Ameriška Domovina
S^,. J227 , LANOUAO« ©HI?
NO. 213
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 13, 1967
SLOVCH1AN
MORH1H© WSWSPAMt
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Slovesni prevzem posl®? v meslni hiši
Stokes danes prevzame posle
Cleveland, O. — Glavni voliv-ni odbor je pri preštevanju glasov prišel na več napak pri zapisovanju in seštevanju na nekaterih voliščih. Izkazalo se je do soboto zvečer, da so mu dali na volivni dan 982 glasov preveč. Končno štetje je pokazalo, da ima Stokes samo 1644 glasov večine. V ponedeljek dopoldne bo uradni slovesni prevzem poslov v mestni hiši. Tudi dosedanji župan Locher je izjavil, da bo prišel k zaprisegi svojega naslednika.
Novega župana bo danes dopoldne ob desetih zaprisegel naestni sodnik Anthiny A. Rut-kovski vpričo zastopnikov cerkva in verstev, članov mestnega sveta, zastopnikov politike in gospodarstva in zlasti črnskih združenj. Slovesnost bo povečal zbor Singing Angels s svojimi pesmimi, Mrs. Gertrude Robbins in John Mohalko pa bosta Vodila prepevanje himne “The Star spangled Banner”. Danes bo novi župan imenoval nekaj svojih prvih sodelavcev. Za direktorja javne varnosti je določen Joseph F. McMannamon. Za predsednika komisije, ki bo nadzirala mestne finance pa B. W. Maxej, prejšnji podpredsednik Glidden Co. Stokes je že odstopil kot zastopnik 44. okraja V ohiiskem državnem parlamem
tu- “ .
Novi župan in mestni sv'et
CLEVELAND, O. — Predsednik mestnega sveta James V Stanton je po sestanku mestnih svetnikov z novim županom Sto-kesom izjavil, da bo mestni svet sodeloval z županom, ker so pri sestanku dosegli lepo soglasje. Predsednik Trgovske zbornice v Clevelandu je istotako javno zatrdil, da bodo zbornica in njeni elani strnjeno podpirali nove-§a župana.
King- in Stokes zahtevata sklad za podpori revnim
Cleveland, O. — Izvoljeni žu-Psn Stokes je izjavil, da bi bila Usodna napaka, če bi kongres Sedaj znižal znesek za podpiranje revnih. Cleveland je dobil
federalnega proračuna v letu ^67 za te namene nad $10 mili-l°nov in pol, v zadnjih treh le-Pb skoro 26 milijonov- Apelira.’ K na Kongres, da odobri znesek $2.06 bilijonov, kakor je predla-£ala federalna administracija za *e namene.
častitljivih je kar precej štejejo, da je v naši deželi °koli dvajset milijonov ljudi starih preko 65 let, kakih 12.000 Pa jih je že preko sto let. Fe-eralna vlada ima v tajništvu za zdravstvo poseben oddelek za °starele. Naslov je: U. S. Depart-n^ent of Health, Education and nlfare — Administration of ®ing, Washington, D.C. 20201.
rcmcn
pretoi
pran:
Vetrovno, oblačno, mrzlo; verjetno naletavanje snega.
Wallace v 0f@veIan(f!i
m pridali! nikogar
Cleveland, O. — Nastop bivšega governor j a George Wallace ■/ tem mestu je razburil skupino črncev, pristašev raznih socija-ističnih in drugih levičarskih jkupin. Prišli so vpit in demon-jtrirat pred Music Hall kjer je jivši governor govoril in neka-.eri so prodrli celo v dvorano, ;tamor je sicer bil vstop dovo-jen le z osebnimi vabili, ki so ,ih straže prirediteljev skrbno pregledovale. Wallace ni povedal nič novega. Delal je razpo-oženje za svojo tretjo stranko n razložil račun, kako bi mogel 7 imenu te skupine zmagati pri prihodnjih ‘volitvah. En policist n en demonstrant sta dobila pekoči prašek v oko in sta iskala zdravniško pomoč. Wallace-pvih pristašev je prišlo na shod lekaj čez 2000.
