I** ruk daa ru« in pimsnikoV' u,tted dsllj •»••P* SunvjeUka RuMija pazno za-razvoj situacije. Panike j?rupe ho aktivne v 'j' 'H Bolgariji. Doslej Privzele Ae nobenega ko- Vk,fbi lMhko razkačil Nem- '« Italijo. Razgovori med Anglijo in Rusijo v Londonu •f London, 5. okt. — Tu je bilo napovedano, da se bosta Anglija in sovjetska Rusija pričeli pogajati glede sklenitve trgovinske pogodbe. Sovjetska trgovinska misija je že dospela v London. Ivan Majski, sovjetski poslanik, se je oglasil v uradu angleškega zunanjega podminis-tra R. A.- Butlerja. Predmet razprave ni bil objavljen, toda iz zanesljivih krogov poročajo, da sta govorila o politični situaciji na splošno. Napol u-radna vest pravi, da se bodo trgovinska pogajanja pričela prihodnji teden. Odkar so Nemčija, Italija in Japonska sklenile vojaško pogodbo, se širijo govorice o utrditvi vezi med sovjetsko Rusijo in Anglijo. Slednja, smatra Rusijo za veliko "zunanjo silo", ki bo igrala važno vlogo v razvoju evropske situacije. st aptial trnU of pwU|< prorHed foc »ectioa 1108, Act of Od. », JtiT, aothorUod oa Jan« 14, 1911. JUGOVZHODNE EVROPSKE DRŽA-IVE VZNEMIRJENE Bojazen pred novo ofenzivo osišča BOLGARIJA ODLI-KOVALA GOERINGA Budimpešta, Ogrska, ft. okt.— Zdaj, ko krožijo nemška letala nad Rumunijo in se italijanska armada zbira ob albansko-grški meji, južnovzhodna Evropa pričakuje novo ofenzivo osišča Rim-Berlin. Vsa znamenja kažejo, da prihaja nov nemško-nacijski pritisk na ta del evropskega kontinenta. • Balkanski politični krogi so uverjeni, da sta Hitler in Mue-solini na konferenci ob Bren-nerskem prelazu razpravljala o skupni kampanji~v južnovzhod-ni Evropi. Osišče bo najbrže pritisnilo na Grčijo in Turčijo, naj prekličeta britske garancije glede zaščite svoje neodvisnosti. Nekateri opazovalci so prepričani,; da bodo ^Ogrska, Bolgariji Rumunija in Jugoslavija povabljene, naj sklenejo vojaAko zvezo z It&lijo in nem£ijiv Nemška bojna letala, ki uprizarjajo izvidniške polete nad rumunskim oljnim poljem, so dokaz, da Rumunija je že pod "zaščito" nacijske Nemčije. Zdaj se širijo govorice v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije, o reorganiziran ju bolgarske vlade. Ogrska nacijska stranka, ki se ogreva za tesno zvezo z Nemčijo, je v sad njih dneh dobila na tisoče novih članov in njen vpliv narašča. ' Bolgarski kralj Boris je poklonil red Sv. Aleksandra maršalu Goeringu, nemškemu letalskemu ministru in Hitlerjevi desni roki. Odlikovanje sta dobila tudi Joachim von Ribbetf-trop in grof Galeazzo Ciano, zunanja ministra Nemčije in Italije. Iz poročil iz vseh glavnih mest balkanskih držav se oči-tuje bojazen pred novo nemško-italijansko ofenzivo v južno-vzhodni Evropi. Mnogi napovedujejo, da bo Balkan postal torišče možne ekspanzije evropske fronte. frner Henry W umrl «. okt. —Govemer ' Homer je danes zjutraj I* »vojem stanovanju v F*'- *ikaAkem predmestju, J* Irn,,t v hajemu. Poko-ti* je hiba, kf ga je Homer je bil ro-in ob smrti je bil rti/a političnih ikov v Bolgariji fcL^imija, g. okt. -J^^mčnih jetnikov je včeraj, ko je de- 6 il t . 22*^nico uato-kr»lj* Borisa. ' Večino [» tvorili korpuniMi in teroristi. Nadaljnji nemški vlak se razbil Jugoslovanski listi zamolčali vest o nesreči 1......i, Belgrad. B. okt. — Druga železniška nesreča se je pripetila v Jugoslaviji v zvezi s trans-port#cijo truniuni,lcc^a v Nemčijo, ko je brzovlak treščil v vlak nemških oljnih vagonov. Kolizija se je pripetila na progi med Btlgradom in Nišem. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih v koliziji. Mnogo vagonov je skočilo iz tira in se razbilo. Jugoslovanske avtoritete še niso zaključile preiskave nesre-če, ki se j« dogodila 28. septembra, ko je nemški vlak, naložen z rumunskim dljem, skočil iz tira med Zagrebom In Ljubljano Nemčija je takoj zahtevala«preiskavo. Kakor ob prvi nesreči, tako •o tudi sedaj jugoslovanske avtoritete prepovedale časopisom objavo vesti o koliziji vlakov. Demilitarizacija Alandskih otokov - Finska naznanila dogovor z Rusijo t Helsinki, Flnaka, 5. okt Finska vlada je naznanila sklenitev dogovora s sovjetsko Rusijo glede demilitarizacije A-landskih otokov v "interesu zaščite in miru na Baltiku." Ti otoki leže med Finsko in Švedsko ob ustju Botniškcga zaliva. Komunike pravi, da bo Fln-Kka vzdrževala demilitarizacijo in da otoki ne bodo služili oboroženi sili druge države. Moskva b« Imela svojega reprezen. ta rita na otokih. Dogovor določa porušenje vseh vojaških u trdb. 1 Naciji priznali napad na lreko Berlin, 5. okt. — Uradna časopisne agenturs DNB poroča, da je preiskava ugotovila, da je nemško letalo metalo bombe na Irsko "pred nekaj dnevi. Nemška vlada bo izrazila obža lovanje zaradi Incidenta in pla čala Irski odškodnino, Tri <>& be so bife ubite v napadu, DNB pravi, da je pilot nemškega bombniks zašel v viharju In da je mislil, ds se nahaja nad An glijo. Domače vesti Nesreča-v rovu Blaine, O, — Nlk Glogovič, tajnik društva 388 SNPJ, in Steve. Mesojedec ita se prM d novi ponesrečila pri delu v rp-vu, ampak ne nevarno. Oha se zdravita doma. 2elja je, da kmalu okrevata. — Trije slovenski fantje Martin Skoda, Charles Zupančič in William T. Glogovič so Šli prostovoljno k vojakom. Zadnja dva sta člana SNPJ. TI Rešil tovarila smrti Pueblo, Colo. — Pred nekaj dnevi se je pri delu v iičarni ponesrečil Steve Ogulin. Odtrgajo mu je prst na roki in zlbfrulo nekaj reber — bi pa bil zrezan na kos«, da ni njegov tovariš Job. Merhar pravočasno pograbil sekir« In preisekal žico, ki je Ogulin* ujela. S tem mt* je rešil življenje. Nov grob v starem kraju Windber, Pa. — Jennie Jordan je prejela žalostno vest, da je v Jordanu pri Kastavu v Istri umrl njen oče Frank Jordan v starostf 83 let Pokojnik je bil nekoč v Ameriki in pri eksploziji v plavžu v Braddocku, Pa., je bil leta 1902 težko poškodovan. Starejši naseljenci se ga morda še spominjalo. V Ameriki zapušča hčer, v starem kra-jifpa sina in hčer. Poročilo o smrti popravljeno La Salle, III. —V poročilu iz Milwaukeeja, Wis., o smrti Martina Zagorca je bila pomota. Pokojnik ni bil rojen v St. Jerneju, temveč v Ostrogu v fari Št. Jerneja, Dalje je rečeno, da zapušča ženo in sina. V resnici zapušfia le ženo in tri brate, v Ameriki, dva pa v stari domovini. €levelandeke vesti Clevelsnd. — Te dni se je težko ponesrečil pri delu rojak Tone Kužnik. Padel je iz viši-ne in nanj je padla lestva, ki mu je prebila obe nogi. Odpeljali so ga v bolnišnico. Izprememba ruskega šolskega sistema Komisar Likhačev odstavljen Moskva, 5. okt. — Sovjetski sistem proste in svobodne vzgoje je bil revidiran tako, da bodo morali dijaki v srednjih šolah jn na univerzah plačevati Šolnino. Vlada je naznanila, da je bila izprememba odrejena iz razloga znižanja državnih stroškov za vzdrževanje šol. Šolnina za dijake v srednjih šolah je bila določena