Is presnikev. liH. ^ va Holiday*. issisjs PROSVETA • M » VEAR XXVI CLASiLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE u, UN, o tu am 0t o I U reda tik i la spraeaUkl proatoH: MT 8. Lawndalc Am Office of Publication: SUT South Lewndale Ave. Tittphon«. Rockwell 4904 I, un. paogo Komentaiji L v sanjarijah i« P««* he-^h. temveč v feeHivnem fciu jf napredek človeštva! v predvojni Nemčiji je domi Lj cesarski militarizem, danes E»inira tamkaj blazni, bar-«siti nacizem, ampak Nemčija ¡»el* prej, kakor ima zdaj „ veleumov, ki ao * revolu-_^nimi idejami in globokim njem prepojili ves svet. To »tran Nemčije in ta do-»tran — trdno upamo — bo ko bosta barbarski kaj-in noroglavi nacizem že ,vdo pozabljena. Nemški faši kakor italijanski, je črna ki je plod bolj splošnih ev-pkih razmer ko samo nemških ki trajala le neko kratko do-toda vse ono, kar je dobrega Nemiiji, ostane. Zidnje dni je obiskal Chicago gihsrd VVillstaetter is Nem-t, inanstvenik na polju kemi-Ni nam znano, če je tudi on cjil Hitlerjevo blaznost, am-r po njegovih besedah bi soda je ni in kot tak mislec je t more. Kar je povedal na __iku kemikov ob priliki, ko p odlikovali za njegovo 48-i delo, je bilo vse nekaj dru-kakor pa danes klepečejo itorji v Nemčiji; bilo je re-marno v znanstvenem o- sdi ne Dr. Willstaetter je rekel, da strinja z zgodovinarjem Sar-, ki je zapisal, da je prido-in opredelitev pozitivne iti edina človeška aktlv-katera dvigne človeka is in v višine; to je edina napre-aktivnost, ki ne pozna na-ranja in ne pozna narod-lih ter plemenskih razlik; je od vsega svoiega začetka tila, ki blaži človeka in ga ifoma, toda stalno dviga is irttva in današnje primi-civilizacije v vedno višje »Uje «fere napredka — ki se d* bo človek zares človek, po vtf krvoločna zver. Ali no filozofija, etika in ver-morala, ki so stare ustano-kaj izboljšale človeka? je dr. Willataetter. Ali so dvignile iz narodnostnega in :a sovraštva, iz barbar- * vojne? Odgovor nam daje-mkdanja dejstva. Pozitivna it je edino upanje za do-1° višje civilizacije, leanstvenik je dalje rekel, da veruje, da je življenje ke-5» proces, sicer zelo kompli-in danes 6e nerazumljiv . vendar bo enkrat popol-Pojasnjen v kemikalnih la-"etorijih. pripomnimo? Rešitev Nitva - to s« pravi, da čk>-ugodno reši svoja najve-Wjenjska vprašanja in ae J*« večjemu in kolikor mo-m "Noinemu uživanju žlvlje-- je edino v stvarjajočem i* Klavni pogoj vaake resnične znanosti. De- * ki dviga človeka in "j*1 je vodnica dela. "■Mrjenje in golo klepeta- I* naj to dvoje peradira pod filozofija ali religija, fc privede nikamor. Oboje ■rriu človeške energi-*T*otnih dobrin; oboje je ^J«« ¡z starega veka, is «oveakega detlnstva. P* J* torej, da se vsak ■> »e ftteje za raiumnega, * "kamenine. Pj^vnt veda nadomesti vse. danes grdo zlorablje-' nv ekonomski sistem, ki r?nJj| in zlorablja vsa člo-in nehsnja, dobra ¿T Zn*noet je treba osvo-'.iMdno sluft--n>iivu ter v korist Znanost preob-tli • in preobrazila Znanost i revolucionarni faktor **ta 52 "Ut Uhh0 ^ ^rtsve, ampak u- • - more ničesar. Znan-, J, «aj m, "Veštvu vse, kar —w--------I ■ i ..in». II ——» ---aaMM^H^MBaMHMMBIWB^HMB.» ------------ Chief o» M- pondeljek, 18. septembra (Sept. 18), 1933. M STEV.—NUMBER 182 Acceptance for mmmng at apodal rate « poetage provided im la acctha 110t, Ac^l Qat t. 1|1T, astkoriaad ee Jone 14. 1HS. 6IEENPKETIZ MU MREKT NO AKCIJO Federacija nezadovoljna s ' ce-Panjem NRA ici koncesijami podjetnikom. Eksekutiva napoveduje nove, bolj radikalne smernice Washington. — (FP) — Predsednik Green od Ameriške delavske federacije je po prvi seji ekaekutive, ki zboruje v glavnem stanu, v daljši iijavi zagrozil z bolj direktno akcijo, Če se razmere kmalu ne isboljšajo. Namignil je, da bo eksekutiva priporočala prihodnji letni konvenciji, ki se prične 2. oktobra v Wa-ahingtonu, bolj radikalne smernice. Green je izrazil veliko nezadovoljnost federacije nad počasnim napredkom Nirine administracije, ki bolj in bolj omahuje pod podjetniškimi in bankirski mi manevri. "Nobenega dvoma nI, da je NRA prišla do točke, ko se mora ponovno posvetiti dvema glavnima namenoma: kreiranju dela in dvignjenju kupne sile delavstva. Po našem globokem in vsestranskem študiran ju rezultatov NRA ter upoštevajoč bodočnost, vidimo tri stvari, ki so neobhodno potrebne, če se hočemo izogniti polževemu napredku okrevalnegs programa, ki nam prinaša novo zimo velike brezposelnosti. "Prvič je potrebno resnično znižanje delovnega tedna potom modifikacij in nadomestitve predsednikovih dogovorov. "Drugič je treba dvigniti mez-de na novo višjo točko in napra-liti konec razlikam med jugom in severom. To administracija la-hko doseže s tem, ds napravi ko-nec kompromisnega popuščanja napram podjetnikom, ki skozi svoja, z lakomostjo prepojena o-čala še nočejo videti velikih potreb dežele. "Tretjič mora obveljati John-sonova obljuba, da ne odobren več noben pravilnik, ki bi skušal modificirati 7. (a) sekcijo indu-strijskega zakona". Green vidi v mrcvarjenju in prikrajanju zakona po volji magnetov najboljše sredstvo za u. stvarjanje industrijskega nepo-koja v deželi. Tudi je rekel, dr vidi ameriško ljudatvo v industrijskem zakonu svojo ekonomsko rešitev in če bo v tej veri prevarano, ne bo najbolje za deželo. Glede sorazmerja med produkcijo in zapoalenostjo je Green rekel, da bi morala biti zapoale-nost večja oziroma, da produkcija bolj naglo raste kakor se pa dviga upoštevanje. Kljub temu pa je bilo že odobrenih ducate pravilnikov s 40-urnim tednikom in v nekaterih slučajih znsfta de-lovnik celo 50 ur na teden. "Naj vprašam industrije, ki zahtevajo U presenetljivo dolg delovni teden, koliko čsss Ae pri čakujejo od nas, ds se vzdržimo iti pred deželo in pobrsti vrženo rokavico? Zagotovim vse, da to ne bo več dolgo. Naša konvencija bo oder, s kstenegs bomo povedali ameriškemu ljudstvu, ksk šna je v resnici aituaclja. Pri tem tudi ne bomo zbirali besed niti se skrivsli za njimi. "Zastopniki milijons novih čls nov federscije in drugI bodo prinesli faktične izkušnje z upoalo-vanjem v induatrijah ... in z ve terani organiziranega delavstva bo prišlo atvamo pretreaanjf in presojanje o tekočem napredku in dogodkih. - "V novem zakonu ne vidimo le inatrumenta za danes. V njemu vidimo obširen program Indu-atrijake rekonatrukcije, ki mora prinesti delavstvu trajen "new deal" — konec enkrat zs vnele brutalnegs izkoriščanje, ki je dsl depresijo In 151.000.000 brezposelnih. "Priti mora do nove. reprezentativne kontrole. Naše poročilo se bo nsnašalo na U daljši upo-l gled s strsnl delavstvs In upam, Roosevelt vetiral interpretacijo de* lavshe klavzule Nobene uradne interpretacije ne bo, dokler ne pride zadeva pred sodišče Washington, D. Cm U. »ept.