CLEVELAND, O. — George Vallacg, bivši governor Alaba-ne je v Clevelandu naravnost ovedal, da bo kandidiral za iredsednika kot kandidat tretje dranke in ne kot demokrat. Remi je, da se niti on niti njegova žena, ki je sedanji governer, ne bosta udeležila konvencije de-nokratske stranke. Wallace je mel volilni govor v Music Hall.
Kardinal Maksimos umrl
Beirut, Lebanon. — Tu je imrl 89 let stari kardinal Mak-;imos IV Saigh. Bil je cerkveni poglavar katoličanov melkitske-pa obreda. Kot misijonar je prepotoval Libanon, Sirijo,. Pa-estino in Egipt- Bil je eden .iajvažnejših delavcev za edi-lost med kristjani in glasen zagovornik sklepov drugega vatikanskega ekumenskega koncila, tudi Ameriko je obiskal in sicef cot apostolski vizitator katoli-ianov melkitskega obreda.
Papež Pavel VI. brez vročine
Rim. — Nekaj dni po opera-iji se je pri papežu Pavlu poja-dla vročina. Antibiotično zdra-Tjenje je uspelo in sedaj ima )olnik normalno temperaturo.
Pofemu dražili po nepotrebnem Izrael!
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Pretekli četrtek je varnostni svet ZN zopet debatiral o napetih odnosih med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Naša delegacija je predlagala, naj povesta svoje mnenje najprvo arabska t.j. egiptovska delegacija za njo pa takoj izraelska. Ameriški predlog je propadel, ker ni dobil potrebne večine 9 glasov; sedem delegatov članov varnostnega sveta se je namreč glasovanju odtegnilo. Zato izraelski delegat ni prišel na drugo mesto na spisku govornikov, ampak šele na sedmo.V ZN so to upravičeno smatrali za nepotrebno izzivanje Izraela. Naj bo stališče Izraela pravilno ali ne, o tem ima lahko vsakdo svoje mnenje, škodljivo pa je Izraelu nagajati še v formalnostih, ker pač zastopa svoje mnenje in koristi. Da bo Izrael reagiral na to nespodobnost s podvojeno strdovratnostjo, vstrajan-jem pri svojem stališču, si lahko mislimo. Varnostnemu svetu res ni potrebno, da na ta način zavlačuje začetek pogajanj za mir na srednjem vzhodu.
k Mn Kennedy gost kraljeve drnžčne v Tajski
WASHINGTON, D.C. — Mrs. John Kennedy je bila šest dni gost v Cambodiji. Njeni spremljevalci so ob odhodu trdili, da nista s princem Sihanouk-om nič govorila o političnih stvareh, princ sam pa je rekel, da sta govorila o vietnamski vojni, dasi nistajla v podrobnosti. Komaj je Mrs. Kennedy odšla, je pa princ brž spet napadal ameriško zunanjo politiko in zlasti ameriško udeležbo pri vojskovanju v Vietnamu. Uporabil je priliko, ko je povedal, da je Mrs. Kennedy prosila naj princ posreduje za ameriške vojne ujetnike, ki jih ima v rokah vietnamska osvobodilna fronta, oziroma vietnamska komunistična vojska. Iz Cambodije je Mrs. Kennedy
Senator Lausche @ vietnamski vojski
Cleveland, O. — Senator F. J. Lausche je bil na veteranski dan slavnostni govornik pri zboru članov Ameriške Legije. Pojasnil je, da je on za ustavitev bombardiranja severnega Vietnama, da bi bil komunistični predsednik HoChi Minh pred svetom postavljen na laž. “Neprestano vpije, da samo radi našega bombardiranja njegove dežele ne more priti do miru. Pet krat smo bombardiranje že ustavili, pa ni nič pomagalo drugemu, kot komunistični vojski. Pokažimo in dokažimo še enkrat, da je vse le igra.” Z najostrejšimi besedami je obsodil nerede, dejanja državljanske nepokorščine in protizakonitih dejanj po naših ulicah, na šolah in javnih ustanovah. “Vse to koristi le našim sovražnikom,”, je dejal senator. “To je prav komunistični način. Povsod delajo nerede in zmede, da bi nas oslabili in dobili prosto pot za svojo revolucijo. Z obžalovanjem moram reči, da imajo sedaj med nami precej uspehov”.