na 200 rubljev na leto, za on? na univerzah pa na 600 rubljev. Vrhovni sovjetski svet je odstavil I. A. Likhačeva, komisarja industrije strojev, na obtožbo nesposobnosti, kršenja regulacij in zanemarjenja^dolž-nosti. tZa naslednika je bil imenovan V. A, Mallšev^ pod načelnik sveta komisarjev; novo prerivanje angleže vlade se obeta / Liberalci niso zadovoljni M izpremembo CHAMBERLAIN SEL V POKOJ Ix>ndon, 6. okt. — Premešsnje Churchillovega kabineta, ki je sledilo resignaciji bivšega pre-mierja Chamberlaina, ni izzvalo soglasnega odobravanja v javnosti in časopisju. Chamber-lain je izstopil kot predsednik vladnega sveta, kar so laboriti in levičarji pozdravili, d očim liberalci naglaiajo, da bi morala dobiti pozicije v vladi Lloyd George, premier v prvi svetovni vojni, in Leslie Hore-Belisha, bivši vojni minister. Konservativni tisk je zadovoljen s re-organizlranjem vlade, liberalna lista Star in Evening News pa sta zavzela stališč«, da bi morali priti novi tiienti v kabinet. Evening News napoveduj« novo pr«m«šanje vlade, Star pa prj poroča, naj George in Hore-Belisha postaneta Člana kabineta. Anglija bo potem imela vlado, ki bo lahko mobilizirala vse sile za dosego zmage v tej vojni. V Churchillovem vojnem kabinetu so trije novi člani -r- Er-nest Bevin, delavski minister, Kingsley Wood, finančni minister, in John Anderson. Slednji j« dobil Ohamborlalnovo pozicijo. Anderson j« bil notranji minrator. Na njegovo mesto je bil imenovan laborit Herbert Morrieon, minister zalog. Vstop Bevina v vojni kabinet je priznanje njegovih sposobnosti. Njegova zasluga je neoviran obrat vojnih industrij kljub nemškim letalskim napadom. On je s svojo taktiko preprečil delavske neprilike v krizi. Chamberlain se je umaknil it političnega življenja. On j« bil vodja konservativne stranke, ki kontrolira dve tretjini sedežev v parlamentu. Odločitev glsde nasledstva bo padla prihodnji teden. Ko je bil Chamberlain na vladnem krmilu, se je trudil, da pomiri Hitlerja in Mus-solinija, toda vsi napori so se izjalovili. Anglija je morals iti v vojno proti Nemčiji In Italiji. Amerika mora ko-operirati z osiščem! Japonski premier svari ameriiko vlado Tokio, 5. okt —Japonska je naslovila ostro svarilo Ameriki, zaeno pa je zapretiln, da bodo Združene države strte, če se bodo postavile po robu oaišču Rim-Berlin-Tokio. Grožnjo je izrekel premier Fumimaro Konoe v prvem intervju vu z reporterji po sklenitvi vojaškega pakta med Japonsko, Nemčijo in Italijo. On j£ naglasllr da mora Amerika koop«rirati z osiščem, ki skuša postaviti nov svetovni red. "Pokazalo s« je že, da Amerika ne more ali pa noče razumeti pravih namenov Japonske, Nemčije in Italije," je dejal premier. "Ona smatra trozvezo za svojo sovražnico, sato jo izliva. Opozoriti jo moramo, da bo izzivanje provociralo konflikt med njo in oaiščem. Ali postane Pacifik pozorišče krvavega konflikta, zavi*J od Amerike." Premier j« dalje rekel, da se bo Japonska še nadalje trudila za dosego sporazuma » sovjetsko Rusijo. ftanghaj. I, okt — Evakuacija ameriških žansk in otrok iz Šanghajft in kitajskih pokrajin bo morda odrajena. .Med Američani prevladuje mnenje, da je konflikt med Japonsko in A-meriko zavzel resen značaj in da je kolizija neizbežna. Uprava Texas Oil Co. j« že svstovala svojim uradnikom in uslužbenesm, naj pošljejo svoje žen« in otroke domov. Angleški inienir ugrabljen v Rumuniji Bukarešta, Rumunija, ft. okt. Od noša JI med Rumunijo in Anglijo so se poslabšali zarsdi ugrabljenja Percyja Clarka, angleškega inženirja. Prej je bil ugrabljen A. Millerr direktor angleške oljne drulfc* As-tra-Romana. Angleški poslanik je protestiral pri rumunski vladi in obdolži) gardiste ugrabljenja. Rumunska policija je zadnji pondeljek aretirala pet Angležev na obtožbo sabotaže in oviranja pošiljanja olja v Nemčijo. Rusija zalaga Nemčijo z dolarji Vrednost nemških bondov poskočila N«w York, fi. okt. — Nemške dolarske obveznice so poskočile v vrednosti, kar Wall Street pripisuje akciji sovjetske Rusi-je. Doznava se, da je Rusija poslala zlato v vrednosti $11,-600,000 v San Franclsco, kjer je bilo zamenjeno za ameriške dolarje. Tu pravijo, da Je del omenjene vsote dobila Nemčija. Nemške finančne transakcije z ameriškimi banksmi se zdaj vrše po pošti prftko Sibirije. Teh ne moreta motiti britske cenzura in pomorska blokada, pravijo v New Yorku., To Je vzrok porasti vrednosti nemških obveznic na new{yorškl borzi. Znano je, da Je nemška re zerva v dolarjih pičla. Ako ne bi imela nemška vlada |K>d|H»re pri sovjetlh, ne bi cena namških bondov poskočile. Tu trdijo, da tudi ftvica daje Nemčiji dolarje v zameno za marke. obsedno stanje razglašeno vdakarju Mestna administracija odstavljena VOJAŠKA POSADKA NA MALTI OJACANA London, 5. okt. — Glavni stan genersla Charleaa de Gaulla, načelnika francoskega odbora v Londonu in voditelja vseh "svobodnih Francozov," je bil informiran o oklicu obsednega stanja v Dakarju, glavnem mestu francoske Zapadne Afrike: Vojaške čete so zastražile vse stra-tegične pozicije, da preprečijo revolto prebivalstva. Poročilo se glasi, da se Nemci pripravljajo na okupacijo Dakarja. . Plerre Boisson, governer Zapadne Afrike, ki je odbil angleški in De Gaullov poskus glede izkrcanja vojaštva v Dakarju, je odstavil 'člane mestne administracije, njegov^ policijska sila pa je navalila na stanovanja pristašev generala De Gaulla, da prepreči upor. Admiraliteta poroča, da so se svež« čete Izkrcale na Malti, angleškem otoku V Sredozemskem morju, ki ga bombardirajo Italijanski letalci. Angiašk« boj-ne ladje/ki'so plule proti Malti, so bile napadene po italijanskih letalcih, toda nobena bomba jih ni zadela, dtlri italijanska letala so bila sestreljena. » Kairo, Kgipt, ft. okt. — Angleški bombniki s«^ bombardirali Italijanske vojaške kencentrsei-Je pri Hufjbugu in. Maj Adagi v Vzhodni Afriki. Dalje so napadli KI llak, Runu in Assab, Kri t rej a. Tu objavljeno poročilo pravi, da so bombe povzročile ogromno škodo. Klm, 5. okt— Vrhovno poveljstvo poroča, da so italijanske čete zasedle Matruh, britsko vojaško bazo, kjer se odpira pot proti Aleksandri j I, Egipt. Poveljstvo Je priznalo, da so angleški letalci bombardirali Italijanske vojaške koncentracije. Bundovci §e veibali za revolto Washington, D. C., 5. okt. — Kichard Werner, član načljske-ga bunda, je pri zaslišanju pred Diesovim odsekom, ki preiskuje neameriške aktivnosti, priznal, da so se on in drugi "šturmar-JI" vežbali v Orožja. Njih voditelji so jim vedno govorili, da 00 kmalu prllel dan za odprto revolto, na katero se je treba pripraviti. Voditelji so nagla-šall, da Je treba strmoglaviti a-meriško vlado s silo In jo nadomestiti s tako, kakršno Ima Nemčija. Werner je tudi priznal, da eno četrtino članov bunda In "šturmarjev" tvorijo ne-driavljani. Eksplozija razdejala kemično