— Predsednik Roosevelt je včeraj zavrgel najnovejšo "interpretaci jo" delavske točke, sekcija 7—A, v zakonu Nire, za katero so se zedinili posvetovalni odbori industrijske administracije, ukljuČlv Ai delavski odbor, na pritisk rasnih industrij. Roosevelt je izjavil, da je omenjena klavzula jasna In ne potrebuje nobenega tolmačenja, rasen če pride kakšna zahtev« pred sodišče. Industrijska administracija i-ina večen spor z industrijskimi (nagnati zaradi te točke. Hfognatl hočejo po vsej sili, da ae ta točka tako tolmači, ds oni ne bodo primorani najemati le unijsldh delavcev, temveč si morajo ohraniti pravico, da najemajo delavce po njihovih "individualnih zmotnostih" brez ozira, če so v uniji ali ne. Na podlagi Rooaeveltoq» ga pojasnila se morajo deloifc. jalci držati tega, kar točka dotb» ča, namreč kolektivnega pogajj* nja z delavci. Jaz, MIH* la leg «Maate!" — Praski Ahrier 'i . Energična manjšina, napa sli«« hopetna večina, bo odalej vin dala" 16. aept. — Hermann Berlin, Wilhelm _ _______ frier, je včeraj ceremonialmTaT pri pruski državni svet in pri tej priliki je naznanil, da državni svet je le posvetovalno telo in parlamentarizma ter pacifizms Prusiji je konec. ' "Novi državni svet je moje de-lo in vsa odgovornost je moja Hitlerju in Bogu in nikomur dru-gemu!" je dejal Goerlng. Dalje je rekel, da odalej *bo v Nemčiji vladala "energična manjšina zaslužnih oseb, ne pa več atrahopet. na večina, ki nlma imena" ... Novi svet ima 71 članov, ki so voditelji fašiatičnlh napadalnih čet, generali in admirali, glave induatrij in cerkve, veletrgovcl in dva princa bivše ceaarake hiše. Ceremonijam so priaoatvo-vali tudi diplomati, med katerimi sta bila ameriški poslanik I)odd in papežev nuncij Orsenigo. Il^ondon, 16. aept. — Mednarodni preiakovalni odbor, sesto-ječ iz odličnih pravdnikov is (hnoglh dežel, nadaljuje "obravnavo" v zadevi požiga nemškega parlamenta. Zaallšenih je bilo Atevilo brezposelnih v Italiji rasle Rim, 16. sept. — fttevllo brezposelnih delavcev v Italiji Je v avguatu naraslo za 64,866. Dne 1. septembrs Je armada brezposelnih štela »88,560 oseb. da bomo s tem napravili večji vtis in dali novega poguma mili jonom našega ljudatva, ki gre skozi tako resne preizkušnje. "Waahington je danes natlačen z sgenti in lobisti velikih kor porečij in njih wallstreetskih finančnikih. Prišli so z namenom ds zopet vzpostavijo stari desl Zopet pritisksjo ns stara zadnja vrata in na nova zadnja vrata in tudi ne zaman. V teh proato rih so deletnl mnogo opore — ve-liko preveč ... "Naše prepričanje Je, da Je A-merika prenehala biti rezervar iz katerega bi zajemali denarni mogotci In delali proflte potom finančnih In ekaploltacijakih skem. V svojem poročilu (kon venci ji) bomo to poudarjali in za htevali s sedmimi sli osmimi milijon' iTVC __brezposelnih, kakor sedaj nam da. tedaj delavsko gibsaje ne mo re garantirati tiste stabilnosti ki Je potrebns za smotreno Indu strialno okrevsnje. In okrevsn Je mors priti za mo za tiste, katerim ao izprazni H «epe v Wall streetu." SARO 750,000 M02 UPOSLENIH V AVGUSTI Tako poroča dciavaka tajnica Frances Perkins. Tri milijone upoalenih, odkar je "new deal | Waahington. D. C. — Delav-ska tajnica Francea Perju ns je poročala zadnji petek, da Je 760,-000 brezposelnih delavcev dobilo delo v avgustu. To je veliko manj kakor je bilo napovedano pet milijonov — toda tajnica je kljub temu optimistična in pravi, da Je to bil "velik korak do prosperitete". Od marca, kar je Rooeeveltov "new deal" na krmilu, se je več ko 2,200,000 bresposelnih delav-cev vrnilo na delo, poroča dalje Perkinsova; istočasno se Je skupna vsota mezde zvišala za 40 mi-lijonov dolarjev tedenako. Od 750,000 delavcev, ki ao bili uposleni v avguatu, je bUo 380,-000 upoalenih v tovarnah, 870,-000 pa v netovarniških podjet-Jih. ftUmibl illktalsell mmJ nomsKi aiKf&TOiji pria losdossklsi "sogUeaT Mednarodni preiakovalni justtč-nI odbor saaUAuje priče v aferi poftlga reichslags Goering, pruski p«* ve« prič — večinoma nemških socialistov, Irf žfve v tujeeemst-vu in drugih tibežnih Nemcev— in to zasliševanje se nadaljuje. Navzoč je tudi agent Hitlerje-vega režima, ki nepreatano godrnja nad izjavami prič. Nemčija je jezna, ker je angleška vlada dovolila "to komedijo", kakor Jo hitlerjevei nazlvajo, in Hitlerjev poslanik v Londonu je dobil navodilo (z Berlina, naj vpraša angleško vlado, Če ima preiskava kak oficieJni status. Angleški zunanji minister Je odgovoril, da Je to privatna stvar, za katero ae vlada ne briga. Priča Rudolf Breitacheld, blv-ftl poslanec v nemškem * parlamentu In predsednik socialistične stranke v Nemčiji, le dejal, da Je nemogoče, da bi obtoženi komuni, sti zažgali poslopje. Prvič nisc mogli priti v notrsnjost poslop-a. ne da Jih straža opazila, drugič pa smatra, čeprav ni prijatelj komunistov, ds niso komunisti tako neumni, da UJ pričakovali kakih ugodnosti od požiga. Zažgati je moral nekdo, ki je bil oripuščen v poslopje. Hrez vedno-«ti odgovornih fašističnih prva- kov se to ni moglo zgoditi. IO Nizozemcu Ven Der Luebbe. iu, ki Je bil prijet v poslopju In *ti Je izpovedal, ds Je komunist 'n ds je on zstgsl po nsvodllu nemških komunistov, je rekel Breitacheld. ds Je homoseksua-ec, ki je vedno potoval v Nemči-160 milijonov buš-ijev. Na podlagi programa dru-g" petletke morajo sovjeti imUm dobiti fKKI milijonov liušljev Alls. Washington, D. ( ., 17. aept. — Pravilnik induatrlje mehkega premoga, okoli katerega je bea-ne I najhujši konflikt bres malega dva meaeca, je bil končno podpisan od operatorjev Včeraj. Rooeevelt je dal operatorjem "zadnji ultimat" v četrtek; rekel je, da hoče Imeti pravilnik v 24 urah, nameato tega ga Je dobil v 48 arah. Glavne točke pravilnika ao: rudarska unija United Mine Workera of Amerlea Je prisna-ng po vsem polju mehkega premoga v Združenih državah; maksimalni delovnik je 40 ur v tednu, toda večina rudarjev v tem ali onem premogovniku si ga lahko sama skrajša, če hofte deliti delo s