FifipiiSšf? sitsra vojaštvo vzdrževati red pri volitvah
Manila. — Dne 12. novembra so volitve tretjine državnih senatorjev, governer jev, županov in občinskih svetov. Volivna agitacija se je zaostrila do take mere, da je doslej bilo pri raznih volilnih manifestacijah že 39 ljudi ubitih in še več ranjenih. Predsednik Filipinov Ferdinand E. Marcos je zato poslal 25.000 mož pehote, da varje javni mir in red v teh predvolivnih dneh in da dan volitev. Pozval je tudi voditelje vseh strank naj ljudstvo pomirijo in zahtevajo vsak od svojih pristašev naj se ravnajo po zakonih dežele in v miru in redu izvedejo glasovanje.
Poroka v predsednikovi družini
Washington, D.C. — Predsednik in Mrs. Johnson sta razpo-
slala vabila k poroki hčerke odšla v Bangkok. V Lynde Bird Johnson z marinskim Tajski je Mrs. Kennedy bila gost kapetanom Charles S. Robb- Po-kraljeve družine.	|roka bo dne 9. decembra.
TEŽKA KRIZA VLADE VJMLE
Devet ministrov odstopilo. Parlament in javnost proti načrtu zakona ,o fondu .ža obnovo. Vlada krščansko /demokratske stranke v Chile je v težki krizi. Predsednik države Edvardo Frei Mcntalva, iki ^je 'tudi predsednik istranke, želi izvajati temeljite gospodarske in socijalne reforme, ki ,se jim upira tako katoliška konservativna skupina, kakor tudi komunistična in socijalistična (Stranka ,
Iz Clevelanda in okolice
V bolnici je—
Poznana Mrs. Molile Nousek, 17621 Schenly Ave. že en teden leži v Euclid Glenville bolnici zaradi bolečin, katere je zado-bila pri napadu pred petimi tedni. Ob pol dvanajstih dopoldne sta jo na Hiller Ave. pri 185 cesti nenadoma napadla dva bela fanta in jo podrla na tla. Njen mož James pa se že eno leto nahaja onemogel v Golden Age Nursing Home. Oba si želita obiskov prijateljev-
Na obisku pri starših—
Mr. Edward M. Repic, inženirski upravnik v North American Rockwell Space Div. v Downey, Calif, je za pretekli konec tedna
Sam predsednik je po vseh ložnost. Frei hoče ustvariti po-svojih spisih, govorih in deja- seben fond za obnovo gospodar-njih v javnem in državnem živ- stva. Njegovi somišljeniki stroji enju precej “levi” krščanski kovnjaki so mu izdelali načrt demokrat. Dela v prepričanju, j tozadevnega zakona in ga obda bo komunistična revolucija. javili še predno ga je predsed-zajela z ostalo Ameriko tudi [ nik predložil parlamentu, kjer Chile, če ne bo krščanska demo- . nima zanesljive večine še za kracija mogla komunistov pre- mnogo manj sporne reči in na-: obiskal svoje starše Mr. in Mrs. hiteti, dati kmetskemu delav-. črte kot je ta. Načrt je povzro- j Michael Repic, 765 E. 156 St, po stvu, do skrajnosti revnim ko-, čil političen vihar. 9 članov via-; končani poslovni poti v Phila-lonom in meščanskim delovnim [de je odstopilo. Med njimi sta delphiji in Washingtonu, D.C, slojem dovolj priložnosti za tudi zunanji in notranji mini- North American Rockwell Space gospodarsko zboljšanje, pode- sfer, oba odlična krščanska de- center je glavni pogodbenik za želju dovolj splošne in posebno [ niokrata. Konservativni katoli- produkcijo Apolo vesoljskih vo-državljanske vzgoje in politične ■ čani in ves poslovni svet se upi- zil za polet na luno. izobrazbe. Frei misli, da mora [ra načrtu. Frei pa vstraja, ker1 Fiigidaire zmrzovalnik_ hiteti z naprednim gospodarsko ^ vidi v tem edino sredstvo, da se ^ prj grodnick Bros. so sedaj socijalnim programom. Konser-j država izkoplje iz stiske in za- naprodaj zmrzovalniki po ugod-vativne stranke, ki so pod mo-, ostrosti in preuredi v moder- njh cenah in plačilnih pogojih, čnim vplivom latifundistov in nejšo in naprednejšo družbo s, Več v oglasu.