tovarno j Terre Hsute, Ind., ft. okt. — Eksplozija je porušile tukajšnjo kemično tovarno Commercisl ' Sol ven ts Corp. Eden delavec je bil ubit in trije ranjeni. Federalne avtoritete so odredile preiskavo vzroka eksplozija. Vojaške čete ob siameki meji r Tokio, 6. okt. — Japonska ča Hopisna agentura Domej poro ča o zbiranju Čet ob meji Hia m* In THhncoske Indo^ine. kjer ne je pripetilo več krvavih in cldentov v zadnjih dneh. Domačini bežijo iz obmejnih krajev kot posledica napetosti. Poročilo dostavlja, da francoska letala uprizarjajo izvidniške polet* had Hiamom. Letalska druiba *__ dobila vladno naročilo ' ■1— Washingtonf D. C., ft. okt — Vojni departm*"* J* <**' Dou* las Aircraft Co.. Hanta Monica. Ca!., naročilo v vsotj SM1.S20,-610. . Tajnik Stimson ni hotel povedati^ koliko tetal je naročil pri kompanljl. Francija bo izgnala bivšega ministra Vlchy. Francija, "T okt — Jean Zay, bivši prosvetni minister, Je^bil degredlran kot vojaški častnik In obaojen v if-gnanstvo za p«t let na obtožbo, da je dezertiral it armade. Obsodbo Je izrekel vojaški tribu-nal v ClermonUFerrandu. Kraj, kamor U> izgnan, ni omenjen. Itali janska armada ob grški meji Nove čete prihajajo v Albanijo : Atene, Grčije, ft. okt. — Italijanska armada 180,000 mož, o* prem I jena s tanki In artlljerijo, Je zavzela nove pozicije v bližini grške meje, sejrlasi tu objavljeno uradno poročilo. Vojaško gibanje iz Italije v Albanijo se nadaljuje. 1'ariiiki dovažajo nove čete dnevno. "Podvzetl so že bili potrebni koraki, da se Grčija zavaruje pred preHenečenJem," so izjavili uradni krogi. "Vsa znamenja kažejo, da se nekaj pripravlja v Albaniji." Grška vlada se bavl z načrti glede evakuacije prebivalcev it obmejnih krajev. Omejne vojaške straže so bile ojačane po srditih napadih na Grčijo v italijanskem tisku. ^ . Potres povzročil veliko škodo v čilskih provincah Mantlago, Clle, ft. ol^t —^Potresni sunki, ki so zamajali se-I verne province, so povzročili o-gromno škodo. Najbolj prispe-U» je mesto lov rODK)U(l JBUNOTB rf Mi KUM kr •»•»«« * HAMOUMB „____m uriibm 4rum o«*«« cuttflft) »■ KN-^HMUH W •»<•• to CM 9TM « tato. M »4 totoi M "■JL S«fc.«rt|»ll.. r.U.1 for U. U.IU4 <««* Cki««o) m4 CmOi |LM r«f i«r, Cbk«** »»< ««•• »».*• 9" šmmtfm —mirim HN par r»r. ovUav« -BakcpiM «■ M««^14 «JMk*r M HurMW Z «r—. »•-« tU.) M nn). pOIUM-11« to » M*. «• to »ftMU vtotalM. * ASrartlate* ftm om eerww«i. M**awtoto MttoM mm4 int*IWl^ »rtkl« wUI Mt b* »itonil OU-r Miek m *u*im. »ton. p«««. •««.. w«l to i»towi«i •■M to Mir- PK08VETA mit-m uvatoto a*«.. Or THK ITKDKBATBD «1* * «kUtMiM» priM*r t«»Utof >1, »»»I« U.M« »«Mi>i, to »m to • Um 4mtmmam pouki* fW*iu to pr«»otoMK». to m «mi lito M Mtorl. Hipnotizirani ljudje V Ameriki je.menda več milijonov ljudi, ki bo upijanjeni ali hipnotizirani po Hitlerjevih vojaških uspehih v zadnjih trinajstih mesecih. Med temi ho zastopani val sloji od najrevnejših delavcev do največjih bogatinov. - Razume ne, da ti ljudje nfrt nikdar imeli amisla za princip demokracije in vsekakor ni-ho sposobni za vero v demokracijo. Dejstvo, da je Hitler mogel h takšno lahkoto pogaziti toliko demokratičnih držav v tako kratkem času, jih je tako prevzelo, da ho posUli nlepi in gluhi za kakfcno efektivno obrambo. Skratka: ^Hitler jih je h svojimi zmagami Uko fascini-Vjal, da ho uverjeni, da jfe*tudi ameriška demokracija dpigrala — in zdaj »o okupirani ie z godrnjanjem čez to demokracijo-in naštevanjem njenih napak, katerih ni po njihovem ne konca ne kraja. - Hipnoza nega nazaj d<£ svetovne vojne.V Takrat še ni bflo Hitlerjarbil je pa Lenin, ki je v Rusiji prvi začel z diktaturo manjšine in h 1 terorjem* zoper večino onih delavcev in kmetov, ki ne ni ho strinjali z nasiljem boljševikov. -Mussolini se je učil od Lenina in prevzel njegovo taktiko pod novim imenom, dočim Hitler spet pod drifrim imenom nadaljuje taktiko obeh. In bil je Lenin, ki je prvi upijanil na tisoče ameri|fc|Ji socialistov in na desettiso{e drug(h/amerUklh delavcev ter intelektualcev, da so zavrgli vero v demokracijo — če so jo~: sploh imeli. Veliko Itevilo teh hipnotiziran-cev se je od Ukrat ie zdramilo, toda večina Še vedno Uvfc v pijanosti. —- In kakor je Lenin — in za njim Stalin — hipnotiziral največ delavce, sta Mussolini in Hitler upijanila največ bogatine, kapitaliste — one, ki so smrtno sovražili boljševiško diktaturo v Rusiji in ki so videli v fašizmu in nacizmu najboljše protisredstvo zoper boljševizem oziroma komunizem. To goljufivo prepričanje jih drži Še danes v pesteh, čeprav je treznjm ljudem že leta janno, da je razlika med komunistično in fašistično diktaturo le v imenu in da bistveno spadata skupaj — kar je le leto dni fakt. Ameriški kapitalisti — z malimi izjemami — niso nikdar iskreno verjeli v demokracijo, le tolerirali so jo in še jo tolerirajo kot potrebno zlo. Tega jim ni zameriti, saj imajo s svojega življenskega stališča dobre razloge, kajti politična demokracija jih stalno oVira pri njihovih izkoriščevalskih načrtih; krati jim osebno svobodo, katero bi radi imeli brez mej. A-meriški kapitalisti so torej vedno pripravljeni na sprejem diktature s pogojem, da bodo oni brezpogojno" diktirali delavcem in farmarjem, iz tega razloga so navdušeno pozdravili Mus-soiinijevo diktaturo, ki je najprvo odpravila delavske stavke in uničila delavske unije v lU-Jiji,— in multimilijonar Morgan je brž "posodil" Mussoliniju sto milijonov dolarjev. Danes nt* mnogim kapitalistom sanja, da s tasjz-mom ni vse v redu zanje, ali tako so še pijani, da ni več upanja, da bi se kdaj streznili. Ameriški delavci pa nimajo najmanjšega razloga, da bi s kapitalisti vrni (telili unlčujo-. čo sodbo demokracije. Demokracija jih vendar še vedno toliko čuva, da si lahko izbirajo _ delo in da se lahko svobodno izražajo o svojih krivicah. Toda dela ni nikdar toliko, da bi ga lahko prebirali eiie skupnosti s politično demokracijo. Kljub temu hipnotizirani delavci neprenehoma kažejo na brezposelnost Amerike kot rflo demokracija — in kapitalisti se. strinjajo. Resnica je. da v Rusiji, Nemčiji in Italiji ni danes brezposelnosti. Prav tako je ni v ameriških ječah! Hipnotizirane! ne vedo, da ho delavci pod diktaturo kakor jetniki, ki mo-„ rajo delati, če hočejo ali nočejo, in ne smejo si .prebirati dela niti SfeHtevati v«*'-j* plače! Ameriški kapitalisti, ki so pod vplivom fašistične hipnoze, se tolažijo, da bo ameriški fašizem |*x1 'njihovo kontrolo, torej bo dober zanje; na drugi strani se hipnotizirani amerl-ški delavci tolažijo, da bodo oni voditi ameriško diktaturo, ki bo torej dobra zanje. Oboji se strahovito motijo —- oboji ne vedo, kaj delajo. Kajti oboji bodo — jetniki diktatorja in izbire ter pritožb ne bo za nikogar. Glasovi iz naselbin Poročilo zastopnika TIre I lili, Pa. — Kakor po navadi, sem se zadnji teden zopet podaj na pot Sel sem v Homer City, Indiana County. Najprvo sem obipkal mojega prijatelja Joeva Dekle va, s k s te rim se poznava ie Iz starega kraja. On je invalid. 