, odgovorni trednik: D Željeznov, tehnični urednik: J« Colnar/novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Jv j, Boc (Kibernetika), Špela Dd" , (Avtomatika), Lado Drobež Commerce), Stane Fleischm«0 ^ roka potrošnja), Kazimir Mohar tematika) Marko Rakušček elektrika) - izhaja tedensko -k opisov ne vračamo.
-	Naslov: Ljubljana Trg re*% rije 3, tel.: 213-213, int.: 34-96 34-98 - Tisk: ČasopisnO-tisM'k podjetje PRAVICA-DNEVN' Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za in, macije IS SRS je glasilo opro«^
plačila temeljnega meta proizvodov.
davka
"od P"
194
Sr
S
S
s,
bit
k;
Ib,
Pri
Si