še starokapitalističnih podjetni-[ solidno gospodarsko in finančno ^ oko’enci_
kov z vsemi sredstvi skušajo [ osnovo. Mimogrede povedano! ^lu°bJe"“ Wateri00 Road ima preprečiti, da bi predsednik us- hce Frei s tem dobiti tudi večjo ^ v torek, dne M novembia pel s svojimi reformnimi načr- pomoč od Ameriških Združenih Qb 2 uri po ^ bo kartna za_ ti. Se hujši so pa komunisti, ki Držav, potem, ko bo Chile kot bava Odbor prosi vge članej da vidijo v Frei-u svojega najne- država sama pokazala, da le i >se ude]eze_ varnejšega tekmeca. Po njih mi- zmožna nastopiti radikalno zdra-;‘
slih naj koloni in delavstvo o- vo in solidno pot k obnovi. Ni j- ^ a vez^ „ stanejo nepismeni in bedni, da posebna skrivnost, da Frei	^tri ob 7 uri"
bodo čim preje postali slepo fa- la) kolikor le more, po nasvetih navadnjb prostorih natični komuniistični revoluci- severno ameriških strokovnja- j jonarji	kov. Nič pa ni lažjega v Chile j Društvena seja—
I kot hujskati proti “jankijem”. | Društvo Danica št. 11 ADZ stranka je za raZp0i0ženje sedaj neusmil-Jutri, v torek 14. novembra krščansko demokratsko najmo- 4______ y svojo mesečno sejo ob 1:30 p.m.
v običajnem prostoru.
Seja danes zvečer—
Odbor podružnice SŽZ št. 25 ima danes zvečer ob 7- uri sejo
k Frei-evem načrtu, ki bi zmanjšala žrtve in bremena za novi
Komunistična
i 10 razpoloženje s
v ,v	ijeno izrabljajo komunisti,
cnejsa v Chile in najbolje orga-!	, . v	.	iti
. .	i ,	. v . .	. 'zadnjem času se je razrahljala
nizirana stranka v južni Amen- ,	, vv ,	.	,	, ,
. . TT .	, ,	• celo krščansko demokratska
ki. Univerzitetno mladino in ,	,	>T.
.	, v ,	.	, ,	, vv , . stranka sama. Njena manjšina
izobrazenstvo si dele krščanski , j
,	,	.	,	. ..	,	. zahteva spremembe m dopolnila
demokrati m komunisti skoraj
na polovico.
Pred nekaj tedni je bila ne- obnovitveni sklad. Ta so huda)
varnost, da se bodo oficirji dali zapeljati, da bi s podporo desnice vrgli Frei-a v državnem udaru, sedaj pa je prišla za Frei-eve nasprotnike nova pri-
lubilej oktobrske revolucije pustil za seboj nerešene probleme
MOSKVA, Rusija — Človek se naveliča vsake stvari, tudi predolgih slovesnosti. To skušnjo je potrdilo tudi življenje v Moskvi po odprazno-vanju jubileja. Plitreje kot so mislili se moskviči nahajajo sredi običajnih dnevnih skrbi. Za večino prebivalstva pomeni to le boj za vsakdanji kruh. Za komunistične politike pa prisotnost problemov, ki so komunistične voditelje morili že pred jubilejem.