brezposelnimi; mt> nimalna mesda za delavce pod zemljo je $8.76 na dan na jugu in fft.68 na dan sapadu; rudarji, ki so plačani od tone, smejo Imeti lastne tehtničarje; noben rudar ni prisiljen, da bi stane« val v kompanijski hiši in kupo-val v kompanijski prodajalni. Dve majhni grupi operatorjev nista podpisali pravilnika; to so lastniki rovov v Alabamt In sapadnem Kentuckyju. Minimalna mesda v teh dveh dl-atriktih še ni določena In sklenjeno je bilo, da jo določi Roosevelt predno postane pravilnik veljaven. Pravilnik atopi v veljavo 86. septembre. V prihodnjem januarju se anldsjo Zastopniki o-perstorjev in rudarjev v vseh distriktlh in določijo mesdne in delovne pogoje za bodoše leto. Vsa Industrija mshkega premoge je rasdeljena v 18 distrlktov. Mesde rudarjev in oene premoga ae urejajo po dfatrtktih. Uniontown, Pa., 17. aept. — V Južnoaapadni Pennaylvanijl, kjer je 86,000 rudarjev v atavki, J« mir. Rudarji Isjsvljsjo, da ae vrnejo na delo čim bo premogovni pravilnik objavljen, da vidijo pogoje. IMJekl radarji v lllloolta ae morajo zdrn!W Administrator Johnson Je dal U odredbo | Washington, D. C. — AdmJ. nistrator" Johnson Je 16, t. m. Informiral voditelje obeh rudarskih util j v Illlnoisu (Progresivna unija In United Mine Work-ers), da se morata uniji sdrušl-ti na podlagi premogovnega pra-vilnlka. William J. Hneed, dist-rlktnl predsednik UMWA v II-«inolsu, Je dejal v petek zvečer, da akcija ta združitev ae začne takoj čim Roosevelt podpiše pravilnik premogovne Induatrlje. Ilsvsrska ebtešuje Avstrije "zračnih vpadov" Berlin, 16. sept. — Bsvarski geverner Raeer Je včeraj zahteval, naj Hitlerjeve v lads prote-stirs proti "zračnim vpadom" It Avstrije ns Bsvsrsko. Pritoftbs se glael, da eta dva avstrijska polirljsks seroplans prskorečlls mejo In letele nsd bsvarekim o-temi jem, Ford asJsme 6000 bivših vojakov Detroit, Mich, — Ford Motor Co. namersvs najeti 18. t. m 6000 veters nov svetovne vojne te delo v svojih evtnlh tovar nah Veterani morajo Mtl člani Ameriške legije In imeti družino ProtlamerlAke demonstracije na Kubi Havana, 17. sept. — Več ke 10,000 oseb Je včeraj demonstriralo proti ameriškemu Im-perialltmu In eventualni intervenciji na Kubi. letočeano Je provlsorični predsednik Sen Martin Htjavil, da ameriški ka-pitalietlčni intereei delujejo sa Intervencijo In podpihujejo kon-trarevolucionarne at ranke proti aedanjl vladi. 48,464 delodajakev v ( hkagu podpisalo Nire Oiicago. — Pomožni poštar C. Scheel nsrnsnjs. ds Je do 16. aeptembra 48,464 velikih In malih podjetnikov, kl ekupaj u poslu jej o »11.'100 delavcev, podpt-sslo pravilnike NRA Vseh pod-jetnikov v mestu Je okrog 66,000, kar tnači, ds Je 8Arti fte v okviru Nire. THE ENLIGHTENMEHT AJU-O IN LA»T*1WA MABOOMB rooro«*« jumon M «i m~,mi Domač drobiž PltMO iz 01« Vtltiii VOBLIJI . povili« ameritke- ¿S^giba«* |Hjige "Dinamrt".) . lJflB.jeWlv Zapadnl t S 0 ^ STlSk ^ bi mu bU fKu ves delavski ra»-¡^nih državah, prav aa JJii razred vsega aveta, JmsdJOAîm) I HrTT~ "Veliko'tve- revolucionar- ,vce sploh. I ■ inačilna misel — o-neboji je bilo lah- K idruževala delavce temveč vse indu-SvcpaDloh. Bila je to L ini aiaino L*k z(apadne) r(u-PJ^e) v letu 1904 ^ ytelji naročilo, "naj za-EI da 89 bo zakota-SJV se sestali voditelji -j, 1905 na tedanji se-m v neki majhni dvo-ao jo dvajset let preje grtbljali anarhisti. Bili t vodilna glava novega ^bil izbran za predsed* t ni bilo pri roku pred-p kladiva, je pobral po-ji letak) na odru, potr-aiio. naj bo mir, in za-aoinim glasom: 0delavci!... Namen te organizacije je, da Mila delavskemn razre-vojiti si gospodarsko adstva za življenje, pri-kvikemu razredu nad-proiivodnjo in porazde-ehvodov ne glede na ka- * gospodarje". lUncev je zastopalo na 0 okoli 100,000 orga-delavcev; med njimi so Itaki zastopniki, ki so ptyili proletariat na sploh, ft. Eugene Debs, Da-Mother Jones in Lu-vdova nekega usmr-kega anarhista. Eejel manifest, ki je nove organizacije, m "Vitezom dela", ves hokus pokus in janos, tako značilen mo, in dodamo obilo klodcev" in prevratne Prvi sestanek I W. Workers of the - Industrijski delavci E*»ločili za prihodnji r naj bi se tudi vrta je zbralo v Chicagu (incev, ki so predstav-pkvakih organizacij, ve-Šalih; en masse so poro-irobove anarhistov s »U; sprejeli so prevlad izjavljajo v uvodu, 8 m delodajalci "nimajo *»" .. da "toliko ča-w biti miru, dokler bo-pomanjksnje vlada-lilijoni delovnega ljud-Vse dobrine tega kili Rtmo tisti posamez-•Uvljijo kapitalistični fredlagali so enostav-M* I W. W. razširili Wuntrijah. Vsi delavci »lahko člani ne glede na barvo, spol aH plato fpogoji je delavec pre- * Pristopnina naj- bi ne * kikor je to bilo pri adieiavski z(vezi). Za- t*} W W. namen, da ^rinili A. D. Z in ob vse tiste, ki so Jufali in Izdali, od « Mitchells." ¿kov je na tem sejalo pravkaržnje re-dogodke v Rusiji in - naj nsvedem - "da daje te r«»umahsdelavske-vsem svetu". Lu-lovori la o "atrahu, r^u»ke kapitaliste, ko 7^/deoa zaatava v i? "k, mlim e bil Pravkar *a tajnika-Ma-K R 7" je odklonil. E? predsednika *o-tr5^ Charlesa O. t * k™ * W luywee4 t J* ^ r»*niml e ^ '««•aizacijl. v ka-^•^nt.mi in člani strokovnih zvez in končno ljudje, ki niso bili ne to ne ono. V prvem letu, odkar so ob-stojali I. W. W., so se ti nesložnj elementi ljuto borili za vodstvo in zelo verjet nb je, da bi kmahi po prvem letu organizacija razr padla, de bi ne bilo leta 190* slučaja HaywoodiMeyer-Fettlba ne, ki je bil vzrok, da so voditelji različnih struj prenehali z no, tranjimi borbami in so se združili, "da bi osvobodiH ujetnike iz krempljev kapitalističnih zakonov". 1 W. W. so bili prva organizacija, ki je začela zbirati ob* rambne sklade in je nabrala večji del tiste vsote, ki jo je bilo treba plačati Clarenceu Darrowu in drugim dobrim zagovornikom. Na sestanku 1.1906 sta se koiv čno borili za vodstvo samo Se dve stroji; prvo so sestavljali majhni socialistični politiki, ki so hoteli uporabiti novo organizacijo za svoje namene, drugp pa revo-lucionarni Člani delavske stranke, ki so prezirali politično delo in se potegovali za "neposredno delo", in sicer jim je bila splošna sta^ ka zadnje sredstvo, da bi si prt Joe Ettor se je rodil v zloglasnem predmestju Brooklyuu, N. Y. Otrok je še bil, ko ga je ita njanski oče vzel s seboj v Chica go. Stari mož, ki je bil boit*n radikal, je bil težka ranjen, ko ae je razpočila bomba na trgu Haymarket. L. 1906, po potresu in požaru, je mladi Joe v San Pranciscu, kjer organizira delavce v kamenolomu, bori se s Pin-kertoni in je nekaj časa v ječi. Kasneje je postal delaven vobHj-ski organizator po različnih krajih v državi; policaji so ga pretepali in streljali nanj ob raznih prilikah. Trautmannov oče je poginil pri neki rudniški nesreči v Novi Zelandiji. Ko je prišel Trautmann 1. 