2e pred osmimi leti je izgubil nogo in ni za nobeno delo, tudi ne za hojo ne za ples, vriskal in pel bi pa še, ker je kofajžen, ampak se ne izplača zastonj. Preživlja se o4 borne državne podpore. Tak je danes ta gnili kompa-nijski sistem. Človeka oropa, dokler je mlad in zdrav in mu dela velike profite, ko mu požre zdravje in del telesa, pa mora iskati miloAčine pri državi, da preživi sebe in družino. Joe je bil veseljak in priden delavec pred ponesrečbo. Doma je od Prema, "ki nič nema"—ima družino, ki šteje osem članov. Hvala mu in njegovi družini za postrežbo in prenočišče. Nato sem se oodal k tajniku društva 290 SNPJ br. Škofu, ki je bil doma. Vprašam ga, Če Je škof, na kar pritrdi, jax pa pravim, da sem papež. Vseeno sva se dobro pogovorila. Pravi mi, j0aj le obiščem njegove Čjanejn naročnike. Sicer bi žel tudi^on rad z mano, ,toda mora na nočni šiht v majno, ki Um delajo vsak dan. Grem malo okrog in dobim dve celoletni naročnini. Lepa hvala dotičnim. Ker sem,že tukaj, si mislim, stopim pa še na Mclntire, ki j<-oddaljen 12 milj od tam. Ker bus tam ne vozi, mi je preskr-bel vožnjo neki Hrvat-samostoj-nik, za kar mu lepa hvala. Po nevednosti pridem ravniTv U'j-nikovo Njega ni bilo doma, a ga pokličejo in kmalu pride. Malo se pogovorimo o članstvu In naročnikih. Bolj sla-bo izgleda zame, ker sem pre-pojseii in so naročnino Že pono-vili. In čeprav se je tajnik slabo počutil—bil je prehlajen— je vseeno šel z mano po naselbini. Dobil sem fttiri naročnine na Prosveto, dve stari, dve novi in eno na Cankarjev glasni^. Lepa .hvala tajniku in družini ?a postrežbo in prenočišče. On mi je tudi preskrbel vožnjo nazaj na Homer City; Hvala tudi družini Božič zai postrežbo in vožnjo, kakor tudi Jerneju Kosmaču iz Jeroma za vožnjo. Oni so bili v Homer Cityju in so še mene pobrali na poti proti domu. To je bilo moje najdaljše potovanje do zdaj. Moje zdravje namreč zori, bolezen pa je stanovitna, zatdSjem tudi v več krajih prepozen aa naročnino. Pa nič za to. Ob takih prilikuh staknem pa kakšnega novega naročnika. Kot sein slišal od članov, ki delajo v različnih rovih v okraju Indiana, delajo vsak dan, prav Uko tudi v okraju jCambria v večjih majnah. Najslabše je v okraju Somerset, kjer dela večina rovov dva do tri dni iia teden. Sedaj se troš-tajo, da bodo prišla naročila za hišni premog. Baroni premoga in pogrebni-ki si pa lahko zavihajo rokave, ker' je tukaj za vsakim gričem par takih majn. In tudi je že mrzlo.' Ravno danes je bila v tej okolici velika slana in tudi led. Bolniki se tudi slabše počutijo v jesenskem in zimskem času. Za prej omenjene bo torej dobra kupčija do pomladi in še kakšen prefrigan lenuhar bo nekaj de ležen od te kupčije. Torej v prvih petih mesecih mojega "gešefU" se moram zahvaliti članom in nečlanom, naročnikom In nenaročnikom, ki so me po.vsod prijazno sprejeli in se pogovorili, magari če se niso naročili na list radi finančnih razmer. Dva slučaja sem že dobil, kjer ne marajo dnevnika Prosvete pod streho, čeprav so po trije člani družine v obraslem oddelku. Pri teh sem torej že omlatil, kar se tiče mojega zastopništva. Mogoče mislijo, da so kaj več, pa smo vsi enaki, vsi v delavskem razredu, misli pa drugačne. Je prav Uko kakor je rekel cigan, ko je bil obsojen na smrt: "Gospodi so cigani, cigani so gospodi/' Kar se tiče združenja zveze z jednoto, so dopisniki s tem sedaj nekoliko« prenehali. Kakor jaz vidim, je dosti zavisti. Vsak kuhar svojo juho hvali, meso pa tisti, ki ga jedo? Sedaj je lepa priložnost za člane SNPJ. Če gre v tej kampanji 10,000 članov na agiUcijo in vsakdo dobi enega in pol člana, jaz pa dva, pa bo SNPJ veliko močnejša kakor bi bila, če bi dobila zvezo pod svoje okrilje, in tudi premoženje bi kmalu naraslo za par milijonov. Torej sedaj~le"ftal!e-lo, dokler je kampanja in tudi nagrada za pridobivanje novih članov; če kateri rriato kašlja, se bo že pozdravil. Jaz sem U teden doma, ker se nič dobro ne počutim. Tudi nisem tako zaposlen kakor drugi zastopniki, ki so kar po 12 ur na dan na agitaciji. Ta razlika je v zdravju. Moje delo tra-ja^fijveč tri do Štiri dni v tednu, pa fie takrat sem v več krajih prezgoden. Sedaj pa še nekaj za špas o šaljivcih in lažnikih. Bilo je po zadnji svetovni vojni, ko sU neki Rus in cigan stavila precej visoko vsoto, kdo se bo toliko zlagal, da bo drugi rekel, da ni resnica in s tem sUvo izgubil. Prvi je bil cigan, ki je-začel lagati, kako je kradel, ubijal in mučil noseče žene, otroke kar napol trgal, duhovna ociganil za pečenega pFašiČa in $e več podobnih laži. Rus je na vsako laž rekel, tte je mogoče, ni hotel reči, da ni res. Nato je začel Rus lagati rekoč: toliko in toliko sem jih v vojski podrl z eno kroglo, ujetnike mučil na vse načine, jim trgal roke in noge, iztil^al oči, pokvaril aeroplan in še več podobnih. Cigan je na vse pritrdil, da je mogoče. Rus se ustraši, da bo mogoče stavo izgubil in si hitro tole zmisli: "Ej ti cigan, ti meni .vse verjameš. Se eno ti povem: mi v Rusiji smo imeli eno kobilo, ki je eno leto povalila žrebeta, drugo leto pa cigana." Cigan pa pravi: "To ni res, čeprav stavo izgubim. Cigane ciganke rodijo in jih doma delamo, ne pa ruske kobile in žrebci." In tako je Rus stavo dobil, kdor hoče verjeti. F. CveUn, zastopnik. Delo ne izboljšalo Kver*on, Pa. — V tej okolici, v okraju Fayette in Weatn»pre-land, se sedaj dela v premogovnikih s polno paro noč irt dan. Delo je dobilo v okoliških rovih so jo res zažgali in zgorela je 4o tal. Oblasti se niso brigale ip požigpJce. Ako bi bil govoril republikanec ali demokrat, bi bilo vse okey, le socialist »je tako pregrešen. tudi"veliko nas takih, ki smo sta-j Bliža s« november. Vsak žari okrog 60 let, da vsaj nekaj veden delavec bi moral glasova- zaslužimo za vsaktUnji kruh. In to je glavno za družinskega očeta, ki' mora ob koncu vsakega meseca poseči v mošnjiček, da plač? fo in ono. Vprašanje je kaj ven vzeti. Andrej Godec, 117 Uredni&ka pripomba: Vašega it . f spisa o doživljajih nismo prejeli fM jn kaj la * iš f 11 Mlaf I AM A «M M t je, Že strlfljnjo s konskripcjjo ali pria^o vojaško sluibo, Garden 17. Pa J® proti. Z njim se pppolnogna strinjam. Aptgn G^rden ^e, kaj in vsled tega ga t^Ii ne moremo priobčiti. OČividno se je ifgubil na pošti. Lov na kaline in ilrujjo IWest Frankfort, III. — Dne 26. septemVra Je Dwight H. Creen, republikanski kandidat za gover-nerja v lllinoisu, obiskal tukajšnje rudarje. Sel je osebno v rov Drient No. 2 prav do kopa, kjer rudarji s; stroji nakladajo premog. Na glavi je imel železno kapo, kakršne nosijo tukajšnji rudarji. Stiskal jim je roke in obljuboval, ako bo on izvoren za governerja, bo že toliko