Tudi po jubileju je ostala glavna skrb za rusko politiko odnos do sosedne Kitajske. Jubilej je opozoril rusko javnost, da je USSR imela v 50 letih tri nevarne nasprotnike. Moskva se je najprvo bala Nemčije tja do 1. 1945. Bila so to za Moskvo najpreje leta razočaranja, ker se v Nemčiji ni uveljavila komunistična revolucija, potem pa leta strahu pred nacizmom. Ko je padel nacizem, si je uradna Rusija vbila v glavo, da mora videti v Ameriki in njenem “imperijalizmu” svojega glavnega nasprotnika. Tako vlogo je ruski komunizem pripisoval Ameriki do približno 1.
1965, torej dobrih 20 let. Šele takrat se je pokazalo, da se mora Rusija bolj bati Kitajske kot Amerike, akoravno je Amerika steber kapitalizma, Kitajska pa “socijalistična dežela”.
Skrbi pa Moskvo tudi potek vietnamske vojne. Je radi nje prišla v zagato, da si ne more pomagati iz nje. Vietnam mora podpirati, ne morda radi tega, da kvari ameriške posle, ampak radi tega, ker vidi v Vietnamu zaveznika proti Kitajski. To se danes še ne vidi jasno, pokazalo se bo pa takoj, kakor hitro bo konec vietnamskega vojskovanja.
V Moskvi se dalje bojijo, da se bo nacijonalizem še bolj razbohotil kot se je že. Lahko se pri tem zgodi, da bo od tega imela Rusija več škode kot dobička. Koristil ji bo, kadar se bodo kitajski sateliti uprli Peipingu. škodovalo ji bo, kolikor ji že ni, kadar se bodo njeni lastni-moskovski sateliti še bolj oddaljili od nje kot so se že. Kot toži Amerika, da nacijonalizem od-
ganja njene zaveznike od Washingtona, tako se na tihem razburja tudi Moskva, da ji nacijonalizem križa račune v komunističnem svetu; sedaj tu, sedaj tam. Sedaj na primer v arabskem svetu. Jutri jih bo morda v Afriki, kolikor jih že ni. Zato bi se v Moskvi oddahnili, ako bi mogli urediti sporna vprašanja vsaj z Ameriko. Jih pa ne morejo, dokler ni vojskovanje v Vietnamu končano.
V Kremlju pa morajo misliti tudi nq domače težave. Pri tem nimajo pred očmi par sto milijonov podložnikov, ampak rezmere v politbiroju in okoli njega. Resda sta Bre-žnjev in Kosygin gospodarja v politbiroju. Proti njima še ni organiziran noben odpor, toda nekateri znaki kažejo, da se odpor pripravlja med mlajšim vodilnim kadrom, ki zaenkrat samo izvršuje naročila, .ki prihajajo iz politbiroja. Izvršuje jih že, toda ob enem tudi pošteno godrnja, kritizira delp in politiko rdečega Olimpa. Brežnjev in Kosygin sta zaenkrat tem nergačem samo blokirala dostop do
politbiroja, toda kdo ve, kako dolgo bosta nergaški pritisk mogla izdržati. Imata sicer na svoji strani generale in maršale, toda kdo ve, ali vse?
O vsem tem so diplomatični krogi veliko govorili v dnevih proslave jubileja. Pri tej priliki so prišle na dan nekatere zanimive podrobnosti: sredi poletja se je nabralo v politbiroju kar dosti napetih odnosov. Niso pa rodili še nobene krize, ker je trojka Brežnjev, Kosygin in Podgorny poskrbela, da nergači niso prišli do prilike, da bi pokazali svoje rožičke.