1892 v Združene države, mu1 je bilo trideset let in je pričel organizirati delavce v pivovarnah. Kasneje, ko je bil član L W. W„ je bil aijajen govornik in pisec letakov. • , Giovannitti je prišel iz Italije, iz Abruzzov; pesnik je bil in precej dobro vzgojen. V Združenih državah je bil po vrsti: iznajdi-telj, pisar, bogoelovec, misijonski pridigar, potepuh in končno je izdajal v New Yorku majhen italijsnski radikalni list. Poleg tega je vsaka velika \ , aa 01 81 pri- L W. W. ali pa agi- ,kon i° nad narodno i* tacijsko gibanje rodilo krajevne diwtrijo. Učinek teh prepirov je voditelje take sile in sposobno- ili lir socia- ^ *°du»trijakih zv< bil, da je več organizacij izstopilo, med njimi Z. R. Z., In so ncv vi organizaciji prepustile, naj dela po svoji pameti. Leta 1908 pa je skupina, ki je bila za "neposredno delo", dobila za trdno v svoje roke nadzorstvo nad gibanjem in je v novem uvodu k pravilom izjavila, da se mora bojevati boj med kapitalom in delom "tako dolgo, dokler se ne bodo organizirali delavci vsega sveta v en razred, se polastili zemlje in proizvajalnih sredstev in od-pravili mezdni sistem." II. Kmalu potem, ko so se bili tako I. W. W. izkristalizirali v gibanje, ki je slonelo samo na in-duatrijekih delavcih, so se pričele za Bitla Haywooda težave -z ostalimi visokimi uradniki pri Z-R. Z. in končno so ga odpustili iz službe; sedaj pa je pričel z organizacijo L W. W. Drugi voditelji v teh prvih dneh so bili Vincent St. John, Elyzabeth Gurley Flynn, William Trautmann, Joe BUor m Ar turo Giovannitti; vsi so bi prišli la delavskih vrst, udelež 11 ao se hudih bojev, bili so zaprti ali pa ranjeni. St. John je bil takrat v tridesetih letih. Bil je nosač, kmetski delavec, klepar, stavec, tapetnlk, rudar. Ko mu je bilo 18 let, je prijadral v Colorado, kjer je via-dala Z. R. Z., in se je pridružil tej organizaciji. Leta 1900 so gs izvolili za predaednika krajevne zveze v Tellurideu. Tu je vodil stavko 1. 1901. Z ostalimi agitatorji vred so ga državne oblaati prijele in izgnale iz teh krajev. Leta 1903 ga vidimo v Coeur d'Alene, kjer organizira rudarje. Oblasti so ga prijele v zvezi z umorom Steuneaberga, toda po trth mesecih, ki jih je preživel v ječi, so ga izpustile. Bil je odpo-sknec Z. R. Z. na sestanku I. W. W. Î. 1906. Ker je veroval v "neposredno delo", se je skregsl z uradniki pri Z. R. Z., ki so imeli to navado, da so mešali delo med induatrijskimi delavci s politiko, in zato je izstopil iz Z. R. Z. ter je kmalu potem postal član izvršilnega odbora pri I. W. W. L. 1907 je delal la agitiral v Rudniku Gokiiield v Navadi Ur je bil izbran na tretjem sestanku 1. W. W. za glavnega organizatorja. Med govorom v Goldfleldu so ga policaji napadli in skoro do mrtvega pobili. Zdravil se je v Chicaffu, ozdravel in postal taj-nlk-blagajnik pri I. W W. Elytkbeth Flynn, ki so jo imenovali val "delavsko Jean d'Arc", je bila mlada Irka. po rodu iz New Hampshlrca. Zaslovela je kot radikal takrat, ko je zasno vala med svojimi sošolci v neki ; višji šoli v New Yorku socisli-l stične skupino. Ni ji še bilo 20; let, ko je že govorila z zabojev za milo po cestnih vegslih v New Yorku in drugod L. 1909 te je pridružila 1. W. W. in v Rpo-kancu (Washington) so zaprli njo in Mû drugih voblijev (to « me se je začelo oprijemati I. W W.); bila je v ječi, dok'er niso vseh osvobodili plačerslfi dsv.J kov. ki so se bili naveličali plačevati zanje vzdrŽevaJnino, Ka sne je je igrala važno vlogo pri stavki v Lewrenceu. sti, da se moramo čuditi. (Dslja prihodnjič.) Btoltika Ngiika-rtitBi MaH klen dokazuje Wegenerjevo teorijo Teorija o nekdanji spojenosti Evrope In Amerike in sploh vseh celin je prejela že več dokazov, enega najbolj tehtnih pa daje neznatna ribica, ki je znana pod Imenom mali klen (iz družine cl-prlnodontov). To ribo so našli v sladkih vodah Evrope, Afrike in obeh A-merik, med njene vrste spada tudi ista gambuzija, ki igra v močvirnih ozemljih Teksaaa, Severne Karoline in v novejšem času mnogih drugih delov zemlje velevažno vlogo. ,tiu Brez te ribice, ki je vsa nora na moekitc, bi bila ta zemlja zaradi nevarnosti malarije namreč enostavno neobljudena. V zadnjem času so pričeli gambuzijo iz Amerike presajati tudi v druga, po moekitih zastrupljena o» zemlja svata. Mali klen pa je važen tudi v nekem drugem oziru. Malo težko bi bilo namreč odgovoriti na vprašanje, ako Živi ta klen na omenjenih kontinentih, če ti niso bili nikoli združeni z enoto. Med njimi je cel ocean, ki ga mali klen kot prebivalec sladke vode nikoli ne bi priplaval. Ostane samo ena razlaga: Ljudje so že pred davnim Časom spoznali Njegovo uporabnost proti komarjem, ki povzročajo malarijo, In so ga presadili s starih kontinentov na novega oziroma narobe. A to bi se bilo moralo Izvršiti že davno pred Kolumbovim potovanjem v Ameriko in to je vendarle malo verjetno. Financiranje industrij je H oreh za vMo Bankirji zahtevajo koncesije kot pogoj sa dajanje lndu- atrijakik posojil. Roeeevett > na krlžpotju Washington. — (FP) — Roo-»eveltova kampanja za upoali-tev šest milijonov brezposelnih do septembra je skrahirala skoraj na celi črti. Administracija se lahko ponaša, da je pridobila 90** podjetnikov za podpis predsednikovega pravilnika, vae drugače pa je s programom za-poslevanja. V tem programu je najtrši oreh financiranje industrij. Bankirji se Še vedno upirajo dajati posojila tovarnarjem za financiranje produkcije oziroma višjih mezd. Poaledica tega je, da se tovarnarji bolj ln bolj ozirajo na Washington. In če se bankirji, ki zahtevajo večje koncesije od vlade kot pogoj za odpretje kreditnih virov, v bližnji bodočnosti ne premislijo, bo vlada prisiljena sama financirati tovarnarje ali bo pa njen program za industrijsko oživlje-nje dežele ostal le pobožna želja. Situacija je nadvse komplicirana. Poleg stavke wallstreet-skih bankirjev, ki zahtevajo od vlade, da prekliče zakon proti prodajanju slabih bondov ln delnic, so pasivni