poskrbel, da se v majnah ne bodo več Itake nesreče dogajale in da bodo rudarji imeli vso protekcijo od njegove strani, ker bo enforsiral državni zakon za njih protekcijo. Ako bi -tse kompanije bale Greenovih obljub, ki jih daje rudarjem, bi ga bossl gotovo ne pustili v majno, kjer je rudarje nagovarjat, naj glasujejo zanj. I>wight H. Greert je na kompa-nijski strani, rudarje pa bo na-blufal, da bodo glasovali zanj. Rudarji v resnici potrebujejo za-ščitnika, ampak v republikanske ti za socialistične kandidate, ker drugega izhoda za delavce ni kot socializem. CiUm dopise in Gard-riove članke. Nekateri dopisniki taristična mašina prinese Zdru ženim državam. S pomočjo U mi lkaristične mašine bodo lifchko štrli demokracijo in posadiH na diktatorja. V bodeče se bodo Še marsikomu oči odprle, toda bo najbrže prepozno. Iz urada WPA sem prejel vprašalno formo, da jo izpolnim, kar sem Ukpj napravil in poslal nazaj uradu. Potem sem dobil odgovor: "Your occupational rec ord indicates thgt you may be qualified for training in a job imporUnt to those industries en-gaged in National Defense work." Ali to pomeni kaj dru gega, kot da se Amerika pripravlja na vojno? Vse delavce WPA, ki so fizično sposobni za delo, bodo skuhali uposliti vse povsod, kjer se producira za "narodno obrambo." V West Frankfort u in okolici je taka suša kot je ljudje ne pomnijo že 60 let. Mnogo vodnjakov se je posušilo že v avgustu. Od aprila smo dobili dva krat le malo dežja, da se je prkh zmočil. V vrtovih nimamo nobene zelenjave in je treba vse kupiti. JTukaj sta se civilno poročila Jesse Carello in Sophie Strukel, hči Marije Strukel, obe strani ne bo protekcije kakor je članici drujtva »18 SNPJ. Mla- 1..j! . a*«*-"1; .. ... _ tudi nimajo a demokratske strani. ' Pred 25 ali 30 leti ni bilo rudarjem potrebno apelirati na vlado za protekcijo, ker je bila unija dovolj močna in agresivna, da so prisilili kompanije, da so poskrbele, da se v majnah ni pripetilo toliko nesreč kakor danes. John L. Lewtis pa je dovolil operatorjem, da so uvedli priganja-4tvo, kar je vzrok, da je toliko nesreč. No, bo pa Green, republikanec, dat rudarjem zaščito. Kompanije ga dobro poznajo in vedo, kdo jim je nevaren in kdo ne in katero osebo lahko spuste v majno in katero ne. Ko je bila pred dvemi ali tremi leti tukaj mrs. Rooaevela in bi si bila rada ogledala majno Orient No. 2, da vidi, v kakšnem položaju delajo rudarji — zunaj je rov zelo moderno urejen — jo je 8uperintendent pregovoril In ji odklonil vstop v majno. Bossi so pa Greenu vso razkazali v rovu, mrs. Roosevelt pa je bil vstop zabranjen. Rudarji bodo gotovo volili Greena, kar se je že pokazalo, ko je govoril v tukajšnji občinski srednji šoli. V avditorij te šole gre lahko 4000 oseb. Kot sem v lokalnem listu čital, je bil avditorij natrpan s poslušalci. Ko bi bil Norman Thomas govoril, bi ga šel tudi jaz poslušat. Naj povem tudi tole. Ko je Norman Thomas, socialistični kandidat za predsednika, leta 1932 imel kampanjski shod v VVest Frankfortu, je govoril v litvinski dvorani, pva tedna pozneje je pastor neke tukajšnje cerkve nahrulil svoje vernike, da je tista dvorana, v kateri je govoril Thomas, s hudičem obsedena in da jo je treba uničiti. Po-= ' liani unije pinarni>«klli delavcev piketirajo ura/tfe*Kurger tx»eb <£ (V v New Yorku. demu paru želimo obilo srečeh-Jerry Zortz, 313. Vesti iz Bridgeporta igeport, O.—Dne 30. sept. so lokalni listi prinesli vest na ptvi strani z velikim naslovom, da prično 1. oktobra obratovati trije veliki rovi kanadske Raj & Jtiver Coal Co. Eden je že zaprt 25 mesecev, dva pa nad leto dni. V enega bodo instalirali nove moderne stroje, to je, ga mehanizirali, druga dva pa bosta obratovala po stari metodi V teh rovih je bilo uposlenih veliko Članov SNPJ. Dva se na-hajaU v okolici Bellaireja, kjer je sedež društva 268, tretji pa blizu Neffsa, kjer je sedež druš tva 4. ftot mi poročajo, je zdrav niška preiskava zelo stroga in bd menda morala poseči vmes unija, ako bo kaj pomagala Par dni prej pa je državni rudniški inšpektor zaprl rov Gaylord v tej okolici radi visečega skalovja nad vsem glavnem rudniškem tiru (entnOl. ker je rov star in bi popravila, kot jih zahteva državni nadzornik, stala $50,000, kot računa kom ki je majhna, se je odlomila, Ša rov zapre in pobere iz njega vse stroje ift tračnice, češ da se ji ne izplača ugoditi zahtevi. Tisti rov je res strašno nevaren in je Čud no, da jih rii več potolklo. Jaz sem v njem Že parkrat delal in je bilo že takrat človeka kar groza, ko si sie peljal po njem. Tam dej« tudi nekaj članov našega društva 13 SNPJ. V pondeljek, 30. septenjbjp, pp je bil pogreb dveh premogarjev ki sU bila ubiU od kamna v rovu na Blainu. Ni ubflp obeh na enkrat, pač pa vsakega zaporedoma v dveh nočeh, tretjega pa je precej pobilo. In to vse v par dneh. Ta rov je v naši srnini. Vanj so uvedli in še uvajajo nove nakladalne stroje in je rov zelo nevaren. Sploh ni bilo,še nikdar ališati, da t>i imeli v tem rovu dobre varnostne naprave. V njem dela dosti naših Članov društva 13 in društva 333. V sredo, 24. septembra, je bila nagloma odpeljana v bolnišnico na operacijo Rose Trytko, Članica našega društva. Kot poroča njen brat, ji gre zdrhvje na bolje. Ona je še mlada in kot pravi brat, se Šteje srečna, da je članica SNPJ. Takih prilik je dosti. In ker je v teku kampanja, se potrudimo, da pridobimo čim več novih članov. Razložimo jim koristi, katerih so deležni člani naše jednote. Joneph Snov,. 13. NafeneHljivejfte dnevne de lavake testi šo v dnevniku "Pro svet L" AU jIh Mate vsak dan? jONDELJEK, 7. OKTnoa ^ "Palača podnebij^^^^ Skupina luneriških zdravnikov in ♦ u .. gradi v Ne* Vorku "palačJ ^nZi^' palači naj bi tekli zdravilni Teli'Lk nitnih kopališč sveta in ljudje nai K dihali po lastni izberi ozračja vJfa - V nj*j Velemestan naj bi i^ ;?' nekoliko ur živel v zraku, ki bi * zdravju najbolj prilegal. Za do^lT^ razpolago višinski zrak ali višini na pa tudi zrak, kakršen je ob ^ Palača podnebij je podobna velikanski „1,, 1» razsUvni dvorani in bo veljala 61 cio^nev. Obiskovalcu bo lahko tu*TpS dajala polnovr^no, čeprav umetno na i ■ Zračna vojna je zelo draga Angleški strokovnjak major Ericson I mnenja, da so i'zgube-v zračni vojni y,,ni cianin na Drkga* jr na prvi konvenciji PROS VETA hollywoodska zvezda ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE / Spisal E. Stilgebaušr. Prevedel Ivan JonUt Mabel, ki je »pet imela občutek kaJtor bi jo nekdo davil, je zajedala: 'To pomeni? . . . Kakšen izhod T "Morda izhod, morda »redstvo, * katerim ae boste za vedno reiili sovražnika ... Karina de-vetica v ti zvezi lahko pomeni prvo kot drugo, kajti ta karta, ki vam lahko pomaga in vam bo pomagala, ne stoji v zvezi z nobeno drugo, temveč je osamljena, kakor ste osamljeni vi v ti borbi . . V ~ Coprnica