Pokazalo se je pa, da je tista plast mlajših komunističnih voditeljev, ki bi rada prišla do oblasti, veliko bolj konservativna kot sedanji politbiro. To je nekaj novega. Običajno ni mlajši rod kon-servativnejši od starejšega. Sicer pa kdo ve, ali ni konservativno obnašanje le koprena, ki se za njo skriva nekaj drugega. Saj še ni pozabljena Stalinova taktika: pobij svoje sovražnike, potem si pa prilasti njihovo politiko.
pa vendar znosna. Zadevajo pa /politično najmočnejše skupine:
I industrijo, veleposestva in me-! ščanstvo. Zato je odpor proti ; predsednikovem unačrtu tako splošen. Z njim drže samo najbolj zavedni demokrati, ki vedo, da bi padec sedar.jega krščansko demokratskega režima verjetno vodil v vojaško ali komunistično diktaturo, ki bi imela svoje odmeve po vsej južni Ameriki, ki jo kubanski Castro s kitajskimi in sovjetskimi agenti vred vneto pripravlja za to priložnost.
v šoli vsi.
sv. Vida. Bodimo točni
Naše zgube v Vietnam v prvih meseelfi
SAIGON, Vietnam — Ameriške zgube v vojaškem osobju so od prvega januarja do konca oktobra znašale: 14,444 padlih, 48.190 ranjenih in odpeljanih v bolnice, 43.020 ranjenih toda ne prepeljanih v bolnice, 798 pogrešanih.
Proslava 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev—
Včerajšnja proslava 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev in drugih letošnjih naših narodnih jubilejev odnosno praznika naše narodne zastave v šolski dvorani pri Sv. Vidu je prav lepo uspela. Program je bil skrbno izbran in odlično podan, samo udeležba bi morala biti večja. Podrobno poročilo o prireditvi bo objavljeno v četrtkovi številki našega lista.
Delničarjem Baragovega doma—
Odbor Baragovega doma ponovno prosi vse delničarje, da čim preje vrnejo karte, ki so jih dobili z vabilom na večerjo ob 10-Ietnici obstoja Baragovega doma. S tem bodo odboru olajšali priprave.
Guverner Rhodes v Latinski Ameriki
COLUMBUS, O. — Kot je guverner Rhodes napovedal že v oktobru, se je ta mesec podal Zadnji teden je imela naša na poslovno pot po prestolicah armada 178 padlih, 793 ranjenih, Latinske Amerike. Cilj njego-od njih je pa šlo v bolnice le veSa potovanja je delati propa-490 mož. Saigonske čete so imele gando za poslovne zveze med 160 ubitih, komunisti so pa zgu- Latinsko Ameriko in ohajsko bili vsega skupaj 1,894 ubitih. državo. Rhodes bo v ta namen
izbral tudi nekoliko prestolic,
,	v.	da tam ustanovi gospodarske
Precej gozdne površine agencije) ki naj bi dajale lokal_
NEW HAVEN, Conn. — Drža- nim podjetjem pobudo za stike va Connecticut ima okoli 2 mi- s kupci in prodajalci v naši lijona od 3.2 milijonov akrov državi. Rhodes bo koncem me-površine pokrite z gozdom. [ seča že zopet doma.
SMlRlSKA DOMOVINA, NOVEMBER 13, 1967


6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 218 Monday, Nov. 13, 1967
Manjšine zmagujejo?
V	politiki je navada taka, da zmaguje večina, manjšina se pa mora pokoriti temu, kar sklene večina. Tudi pri volitvah je tako. Pa vendar se velikokrat zgodi, da zmaga manjšina. Prav zadnje čase smo imeli v tem pogledu par očitnih primerov.
V	Vietnamu so imeli pred nekaj meseci senatne volitve. Generali so skovali tak volivni red, ki so mislili o njem, da bo koristil njihovim političnim ciljem. Za vso deželo so ustvarili samo en volivni okraj, volivce pa razdelili po okrožjih. To je bila zlata prilika, da zmaga opozicija, ako je dosti spretna in disciplinirana. Taka je bila takrat v Južnem Vietnamu skupina vienamskih katolikov- Postavili so svoje kandidate in strnjeno zanje oddali glasove. Vse druge stranke in struje so se po nepotrebnem drobile in cepile. Posledice so bile vidne v volivnih rezultatih; vietnamskih katoličanov je tam komaj šestina, v senatu pa imajo skoraj polovico senatorjev. To je tolikšna večina, da jih je pred njo kar strah, zato trdijo, da svojega številčnega položaja v senatu ne bodo nikoli izrabili. Bi jim verjeli. Pri volitvah v poslansko zbornico so namreč nalašč postopali zelo zmerno in se niso pulili za mandate, zato so dobili res samo toliko poslancev v spodnji zbornici, kolikor odgovarja njihovi številčni moči.