tudi drugi bankirji, ki pravijo, da je financiranje višjih mezd preveč riskirana stvar radi strožje vladne kontrole in pa radi možnosti še večjega znižanja de-lovnika. Stališče teh bankirjev je, da morajo čakati na vladne revi-zorje, ki pregledujejo poslovanje v zvezi z garancijsko klavzulo zakona nanašajoč se na vloge. To pregledovanje Še ni končano. In dokler se to ne zgodi, bankirji pravijo, da ne vedo pri čem so. Tudi insistirajo na sankcijo federalnega bančnega sistema oziroma, da garantira industrijska posojila. Glede vladnega financiranja produkcije je administracija v veliki zagati Prvič bi vlada morala prej dobiti dovoljenje od kongresa, kar pomeni izredno zasedanje ali pa prevzetje odgovornosti na domnevi, da bo kongres potrdil tak korak. Slednje |bi se najbrž zgodilo. Ni pa upanja, da bi kongres to dovolil brez daiekosežnih pogojev. TI pogoji bi bili v tem. da bi kongres insistiral, da vlada prevzame delno (kontrolo nad podjetjami, ki bi dobila vladna posojila. Vse to bi pomenilo, da bi vlada nasledila bankirje, ki vsled svoje finančne moči kontrolirajo industrije. Ce pride do tega, bi bil predsednik prisiljen imenovati tisoče vladnih zaatopnikov v direktorije korporacij. In če bi tega vlada ne hotela storiti, kako bi se ji bilo mogoče izogniti škandalov v zvezi z izrabljanjem vladnih posojil? Ce bo vlada hotela izvesti svoj rekonstrukcijski program, bo morala postati tudi bankir dežele. .* Vsaj paraliza ameriških bankirjev na eni strani, na tal-gi pa sabotaža Wall streets^ to pokazuje. Ce pride do tega, se Roosevelt ne bo odločU za ta program vsled radikalnih nagibov, marveč ker ne bo imel drugega izhoda. Lahko se seveda umakne na celi črti in kapitulira pred wall-atreetskimi bankirji, ki na eni strani zahtevajo svobodne roke pri lovljenju kalinov, katerim so v dobi velikih špekulacij prodali za milijarde slabih Investicij, na drugi pa neomejeno moč pri diktiranju svoje anti-dclavske politike v industriji in trgovini.^ Vlad« rapidno prihaja v šta-dij, ki bo deželi prinesel korak naprej ali pa dva koraka nazaj. Najmanj enajst milijonov delavcev še vedno čaka zaposlitve. Potrebujejo obleke in drugih življensklh sredstev, -Od Roo-sevelta pričakujejo, da jim prinese novega deala, dela in zaslužka. Samo upanje več ne zadostuje. Da se vlada pomišlja, kam naj krene, je dokaz v vedno večjem pričkanju in barantanju o pravilnikih. S tem je samu-Jen dragocen Čas. In dasi je bolj in bolj vidno, da bankirji ln antiunljskl podjetniki ne bodo popustili od svojih zahtev, in prav tako tudi, da je vladno financiranje produkcije neizogibna stvar za izvedenje njenega programa, Johnson In Roosevelt Še vedno upata, da aa bosta temu izognila na aek skrivnosten način. To zavlačevanje pa prinaša novo stagnacijo v deželo. PriganjaAtvo ae povečalo a skrajšanjem delovnlka Chicago. — Ko Je Steward-Warner korporacija akrajšala delovne ure in prejela znak Nlye, se je predsednik Otis takoj poba-hal, da delavci narede prav toliko dela ko prej, čeprav delajo manj ur. Neki tukajšnji daav* nik je to označil za velik uspeh, pri tem pa ignoriral dejstvo, da Rooeeveltov program izmeni v«, čjo uposlitev delavcev. O prlga-njaštvu poročajo iz več tovarn, ki so podpisale Rooseveltov dogovor in dobile znak plavega orla. * NewyorAka borza ae sell v Newark? Newark. N. J. — Tukajšnji II-sti poročajo, da ao lastniki new-yorške borze vložili prošnjo za in-korporiranje borze v Newark u, Ta korak je bil storjen, da s« borza izogne visokemu davku, ki ga mora plačevati newyorškemu mestu. Kpavanlca ponehava Ht. Louis, Mo. — Spalna bolezen ja začela ponehavati. Samo ena oseba je umrla 16, septembra. Skupno število umrlih na tej bolezni v zadnjih dvèh mesecih znaša 146. Organiziranje ¿enak v Clintonu Clinton, la. — TukaTTnJI delavski svet je otvoril kampanjo za organiziranje delavk, ki so u-poslene v industrijah, Aamo delavke, ki so u]N>slene v čevljarskih tovarnah ao sedaj organizirane. *>>0i ,m i m f - - 1 s» 11 TfTm'j Hrodarjl v je fcila bloki Pariza saprM reke Heao s braiovi, ke ae sealavfcaM praril česrn dettll zahtevanih pegeje*. i m delu. Reka Poštni klerki proti priga-ajašhrt Izrekli so se tudi aa krajši delov-nI teden brez znižanja plače Chicago, — (FP) — Osem naj-sta letna konvencija Federacije poštnih klerkov ae je pravkar zaključila. Bila je največja v zgodovini te organizacije, kajti u-delešilo se je je nad osemsto delegatov, Konvencija se je izrekla proti priganjaštvu v poštnem departmentu, proti mezdni redukciji za i>etnajst odstotkov, katero je uveljavila Roosevelto-va administracija in proti po-čitniškemu sistemu brez plače. Tajnik federacije je v svojem poročilu omenil, da je število članstva padlo samo sa pet od-stotkov kljub dolgotrajni depresiji. Federacija ima sedaj 86,-HA8 dobrostoječlh članov, najvišje število, 87,097, pa je dosegla 1. 1929. Nadomestni klerki pre-jemajo tako nizko plačo, da h« morejo plačevati članarine, kar je deloma vzrok padcu. Federacija se je izrekla sa 80 ur dela v tednu brez znižanja tedenske plače, Prvi pomožni generalni poštar 0'Mahoney, kl je nastopil kot govornik na konvenciji, je delegatom obljubil, da bo sistem neplačanih počitnic odpravljen v prihodnjem fiskalnem letu, toda mezdna redukcija bo ostala. United Natl, Assn. of Poetof-fice Clerks, ki ni pridružena. A-meriški delavski federaciji, saje na svoji konvenciji, ki ae Je tudi vršila v Chicagu, Izrekla sa priključitev k Federaciji poštnih klerkov, toda doalej še ni podvze-la nlkake akcije v tem oairu. Val Mavol v Miselni mavala m aalLI ■naaje ▼ einpi Tak Je aklep konvencije Hlinola-ke delavske federacije Chicago. — l*tna konvencija lllinoiske delavske federacije, ki se Je vršila minuli teden v Con-gress hotelu, Je sklenila, da lačne takoj s kampanjo za organiziranjem vseh delavcev v državi, ki še niso organizirani. V ta \ ..namen Je bil izvoljen posebni od->bor in vse centralne organizacije so pozvane, da imenujejo orga-nlzatorje ln govornike za kampanjo. Kako Hodnik 1 rasumejo Nir» In patriotizem Boston, Mass. — Stavkati pro. ti tovarnarjem, kl kršijo Nlro, je kriminalno v Bostonu. Tudi nI patriotično. Te skušnje imajo trije delavci, ki so piketirall pred Star Sportswear čevljarsko tovarno, ki Je pred letom dobila injunkcijo. Plavega orla druiba razume tako, da je od minimalne plače delavkam utrgala $2.7A. Sodnik Je