je. obmolknila. "Ali je to vse?" jo je vprašala Mabel. JT "Zdi se micda.vse, kajti moje oči ne vidijo ničesar več . . . In starka je odšepala iz «ob^, prepričana, da je njen strup začel delovati in upajoč, da je njena žrtev zdaj storila pričakovani sklep, Mabel se je vlegla na zofo. Skozi okno spal- , niče se je razlila jarka svetloba vznajajočega solnca. Mabeli se je zazdelo, da je v ti svetlobi razločno videla pred seboj pot, po kateri mora iti. Njene ustnice so krčevito ponavljale: "Da, da, da . . Tedaj se je zdrznila. Njene roke se je dotaknilo nekaj vročega. Kaj ? Ali je bila njena roka — roka Lady Macbeth, po kateri curlja topla kri umorjenega moža? Toda ne! Njrtio roko je lizal vroči jezik psa Nerona, ki je bil izrabil priliko lir smuknil skozi na pol odprta vrata v Mpalnico svoje nove gospodarice, kateri je bil vdan, kakor je bij nekoč vdan Riti Astori, katere mesto je v njegovem srcu zavzela M^bel Moon. Kaj neki hoče pes tako zgodaj pri nji, se je zdaj vprašal* Mabel. Ali jo je prišel svariti pred nečimt Ali kaj? Mabel se je zatopila v globoke misli. Na o-brazu se jI je poznalo, da se v njenih možganih počasi oblikuje določen načrt. ___ Pes se je vlegel k njenim nogam, Zadovoljen, ker ga je Mabelina roka nežno pobožala po svetlo črnem kožuhu. Mabel je vzljubila tega psa, ker ji je bil tako vdan in zvest. Ob pogledu nanj je imela občutek, da ni sama, da ima nekoga, ki je vedno pripravljen, braniti jo. Tudi zdaj je imela ta občutek. In nenadoma se je v njeni glavi porodila ideja, ki je bila tako drzna, da se je ni u-pala izgovoriti. Nero bi jo branil pred vsakomur, tudi pred — Strašno! Kdo je ta moški, ki jo neprestano zasleduje? Ta neznanec, o katerem govore karte Ade Negrini in pred katerim se trese groze ... Ah, toda Nero je velik, mqčeri pes, njegovi zobje so naravnost strašni ... On bi mu lahka pregriznil grlo ... Ce bi jo pen le razumel! ' Skozi Mabeline možgane so dirkale strašne misli. Novi problem ji ni dal miru. Kako naučiti Nerona, da bo na njeno povelje planil sovražniku na prsa, zasadil svoje strašne zobe v njegovo grlo? . Nazadnje je njen pogled obtičal na maneki-nu, ki ga je nekoč Rita Astori rabila za pomerjanje svojih oblek. Manekin je bil normalne človeške ve)ikonti in je stal za zaveso v kotu pri oknu. Mabel je šla k manekinu in poklicala psa. Nero je bil takoj pri nji. Ona mu je velela, naj plane na voščeno človeško figuro. Pea pa je ni razumel. Mabel mu je Hpet velela: "Zagrabi, Nero!"^, Toda zaman. Pes ni vedel, kaj zahteva od njega. Mabel je bila obupana. Tod« misli ni opustila. Nero se mora naučiti, izvršiti to povelje, si je zabila v glavo. Kako? Bo že videla, kako. Toda naučila ga bo — sama, kajti poklicnim trenerjem ne more zaupati, če noče vzbuditi suma. Trdno odločena, da se bo to zgodilo, je pozvonila. V spalnico je prihitela služkinja Jane ter ji pomagala pri oblačenju. Potem se je Mabel odpeljala v Hollywtood, kjer je imela vajo za "Macbeth" s Heatlinom. , Deveto poglavje . Stuart Cheers se je bil nastanil pod imenom Fred Clergon v nekem majhnem hotelu, kjer je bil varen pred radovedneži in je lahko nemoteno nadaljeval svojo preiskavo slučaja smrti slavne Rite Astori, ki je že dolgo troh-nela v grobu. To delo je vršil vztrajno kakor krt, ki ne odneha, dokler se ne prikoplje do svojega cilja. Pri tem je pazil, da ni prezrl ničesar, kar bi mu utegnilo pomagati pri raz-vozljanju zagonetke Astorine smrti. Najprej se je oprezno lotil ljudi, ki so bili neposredne ali posredne priče tragedije ob priliki snemanja naslovnega prizora za film "Žleopatrina smrt". Te priče je že poznal iz policijskih dokumentov, ki mu jih je bil pokazal newyorški policist Cooly. Toda od Melbourna in Dreamlyja ni mogel izvedeti nič novega. Oba sta gledala na to zadevo kot na nekaj zoprnega, o čemur nista rada govorila. Njuno mnenje je bilo, da je^bila zadeva zaključena z ugotovi lom uradne preiskave, da je Astori podlegla morfiju. Tretja priča je bila Mabel Moon. Stuart Cheers je krožil okrog nje kakor jastreb okrog svoje žrtve. Dokazila, ki jih je bil skrbno zbral, so ga prepričala, da je bila ona glavni in edini krivec. Ostala sta mu še doktor Fielding in profesor Lansing. Toda zdravnika ni mogel doseči, ker se je nahajal na potovanju. Take »se je detektiv odločil obiskati slavnega anatoma. Nekega dne okrog dveh jjopokfne. je detektiv potrkal na vrata laboratorija profesorja. Lansinga. Profesorjevemu slugi je povedal, da je njegovo ime Fred Clergon in da študira na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Bilje takoj prijazno sprejet. * "Upam, da vas ne motim pri vašem delu, gospod profesor," se je detektiv brž opravičiL "Niti najmanj, gospod, Če ste poklicni tovariš," je odgovoril Lansing. "Nasprotno me bo celo veselilo, če pridete bližje in ogledate tole stvar. Pod svojim nožem imam namreč izredno zanimiv slučaj. Kakor vam je znano, je patološka anatomija moja špecijaliteta." "Gotovo," je odgovoril Cheers, pazeč, da se ne zaplete v._pn)tislovja. Nato je segel profesorju v roko in stopil k disekcijski mizi, na kateri je ležalo deloma pokrito žensko truplo. —, ------- Profesor Lansing je odkril prsa mrtve ženske ter začel razlagati: "Ta ženska, stara štjri ifl štirideset let, je včeraj umrla v bolnišnici. Mrtvaško spričevalo pravi, da je umrla na posledicah raka na prsih in anatom mora to ugotovitev potrditi. * Toda poglejte! Ženska je bila operirana. Vprašanje zdaj je, ali naj jaz to ugotovitev potrdim? Jaz vedno označim take nezgode kot slučaje, ki se gibljejo na meji med naravno in nasilno smrtjo. Ta ženska namreč v resnici oi umrla vsled raka na prsih." "Temveč —?" je vzkliknil detektif,ki ga je stvar izredno zanimala. (Dalje prihodnjič) nad seboj. Dnevi so bili svetli in solnčni. Težko je bilo kaj videti v zraku: »olnce ti je jemalo vid in dogodki so se odigravali previsoko v zraku. Ce si bil v vlaku, je bilo prvo znamenje, da se bližaš bojišču, da so na postajah klicali, da moramo zavesiti vsa okna. Tako je nevarnost za pot-^ nike manjša, da jih ne ranijo drobci in iistrelki iz strojnic. Ce si bil zunaj na deželi, «i najprej slišal sirene iz daljnih vasi. Dostikrat pa so se zrakoplovi sami najprej naznanili s svojimi stroji. Rcpot je naraščal, dokler se ti ni zdelo vse ozračje nasičeno z brnenjem strojev, streljanjem strojnic, eksplozijami bomb. Sem in tja z ropotom sestreljenega zrakoplova. Ničesar ni bilo videti, ali občutek napete aktivnosti v zraku je bil vsepovsod. Kakor se je vse hitro razvilo do vrhunca, tako je spet hitro popustilo in ponehalo. Se nekaj trenotkov in videli smo skupino britskih, zrakoplovov-lovcev meriti, kar je bilo bojno polje pred kratkim; pluli so nizko in samozavestno nad spokojno deželo in navdajali.