V	naši njujorški državi so bile volitve v državno ustavodajno skupščino. Tam je katoličanov okoli 40%. Pri volitvah so pa nastopili s skupno zahtevo, da mora nova ustava dovoliti državni upravi podpiranje katoliških šol. Skupnemu nastopu so podlegli kandidatje in vodilni politiki obeh strank v državi in nova ustava res prizna katoličanom pravico do podpiranja lastnega šolstva iz državne blagajne Razume se, da je to zelo razburilo vse protestante, Jude, itd. Zato so pri referendumu, ki bi moral ustavo odobriti ustavni načrt zavrnili. To pa ne menja poliičnega položaja v njujorški legislaturi so katoličani postali politična sila čeprav so v manjšini.
Nazoren dokaz o moči manjšine smo doživeli pri žu panskih volitvah v Clevelandu in sicer slučajno na obeh straneh, na demokratski in republikanski.
Cleveland je demokratska trdnjava, toda ta trdnjava Je zelo zrahljana. Voditelji demokratske stranke ne znajo ustvariti sloge, edinosti in discipline. Na svoje vlečejo delavske unije, bolj pri miru so narodne manjšine, zato je pa postala naravnost dinamična črnska rasa. To so trije stebri demokratske stranke. Črnska skupina je postala ne samo najmočnejša med njimi, ampak tudi najbolj udarna in najbolj disciplinirana. Zato je pri primarnih volitvah zmagala nad uradno stranko in spravila svojega kandidata Stokesa za uradnega strankinega kandidata za župana-
Volivni boj se je vršil v znamenju polti. Niso bili merodajni programi kandidatov, ampak njihova polt. Boj se je^ vršil v znamenju črne in bele barve. Vse je kazalo, da bo zmagala bela barva, toda zmagala je črna.
Črnski kandidat Stokes je namreč imel izredno srečo, da so mu padali v naročje zavezniki, ki nanje v drugih razmerah ne bi bil mogel niti misliti. Potegnil se je zanj demokratski Washington, ker bi rad videl, da ima vsaj eno med velikimi ameriškimi mesti črnega župana. Potegnili so Stokesom tudi nekateri gospodarski krogi, ker se niso hoteli zameriti Washingtonu. Morda so pa tudi mislili, da je bolje, da se črni župan otepa nezadovoljne črne revščine, ki jo je v Clevelandu veliko preveč. Morda tudi upajo, da bo črn župan lažje krotil tiste črne demonstrante, ki so že pod legli, ali pa še bodo, demagoškim geslom “črne sile”. Bilo je pa tudi nekaj belih demokratov, ki so še ostali zvesti svoji stranki in se držali njene politike, akoravno se z njo ne strinjajo. Tem ni kazalo nič drugega, kot da gredo volit Stokesa. Ali naj gredo volit morda Tafta samo radi njegove polti?
Tako je srečna konstelacija političnih sil v Clevelandu pripomogla črnski demokratski manjšini, da je zmagala pri primarnih in glavnih volitvah. In to zmagala v razmerah, ki so bile za črnce sila težavne. Saj so vsi Stokesovi nasprotniki — in teh je bilo dosti tudi med tistimi, ki so na zunaj peli hvalo črnemu kandidatu — dan za dnevom opozarjali javnost, kje in kako črni demonstrantje kalijo mir po deželi, kako sili “črna sila” povsod na dan, kakšne cilje ima in kakšnih sredstev se poslužuje in s kom se druži. In vendar je Stokes zmagal.