pikete obsodil na »0 dni zapora in Jim napravil dolg govor o — patriotizmu, Po njegovih nazorih je stavkati v teh čssih nepatriotttno. Organiziranje Izdelovalcev vrvi Reading, Pa. — Delavci pri Rope WaH( kompanijl, kl so se organizirali v novi United Kope ami Cordage Workers' uniji, so zanesli kampanjo tudi v Hanover, Pa., za organiziranje tamošnjih izdelovalcev vrvi. V ta namen so izbral) odbor štirih članov. Soditi |m) zanimanju med hanover-akimi delavci, bodo Imeli v krat-krm močno unijo. Imeli ao *e več sestankov. Tamošnjl tovarnar John Greenawey Je Ml pred kratkim kaznovan radi kršenja državnega delavskega zakona in obsojen na 9100 glol*. Delavce plačuje od n do 22 centov na uro. (»eaeral liutler zopet povedal resnico Milwaukee, Wis. — Na konvenciji Veterana of Foreign Wars organizacije Je g«n. &m* dley Butler, ki je v pokoju, topel povedal nekaj resnice, ko Je rekel, da povzroče sleherno voj« no torijci, "ostali *e moramo pa boriti." "Torijci so povzročili še vsa^o vojno", je rekel liutler. "Ko gr< • mu v vojno, nam toriju oMjul»-tja jo mesec, solne«, vse ln ko s« mi bojujemo, se i* našimi hrbti prične ropanje. Zadnja vojna j« naredila 6000 milijonarjev, kl •«daj otaejo plačati raluoa". liutler j« govoril proti okruiivi podpore vojnim veteranom. _ Se vedno toliko pije*? ** J« vprašala. Nič več ne veš, kaj ei obljubil? 1 Samo po koellu kozarček, je (tejal. To-varna ml je odvzela zastopstvo. Tožil jo bom. . — Cemu? • ^ k . . — Odpovedali so ml služijo, če*, da sem vedno pijan To ni resi .Tožil jo bom za od- Ikodnino. Ana se je zdrznila. — Kaj pa zdaj? je vprašala osorno. Od česa naj živimo? _ Manjka se zastopstev! Deeet, če jih hočem! Koliko je uraT — Ne vem. Poglej na svojo! Justin je naglo segel po jopiču, toda med tem s« je nečesa domislil In dejal mračno: . _ Ukradli so mi jo. Uro z verižnlco vred in celo srebrno dozo. Ana je takoj spoznala njegovo laž. Bil je v resnici vse prodal, kar je imel pri sebi Zdaj je začel lagati v vsakem stavku, celo sebi je lagal ln si oproščal ta dejanja z brez-akrbnostjo, ki se je nI več zavedal. Ves densr ■i* sproti zapravljal. Nič več ni imel smisla za ureditev svojih klavrnih razmer;,denar, ki ga je zdaj s ufflv dobival, je bil zanj zgolj že sredstvo, prav za p*av vstopnica«;» v gostilno. Vendar mu ¿.ostala v razumu zavest, da je izgubil aM<*> ***** Tu\rlv: In nadalje je & čutil, da je ženafc», pri kateri živi, njegova žena. Rezala ga j» stena, ki je bila zrasla med njim in Ano, a trudil se je zaman, spraviti te misli v sklad, v-strnjeno celoto, da bi mdgel zakričati od bolečine. Saj to je bilo najbolj zagonetni: on sam ni nič več mogel premisliti vsegs, vendar pa je neprestano ponavljal: • , . — To je od vojne. Ko bom zdhiv, bo zopet tako, kakor je bilo. To pa, da se je elepo pokoril Ani, da ga je bilo strah pred njo, da se ji Je izgovarjal z eno samo, nepretrgsno lažjo, je pripisovati morda težki vesti, ki je ležala v njem, ne da bi jo tako občutil, da bi ga bolela. Morda je bila U nenavadna podrejenost zanj edino sredstvo, ds je lahko ostal v njeni bližini, edini način, ugajati ji. Vse drugo je izgubil. Daril ji ni mogel kupovati. Da, Uko ji je hotel Ugajati. Vse drugo, ksrkoli Je vodilo do nje, Je bilo poru-Aeno. Tudi njene osornosti, ki so se zdaj, ko je bil Gor J up pri njih, vedno bolj ponavljale, Je prenašal kakor privezan, potuljen pes, ki se nič več ne upa ugrizniti. Z Gor J upom je govoril vdano ln celo v tem ponižanju je hotel goditi Ani. Nekoč je prišel v kuhinjo, da bi si prižgal cigareto. Gorjup je sedel za mizo in jedel jajčnik, ki mu ga je spekla Ana. Sedela sta si nasproti. Justin je obetal pri vratih in s čudnim nasmeAkom gledal v ta dva človeka, ki sta zrla nanj kakor na tujca, ne, kakor na nadležnega agenta, ki je stopil nepozvan v stanovanje. — Gospod Gorjup, je dejal Justin, dober teki Kako napreduje Bogdan? Ana se je namrdnila in ga zavrnila: — Ne vtikaj se v te stvari! Pojdi v gostilno, ko je stokrat lepše, če te ni doma! Justin Je Šel. *•> Ko bi mu tako dejala pred nekaj meseci! Udaril bi jo, a če že ne udaril, veekal z besedo še huje! Zdaj je šel in ni ugovarjal. Sel je celo še s veseljem, s komaj vidnim topim nasmeškom. Toda za to topostjo je bil še vendarle košček zdrave zavesti, tolikšen, da je mogel videti Ano in Gorjupa. Ničesar nista prikrivala. Vedno je tičala pri njem v zgornji sobi. Slišal jo je, ko je v poznih nočnih urah stopala čez stopnice . . . Vae je videl. On pa je sam spal v svoji sobi z nemirnimi, bolnimi sanjami in ee bal Gorjups. Zdaj je zopet zahajal k staršem. Adam mu je dejal: — Vse vidim. Študent je gospodar v tvoji hiši, U pa si slep! — Vrzi ga iz hiše! ga je nagovarjala mati. Kaj ne vidiš, da ti zapeljuje Ano? Justin je taval po oeeti. Njegovi možgani so bili težki, njegova zavest je bila toliko zastrta, da je aamo z očmi videl, akleniti pa ni mogel ničesar več, ker je skozi zastor nejasnosti gledal le obrise resnice, ki ga je včaai za trenutek zgrabila, dokler ni zopet zlezel v brezbrižnost te nejasnoeti. Postal je kakor pohleven kužek. Kakor majhno, nemarno, nečisto ščene, ki bega s pod-vihnjenim repom slepo po cesti in se ogne vozniku le takrat, kadar ga oplazi z bičem. Nekega večera ga je zgrabilo. Sredi noči je vstal in šel v kuhinjo po vodo. Vrata v njeno sobo so bila priprta. Kakor tat se je priplazil do njih in jih rahlo odrinil. Luč, ki je padala iz kuhinje, je motno obsevala posteljo, na kateri je spal Bogdan — njena pa je bila prazna. Stal je med vrati in gubančil čelo. Ostro se je zajedla v njegove oči prazna postelja in zdravo jedro njegovih možganov je pogodilo resnico. Nenadoma se je nečesa domislil. Planil je nazaj v kuhinjo, odprl predal mize in vzel iz njega velik kuhinjski nož. Stopil je v vežo in po prstih odšel po stopnicah. Čim bolj pa se je bližal GorjupovJ sobi, tem bolj se je pričel obotavljati. Po zgornjem delu stopnic se je plazil po vseh štirih, <)okler ni dosegel vrat Iz sobe se je čul šum nejasnih gibov ip besed. ' 4 Tedaj je zaslišal stopinje bosih nog. Trepetal je po vsem životu in pot ga je oblival. Hipoma je spustil nož, ki je glasno zažvenk-nil po temnem hodniku, sedel na vrhnjo stopnico ln zatulil z dolgim, zategllm glasom. Ana, ki se je oblačila v domačo haljo, je bila, pravkar namenjena iti v svojo sobo. Gorjup je sedel na postelji. Ko je v sobo planil žvenk jekla in Justinov zategnjeni krik, sta onemela ln zatrepetala od strahu. Ana je planila v sredo sobe presunjena od nečloveškega krika. Smrtna groza jo je obšla in s široko odprtimi očmi je zastrmela v vrata. Leden prst zavesti, da stoji pred nečen* pošastnim, ki bo zdaj pa zdaj planilo v sobo, se jo je dotaknil in jo pribil na tla, da se ni mogla ganiti. Gorjup je skočil s postelje in prebledel.