* upanjem vsakogar, ki jih je motril. Sirene so zatulile "ali clear" iz daljnjih, iz bližnjih vasi, da je odmevalo preko poletne pokrajine. Epilog je bil navadno, da si srečal kmeta na stezi, ki ti je povedal, da so izstrelki iz strojnic deževali po vaških cestah, da so sestrelili doli nemški zrakoplov baš nad onim gričem, drugega nad onim gozdom, tretjega nedaleč proč onkraj poti. V soboto začetkom septembra pa so se spremenili časi za London. Dan je bil solnčen in poleten. Nič bolj prijetnega si ne moreš misliti v vojnem Londonu do mnogo povedati. Pozabljajo kot biti povabljen za tak P0P0>^ da novi red ni srajca, ki jo FONPEUKK, 7. OKTnp^ Ljubezen najboljše zdravilo proti prehladu Razvaline trgovskih poslopij v Londonu po nemškem letalskem napadu. 0 novem redu in načrtnem * ___ gospodarstvu StahArajska Delavska politika dne 2i. avg. piše: O novem evropskem redu ve- Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Prosveti) 19. septembra 1940. Spominjam ne leta nazaj, kako smo pokušali in čitali poročilit o Aparinki državljanski vojni. Bile so prve vesti o razstrelilnih in zaligalnih bombah. Dan za dnem opiMi grozot zračne vojne. Gerni-ka je bila takrat primer najgro-zotnejšega razdejanja. Spominjam se tudi občutka, ki «e je večkrat vzbudil ob, takih prilikah. Čudno in nepravično *e mi je zdelo, da mi tukaj ninmo bili prav nič prizadeti, nič udeleženi v trpljenju, ki mu v dpa niji niso mogli uiti niti starci in otroci, živeli urno brezskrbno in vendar ne tako daleč od nenreč-ne &{>aiilje — naj dane« je svet tako tej«no povezan med seboj, da so daljave in tujine izginile. ta. Mogoče je težko verjeti in razumeti, ali ko so prišli ti dnevi nad nas, mi je bila zavest, da »mo prenehali biti gledalci, da smo kot vojaki v prvih strelskih iarkih, da smo na bojnem polju, kjer se odločuje bodočnost; ta-misel mi je v pomoč in tolažbo. Začeli ho se boji v ozračju^iad to delelo. Se vedno smo poslušali in čitali poročila o njih, še vedno se nam je zdelo, da urno daleč prof-od bojišča. Tukaj v Londonu še dolgo nismo vedeli ničesar o eksplozijah, ognjih, smrtnih žrtvah in ranjeniji. Počasi »e je začenjalo s sire- Prvi primer groze, ki smo jo doiiveli v veliko večji meri v naslednjih tednih in ki je še naš delež v bodočnosti, smo doživeli v oni poletni noči koncem avgu-sta» ko je londonski City imel prvi večji ogenj, ki so ga zanetile zažigalne boit^be. Noč tisočkrat pomnoži strahotnost takih prizorov in približa ti jih, da misliš, da je tvoja soseščina v plamenih. Ali ko soji&ene proti jutru naznanile, da je zračni napad ta to noč končal in smo se vračali iz zavetišča, da nekaj ur poči jemo v postelji, smo videli, da no plameni upadli, da bo ogenj pflH nami, ki so nam tulile v opomin,!kmalu ugašen, da le ni mogel bi-kaj se nam bliža. - Ali ker temu ti tako velik, kot se nam je pre-svarila ni sU-dilo nič groznega vije sdelo. — »raku, smo začeli sirene omalo-1 Ce so bili povečini takrat dne-va>.evati in prezirati. Niso nas vi in celo marsikatera noč brez zmotile pri našem delu. šli urno 'neposrednih razburljivih dogod-naprej po svojih opravkih. ' |kov, so bile vesti toliko bolj Drugače je bilo ponoči. Ko strašne. Govorice so se širile, ko-^Httdo je bilo poslušati o tehjsmo jih zaslišali sredi spanja. Je.liko trpi d«*ela. koliko je razde-novih grozotah in v tolažbo si je bilo konec počitka in miru. Žaro- janja po predmestjih I,ondona in človek včasih zaželeli« biti v are-Imeti so nam od časa do časa po- 'vse tja proti jugu in vzhodu do]wJi kot ono jutro po vesoljnem di tega trpljenja. Vzbudil se je svetili v sobo »kozi odgrnjena morja. To so bili časi. ko so obal-i potopu: polno spokojnosti in no-čut dolžnosti, uživati ne le srečo'okna, kakor bliskanje vso dolgo'na mesta ob Rokavskem kanalu vega upanja. Ali nova noč je naše dobe. temveč nositi tudi nje nm . Slišali smo brnenje srako-j bila v sredi zračne vojne Takrat spet kmalu na vrsti, z novimi prekletstva. ^|plovev nad glavo. Bolje se je bi-'je bilo v Ramsgatu v štirih in pol grozotami, včaath še večjimi kot Francija jt prišla na vrsto. Po- lo odpraviti v zavetišče v kleti minute razdejanih več kot.tisoč prej, včasih popuste nekoliko. In dan k čaju na vrt med starodavna dfeves« v Gray's Inn Squaru. Dalo se je ppzabitf na, vojno za uro ali dve. Ali še nismo imeli čaše čaja v rokah, ko so zatulile sirene. Ne vem zakaj, ali to pot se nam je zdelo, da je bolj resno kot je bilo vse do zdaj. Odpravili amo se proti zavetišču, ki je za prebivalce tega Squara v podzemlju v knjižnici Gray's Inn pravnikov. Se nismo bili na poti, smo že slišali zrakoplove in streljanje v zraku. Izstrelki so padali okoli. naš. Bilo je prvič, da se je bojeval* bitka nad osrčjem Londona ob belem dnevu. V zavetišču smo slišali streljanje in oddaljene eksplozije. Domov grede smo srečavali gasilne stroje: drug za drugim, nepregledna vrsta. Stotine jih je hitelo onega večera proti vzhodu mesta, kjer je ob reki divjal ogenj. Vedeli smo takoj, kaj nas Čaka one noči. Ogenj je razsvetljeval več kot polovico mesta. V središču je bilo svetlo kot podne vi. Vsa zatemnitev mesta ni pomagala nič: plameni so kazali sovražniku pot do cilja A še predno smo pričakovali, so sirene že tulile: zločinec se je po vrnil na kraj zločina, da izpopol ni, kar ni mogel opraviti uro preje. - _ 1)614 v zavetišču smo vso noč poslušali zamolkle eksplozije tam proti vzhodu. Nekatere so bile bližje kot kdaj koli prej. (Prijatelji so mi drugi dan telefonirali, da je na mestu, kjer smo imeli prejšnje popoldne čaj, eksplozivna bomba izdolbla globoko jamo med drevesi. Je to komaj 10 minut hoda od mojega doma.) Novi ognji so zagoreli proti jugovzhodu, proti severovzhodu. BUa je strahotna noč. Vendar mnogi, ki so jo opazovali z višin na robu mesta, trdijo, da je bil prizor veličasten, da se more malo pogledov nuditi s pogledom na žareči in goreči London pod neprestanim bombardiranem iz zraka. Tisoči so ono noč izgubili svoje domove, mnogi še svojce pod njih razvalinami. Skladišča ob reki so pogorela, uradi v Cityju, tvornice na vzhodu mesta. Raz-strelilne bombe so se sdružile z zažigalnimi, da je bilo razdejanje bolj temeljito in bolj grozno. Tako je London stopil v prvb vrsto med mesta, ki so trpela, veliko trpels v zračni vojni. Jutro po taki noči se človeku prehl e stalo je jasno, da so bili dogodki poslopja. Tam ne vidiš nič in sli- hiš. na poti k nam. Le še malo časa šiš malo. Na trdih kkij»eh smo si j London je hi! miren, ali če si in končno bomo mi v sredi raz- postlali dve blazini in dalo se je potoval it njega na dešelo, sf prej dejanja in »novanja novega sv«- celo »aspsti, če si bil telo trudtfu Tio slej zabredel v zračno bitko prihodnjič vam povem, kakšen je Ix>ndon, ko je preživel več takih noči.