-; To je bil njegov glas. » ., Glas moža ... ~ >: Glas norca, ki hoče z nožem pribiti poslednje ostanke svojega razuma na steno tega svojega življenja. Glas zveri, ki ji je nekdo stopil na glavo, da zdaj h rope in bije okoli sebe, dokler ne obne-more. — Moj bog, to je Justin ... je zaječala Ana in zgrabila Gorjupa za roko. Gorjup je premagal prvi strah. Prisluhnil je pri vratih. Justinovo tuljenje se je spremenilo v grgra-joče ihtenje in ječanje, ki je poatajalo tiše in tiše. (Konec prihodnjič.) tedaj ohranila in to bo prineslo Japonski bodočnost. Na vzhodu sledi Japonski Indija, o Kitajski pa ni točne statistike. Ce pa se pomaknemo iz Azije proti Evropi in pridemo do Rueije, opazimo takoj vplive Zapada: v Rusiji ae rodi že manj dece kakor na Vzhodu. Pred vojno so računali tam na | vsak zakon po 6 otrok, danes i-ijo komaj tri otroke. V primeri z Vzhodom imamo torej fe nazadovanje, v primeri % o-etalo Evropo pa ima Rusija še vedno velik preeežek. Kmalu za Rusijo prideta na vrsto Italija in Irska. Tudi Um se rode v vsakem zakonu povprečno trije otroci. A tudi v teh dveh deželah je opaziti znatno nazadovanje v primeri i predvojno dobo. Takrat je pri šlo v IUliji in na Irskem ns ueak zakon povprečno 4 do otrok. [ ' Anglija je še na slabšem. Tam so začela rojstva nazadovati prej kakor v drugih evropskih deželah. Pred vojno so imeli povprečno 8.5 otrok v zakonu. Zdaj jih imnjo 2.06. In Franci-jk, ki je bila še nedavno razvpite kot jalova dežela zaradi svojega sistema dveh otrok, ker je imela povprečno 2.9 dece v zakonu, se drži danea z 22 otrokoma pred mnogimi drugimi državami. Ameriko zo še nedavno pove ličevali kot "deželo otroka". To-da številke o nazadovanju porodov kažejo, da že davno ni več vredna tega imena. Se okolu 1 1900 so računali v Ameriki na zakonu po 4.5 otrok. Danes pride Um na zakonu povprečno 2,1 dece. A še pod nivojem A-merike je Nemčija, ki so jo pred vojno hvalili kot eno naj hplj rodovitnih držav v Evropi iemčija ima danes v zakonu povprečno 1.9 otrok, padla je [torej pod toliko zasmehovan [tistem dveh otrok v Franciji Vsak tretji Nemec umre danea »poroten, zakonci pa imajo | malo ali nič otrok. Ce se bo U procee nadaljeval še 45 let, bo ibila Nemčija 20 milijonov $jebivalcey. L. 1913 je rodilo 1000 omoženlh Nemk med 15 Hi 45. letom povprečno 130 trok. Damea jih rodi isto števl-lb komaj 69. K Alp« to dvigajo Zemeljska povriUna ne giblje Na zmIJI Ji it dovolj Tudi ljudi še ni preveč Ob smrti rimskega cesarja A v-gusta — po našem štetju L 14. — je bilo v rimskem cesarstvu judeko štetje, psi katerem so na-tteli v Italiji šest milijonov ljudi. Ko je prebivalstvo izvedelo, ko-iko ljudi so našteli, ae jih je lo-til velik strah, da je na svetu preveč ljudi in da se človeštvo ne bo moglo prehraniti. Toda strah 'e imel prazne oči. Tedanja E-vropa je bila še redko obljudena. Španija je preživljala šest milijonov prebivalcev, Grčija tri milijone, Galija tri milijone, o-stal svet nekaj čez štiri milijone. Vaega skupaj je bilo tedaj na svetu kakšnih 23 milijonov ljudi. In vsi so se tresli, češ, kaj bo, ko nas je toliko! Povsod je bilo slišati zdihovanja, da ze-mija ne bo mogla prehraniti Človeškega rodu. Danes živi na svetu 2,300 milijonov ljudi, ,pa še to število nri popolno. Glede ozemelj, ki niso dostopna civilizaciji, se moramo namreč zadovoljiti samo s pribil žnimi cenitvami. To so zlasti tropske in arktične dežele, o katerih ne vemo, koliko prebivalcev imajo, o katerih pa lahko domnevamo, da imajo več ljudste /, kakor jih poznamo. Hiter prirastek zemskega prebivalstva datira zlasti od 1. 1910 do 1926. L. 1910 je imela Evropa na 9 in pol milijona četvomih km površine 447 milijonov prebivalcev. Šestnajst let pozneje se je to število povečalo na 478 milijonov ljudi. Amerika s 84 milijoni četvornih km površine je imela leU 1910. komaj 180 milijonov prebivalcev, 1. 1926. pa že 236 milijon. V Afriki, ki meri 28 in pol mllij. četvornih km so našteli leU 1910 126 milijonov, 1 1926 pa že 189 milijonov ljudi in v Asiji, ki je naprostranejša de-šela sveta ter ima 44 milijonov četvornih km površine, so našteli t 1910 šele 858, 1. 1926 pa že 1082 milijonov ljudi. Avstralija je najmanjši del sveU ter mer 8 in pol milijona četvornih km LeU 1910. je imela 6 milijonov I. 1926 pa že 10 milijonov ljud V razmeroma kratki dobi šestnajstih let je torej Človeštvo naraslo sa ogromne številke. Sv-tovna vojna, ki je uničila toliko dragocenih življenj, pomeni skali naraščanja prebivalstva samo kratek odmor, nič več. da^Pl!Vij0 n» remiji 9jy, s tem ni ^f" prostora na SVeTu v* il iih lahko H Ikih« *J,J* I>rosto*i »Kih možnosti za tn a« «P-iivizentTr Pn tem pa j€ Vai gostote poseljenosti. Razdelitev ljudatev na zemlji jako različni P« Pnde danes na oetvm zemlja 48 ljudi, v Azi Ameriki ne glede na seljenost v Zedinjeni m na redko gostoto p* v Južni Ameriki 4 5 friki 4.8 ljudi, v Avatr de na četvomi kilomet celo en sam človek, torej v nepravilni ra. v slabi organizaciji sti na zemlji. V Južni Ameriki, Afi straliji čakajo Se ogr< deli na kolonizacijo, « gastvo ondotnih kraj«, večje kakor bogastvo katerih živimo mi. Mati zemlja ni torej iri*a,.da ljudje atradi ima dovolj kruha za Pr^S^ijena dati vsa sreče pomanjkanja j< slaba organizacija, ki naseJilš ljudsha oa snem ozemlju, drugod stila ogromne komplek In tu se začenjajo novi L aki in politični problen Snrtsl žarki v človeški raki Senzacionalni, poskusi v anatomskem Institutu Prof. dr. \;<}n Mdllendorf je odkril in pojasnil enega izmed najzanimivejših naravnih pojavov. Pred končnim razkritjem so amatrali U pojav za skrivnost, ki se je lahko kosala z vsemi skrivnostnimi dogajanji okultl-stlčnih ln apiritističnih sej. Znano je, da imajo reje živega tkiva, ki amo ga izrezali te-leau kakšne živali in položili v redllno raztopino, nezaslišano tr-doživost. Z razumn') oakrbo lahko dosežemo, da preživijo ti odlomki živega organizma, izrezane sUnice raka, koščki srca itd. ta organizem za dolga desetletja. Njih odpornost proti vnanjim vplivom, celo proti morilnim Rdntgenovim Ur kom j« nezaslišana. Tem bolj je presenetil znanatvenike eksperiment, ki ga je napravil von Moll«»ndorf. Približal Je rok, porcelan, les, celo tenko plaat svinca, so "smrtni žarki" živega bitja vendarle cpravili svojo delo: kultura je poginila. Zaman si je prissdevnl, da bi ugotovil, za katero vrsto žarkov gre. Elektrika nI bila, Kftntge-novi ali radijev! žarki tudi ne, toploU isto Uko ne, kajti reja je poginila tudi tedaj, .