--, vr — Dolenjka. vsak dan oblečemo in po potrebi menjamo, da služi svojemu namenu. Novi red je gospodarsko* politična stvar, ki" naj bi se uveljavil po vseh evropskih deželah. Ali te dežele imajo vsaka svoje gospodarstvo, vsaka svoje gospodarske razmere, kmetijstvo, rudarstvo ali industrijo. To gospodarstvo je odvisno od tal ali zemlje, naravnih dobrin in geo-grafične lege, ki je za gospodarstvo ali ugodna ali manj ugodna. Od vseh teh stvari je odvisna uvedba načrtnega ali dirigiranega gospodarstva, če red ni bistveno v temelju izpremenjen. Oznanjevalci novega reda pravijo, da z* novi red ni važen u-goden socialni položaj ali standard prebivalstva, ampak le delo, produkcija, blago. S temi izjavami priznavajo, da pomeni napovedovani novi red predvsem pospešno izkoriščanje dela. Z novim redom torej ne mislijo na novi red, ampak le-na novo disciplino in kanalizacijo gospodarstva, ki ga je dosedanji liberalizem pritiral do nekakega anarhizma. V gospodarstvu sta važna dva momenta,, produkcija in koi)-zum. Pripovedujejo, da je bogata Jugoslavija kakor ustvar jena za novi red. Ta trditev pa skoraj ne velja. Jugoslavija je agrarna dežela, nekaj rud ima in nekaj premoga. Njena geograf ična lega pa ni gospodarsko tako ugodna, kakor trdijo nekateri. Nahaja se v zapuščenem kotu Evrope. Razvita še ni dovolj, ima razmeroma malo indu stri je in na severu In severovzhodu se nahajajo dežele, ki so tucfi agrarne in močno konkurenčne. Pšeniča, ki je pri nas veljala domala 200 din 100 kg, je bila postavljena na R«/ko v veliki množini po 90 din 100 kg. Enako je z drugim blagom. Trg. ki ga ima Jugoslavija sedaj, je nestalen in tudi o sedanji trgovini se lahko reče, da bi se morala štirikrat povprečno povečati, da bi postala krepka opora našega gospodsrstva. Iz teh razlogov in ker Jugoslavija od zunanje trgovine trajno ne bo mogla živeti, sta v našem gospodarstvu predvsem dve stvari. — Pospeševati je treba agrarno produkcijo, in jo-negovati, da bomo imeli kruh doma. ker sedaj znaša uvoz kmeti-ških produktov skoraj toliko kakor izvoz, in pa predelavati moramo pričeti naše surovine doma. Z izvažanjem nepredelanih produktov, surovin, ai napravljamo eno največjih škod. Tu sem ne spadajo samo- rude, sem spada les. koše,. volna, razna semena Ud. Naše gospodarske reforme morajo torej iti v tem pravcu. Rekli smo. ds je sedanji trg nestalen. Ugodne so zanj sedanje raz- mere. Napačno bi pa bilo, če b se pričakovalo, da je trg stalen ali kateremukoli drugemu gospodarstvu v eksploatacijo. Naša tendenca mora biti res, da se u-stvarijo med ^drŽavami enakopravni gospodarski4 sporazumi glede' produkcije in konzuma, uorej glede izmenjave blaga, toda načela gospodarskih podreditev bi ne mogli odobravati. Jugoslavija ima svojo gospodarsko x>dočnost ob Sredozemlju- in v Orientu, z zahodno in centralno Evropo jo bodo pa v bodoče vezale samo bolj prometna vezi, ki )odo vezale Evropo in Azijo. — To bi bilo tudi tedaj, če bi- se o-pustile carinske meje in bi Evropa postala gospodarska enota v obliki zveznih držav. ' Ali ste naročeni na dnevnik Proeveto"? Podpirajte avoj list K mu. Jesen .. . deževje . di ... to so misli vsakterega med nas, ko že sedaj občuti hU no sapo bližajoče ae jeseni Ali večkrat trpite zaradi pi hlada, gripe in uličnih bol ki jih povzroča prehlad? V primeru se morate za vsako no takoj zaljubiti! Neki fran« ski zdravnik je namreč izjavi da zaljubljenost naj učinkovini 1deluje proti prehladu. "Rarbu jenje, ki ga povzroča Ijubezei napravi človeka odpornejše* proti infekcijam," tako je izj vil ta zdravnik. Ljubezen ojačuje živčni 1 stem," je zdravnik nadaljevi_ "opa izboljšuje cirkulacijo krv a slaba cirkulacija je v mnoji primerih vzrok prehlada. Ljubi zen, seveda srečna ljubezen, spešuje zdravje in občutek če. Kadar je človek slabe volj brez zanimanja za lepo življ nje, ki ga °obkroža, tedaj mnogo laže postal žrtev prehl da lin sličnih obolenj." S to rijo se strinja tudi več slava londonskih zdravnikov, "Ljubezen," pravi, draži vestne žleze v človeškem org riizmu in človek postane živi nejši. Če je človek zaljubi ji skuša izravnati svoj zgrblj« hrbet in včs organizem-bolje luje. Zaljubljen' človek misli svojo bodočnost in na obvezn sti. Svoje življenje zavaruje p zavarovalnici, prosi za povi nje. plače in boljše dela! Zara tega ima več uspeha v življenj kakor pa njegov tovariš, ki nim toliko razlogov, da se veseli ži ljenja okoli sebe." Kdor torej želi, da se prehladu in boleznim, ki jih p naša jesensko deževje, ta se brez dvoma, v kolikor seveda ni, takoj zaljubil in iskal tev pred prehladom v — obj up TISKARNA S.N.P.J I SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči dela Tiska vabila za veselice in shode, visitnice, časnike, knjigi koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJPJ, D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI > _______: V«a pojasnila daje vodatvo tiskarna.—Cen« šmarne, unljako dslo prrs mt Pilita po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVBNUB TaL B*ekwa0 4001 CHICAGO. ILLINOIS ----- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklepu 11. redna konvencije se lakko naroči na Ust ProsrtU h prišteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov it ene družin« k eat nsr«-nini. List Proeveta stane ta rae enake, aa člene ali nečlan« H " » eno letno naročnino. Ker pa flanl le plačajo pri aees»eatn »u* ■ tednik, m Jim to prišteje k naročnini. Torej eedaj ni Tsreka. rea. » Je llat predra« aa člane SNPJ. Ltot Preerete Je *aia Ustsissi fotoro Ja t vsaki družini nekdo, U bi rad čiUl liet *»«k dan. listu Proereta Je s Za Združ. države in Kanade.9S.00 Za Cleero in Chieaio J« 1 tednik In............. 4JO t tednik In......... 2 tednika In............ 1.00 t tednika in........ t tednike In............2.40 I tednike in........ 4 tednike in............ 1J0 4 tednike In........ 5 tednikov In........... mU S tednikov In....... Za Evropo Je............, Izpolnite spodnji kapo«, priložite potrebno vaet#*^«rJ« »H Order v pismu in ai naročite Proeveto, Mat, ki Je vala lestnins Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneh« M* SNPJ, ali te se preseli proč od drullne In bo »ahtevsl um tednik, bodi, moral tisti član it doiične družine, ki J« tajo «• r-naročena na dnevnik Prorveto, to takoj natnaniti uP1"*™111^ d in obenem doplačati dotično vsoto listu Pro«veU. Akotef« tedaj mora upravnižtvo znižati datnm ta to moto naročoiM tlM 4 jI ».It SJ4 179 iJt PROS VETA, SNPJ, 2007 So. Latrodale A ve, Cbkafe. HL Priloženo poiiljam naročnino n list Proeveto veete ..... 1) Ime...................................... Natlae »..........••.<•...»»...«..«••••••••*•, . Ustavite tednik In m pripišite k moji naročnini ed meja d mline: 1) ~ ...ČL dmltvs * ,aj...................................-...... - — ~ rt drnft" »r...................... 4).... .........fiLdrn*™* I) ..čl * 9 9 .......................... ....••>«>• Nov naročnik....................Star ;trr» • rf