če je po-stsvil med njo in roko kalijev galun, ki toploto močno absorbira. ali kameno sol, ki jo propuš-ča skoraj neovirano. Pač pa nI umrla, če je kulturo ssmo »ogrel daleč nad človeško telesno temperaturo. Nadaljnji poskusi so pokazali, da izhaja ubijajoči fluid samo is živih bitij aeealskega razreda, druga niso učinkovala. - Tako je stala U stvar še pred nekoliko dnevi, ko je Mrtllendorf skoraj slučajno Isvršil poskus, ki je na mah rešil to zamoUno vprašanje. Pokasalo se je, da zmore isto, kar človeAka roka aH miška, tudi navadna, neživa segreval na plošča, ki jo približaš kulturi, in to celo, če ni segreU niti na 37 stop., ampak «smo na 32 stop. — pod pogojem, da je temperatura v sobi sa precej4-»je število stopinj nižja. ¿Znanost ve že precej časa, da I ae evropska, a tudi osUla zemeljska površina neprestano dviga in niža. Obala Severnega morja se n. pr. na nemški strani v ce-I loti pogreza. To pogrešanje se je I pričelo menda že v začetku ledene dobe, ko je bila Temza še pritok Jtena na levi strani. Tudi sevemofrancoska in holandska , obala se nižaU, a po drugi strani se dviga Skandinavija čedalje bolj iz vode. Med ozemlja, ki se I dvigajo, je Šteti med drugim o-Alp, ki poeUjajo tako Ni toploU sama na sebi, ki u-morl kulturo, temveč razlika v temperaturi, nenadno segretje zemljtj | ■■ kulture. V sUničnlh kulturah povprečno čedalje višje. nasUnejo po vsej priliki hipne Seveda se to gibanje zemelj temperaturne razlike, ki življen- ske skorje vrši zelo počasi in ga jski substanci tako škodujejo, je opaziti z dolgoletnimi meri-da odmre. Učinek tople človeške tvami. S takšnimi meritvami in roke ali miši je tu v bistvu enak na podlagi drugih opazovanj pa učinku segrevalne plošče, a vee so znanstveniki prišli do preprl-pojav sllči zelo močno prehladu, čanja, da se kopnine ali ne pre-ki ga človek ulovi v prepihu ln ki mikajo samo navagor in navzdol, je že marsikoga spravil v grob. temveč tudi v vodoravni smeri. Čeprav je poskus s segrevalno Tragično preminuli prof. Alfred ploščo na ta način pregnal utva- Gegener je na tej podlagi zgra-ro o smrtnih žarkih v živem or-ldil svojo proslulo teorijo o pre-ganizmu, nam je pa po drugi mikanju kontinentov, ki so po strani pokazal neko čudno, do- njegovem mnenju tvorili nekoč slej precej nedognano svojetvo eno samo skupno celino. Dokaze žive substance, ki bo imelo lah-]ss to teorijo so zbrali učenjaki Še na raznih koncih sveU. Tako je dokazal prof. M. Schmidt za švabsko-bavarsko visoko planoto, da se v 86 letih pomakne približno za 2 in pol metra proti za-padu. Posebno jasno je opaziti to vodoravno gibanje kopnin na Greenlandiji in v Kaliforniji. Tu se premikajo zemeljske plasti vsako leto za 6 do 40 cm. Ob velikem kalifornijskem potresu 1906 se je 440 km dolgo ozem lje premaknilo na mah za 6 in pol metra proti severoma padu, kar je bilo videti selo razločno na zidovih in ograjah. Tudi na Japonskem in na Malajskem o-totju so različna premikanja zemeljske površine zelo opasn*. vse to nam ksže, da naša stara premičnica še davno ni našla svojega notranjega ravnotežja Bodoče karte njene površine bo- ko še velik pomen v praksi. H.J»HISMI mamaJI nOflOfiUN naroai Evropi premalo — na Vzhodu preveč otrok! Ce se ozremo po življenju civiliziranih ljudstev Ur primerjamo Vzhod z Zapadom, Azijo z Evropo, moramo ugotoviti, da so napovedi o poplavi rumene rase zaradi tega tako realne, ker je Azija mnogo na boljšem glede pomnoževanja prebivalstva. Pri vzhodnih, več ali manj primitivnih ljudatvih, ne spada družinski prirastek v kompleks Uko zvanega 'socialnega vprašanja". Na Japonskem, kjer se rodi največ otrok, računsjo na vsak per 4 otroke. Tako je bilo. . pred dobrimi tridesetimi leti.1,60 Prrctj drugačne, nego ao da» i Uko je še danes. Tradicija v JUGOSLAl rnk, fan, Na Hitrem IkiprtuM 1LEDEFRA 23. SEPT.—M. 4. NOVEMBR PAWS 29. SEPT.—20.1 CHAMPL4 20. SEPT.—U. Zsffam eem t m krapi U pojMBiU !■ X*o« I M, 1 Srenehl 80« N. MICHIGAN AVI, 128 8. Third 8L. Mia All ste že aaroflH Pl Mladinski list «rojm lju sli sorodniku ▼ To js sdiai dar trajM ki ga ss sul denar hA U svojcem ▼ T BLAGI SPOMIN OBLETNICE SME mojega Ijobljoaefa sina is brata PAUL STEBAN kateri le premissl IS. septoisbra 1932 v itaroati M * '■ 7 Misuksj« «e Mo dal od kar al saa aapaatU, tasdMled m se, s Mš spomin sa Tebe še vodso živi v naiih »reit ne uro, da sam Tf nisi prod eimi. Ootal na« bodti * dokler so ae mOdomo a Teboj, drafl ^In Mj^ ^ Ljudmila Štaben, mati; Jobn, Redolpk, Mike. Vlrt*. is svakinj*, "I v Herminio, Pa. za pet tednikov v dri Družina s petimi člani lahko zamenja tednike u * Po sklope deooto rodno ke«rosd|o Jo smšjo H in prišteti enega, dva, tri, štiri stt pot člen*r HNPij ^^ as dnevnik. Dnevnik atnne ss vae enako, flaw- In ■•»» )ev letno osa ssreMsa. .. u m K or ps itani fto ptačejefo 11.10 letno «a k naročnini sa dnevnik. Te pommd. da «a« t (izven Cbicaca in Ctaara) dobi dsorsik ProovHo » ^ A ko ata dva ¿lana v druilni. so prištele* dra tadnika » OTfl aa dnevnik ss ose late. is 1 Ako ae trije člani v drulini. ao prišteje!, iri* M*1" " te dnevnik ss ono lete. , . u. . .^„¡k, it Ako ao štirje člani v druilni. ae priOloki* $1.2« aa dnenUk ss amo lete. > b „ ( Ako Jo pot tlmm v druUni. ao priiteje P* aa dnevnik aa ose lote. i,.,M. taafc« Za ¿leno v0*afu In Cirem. kjerJsi£M*JJ dnevnik Proevate 17M letne sli ee tadntt_ia *JJ. • ^ tednike In M M. Miri tednike in 11?« ^ Za ¿lane 8NPJ torej dnevnik ni vol *ki poalukljo te ngedsontL Gotevo )e v voaki ir^T^ Proovote vaek dnn. Člani SNPJ, naroiHr -i PoobšHo 00 naatada)>ga PROS V RTA, 8NPJ, 1M7 Se. LewndaU A**-Pri Mono pattlfsm narofnino aa lint Pr-™* Ok»«* I) Ime Naslov a ............................. 1'otevKo tednik in ga prlpiHte k *•!» dreline: 1)------------- S)------------ I)--------- (i čl ft**" Meote Nov nnrolelk-