Kakšna strašna sila je polt, vidimo v dejstvu, da je republikanec Taft dobil pri volitvah najmanj trikrat toliko glasov, kolikor je v Clevelandu zvestih republikancev. Na vsakega clevelandskega republikanca sta Tafta — ki so ga pred dobrimi 10 tedni le redki volivci poznali — volila še dva clevelandska volilca, ki sta se pri tem ozirala edino le na polt in ne na republikansko stranko in njen program. In le malo je manjkalo, da ni bil Taft tudi izvoljen.
^ Skratka: velja pravilo, da zmaguje večina, toda so tudi slučaji, da se manjšina dokoplje do zmage, ako ima dosti trdne in močne zaveznike. Zmaguje celo takrat, kadar govori splošen položaj proti njej- To je nauk iz letošnje županske volivne kampanje. Dvomimo, da bi se podobna zmaga manjšine mogla kmalu ponoviti v našem mestu, čeprav bo razdobljenost v demokratskih vrstah nudila dosti skušnjav za take politične podvige, kot ga je napravil Stokes.
Pomen clevelandskih volitev na politično stanje v deželi je vprašanje, ki nanj še ni mogoče odgovoriti. Res pa je, da se je Johnson rezultata zelo razveselil.
BESEDA IZ NARODA
i

Klub Upokojencev za St. (ilairsko okrožje
CLEVELAND, O. — Ker gre leto k svojemu zatonu, je priporočljivo, da poda odbor nekoliko poročila. Na sejah katere so obilo vdeležene, se hitro in mirno razmotrivajo važne zadeve, sklepi so zadovoljivi, torej imamo se kaj imenitno. Po vsaki seji imamo prigrizek, bin-go in obilo zabave. Pevk in pevcev imamo zadosti, da bi iz njih napravil več pevskih zborov. Pa bolje o tem da molčimo, prav lahko se zgodi, da zvedo operne skupine in nam iztrgajo kakšno našo najboljšo. V blagajni se je nabralo precejšne število kvo-drov, toliko da nas prav nič ne skrbi kako bomo poplačali naše dolgove. Skrbimo, da se naši bolniki in bolnice obiskovane, skrbimo tudi, da imajo naši umrli spremstvo na njih zadnji poti.
Bilo je poročano na naši zadnji seji, da knjige kažejo, da je
Zahvala za darove za
cerkev na Gradniku
EUCLID, O. — Iz Slovenije smo dobili pismo cerkvenega predstojništva cerkve sv. Vida na Gradniku, v katerem se to zahvaljuje darovalcem v Ameriki za darove, ki so jih prispevali za obnovo strehe cerkvenega zvonika. Skupaj jim je bilo poslano $134.
Posebej se zahvaljujejo Rutarjevi družini in Ivčevim, ki so nabirko organizirali, pa tudi sami dosti prispevali. Izražajo ve-
.	,	selje, da jih mi v tujini nismo
da vedo — ah pa bi vsa] morah u-v ^	j
, .	, .	,	.	.pozabili, da smo vedno znova
vedeti — kai se dogaja v zna-i .	,. .	,
, J	°, J	i pripravljeni pomagati pri ohran-
memtem kongresu. Sem pa tja].^.,,	„ ^v. lc_. ^
je branje tudi zabavno, za kar
poskrbi senator Dirksen. Ko bo
bero le oni, ki ga morajo zato,
on odšel v nebeški parlament — kar upamo, da se ne zgodi tako kmalu — bo pa branje zapisnika še bolj dolgočasno. On je edini, ki zna govoriti, kot bi rožice sadil — takoj za njim sem pa seveda jaz, pravi moja Micka. No, saj zato sem menda njen soprog. Seveda, kadar pa človek bere kaj lepega o sebi ali svojih dragih, potem pa zapisnik nenadoma postane silno važna listina. Tako se je tudi meni primerilo.
Dolgočasil sem se s številko od 12. oktobra, ko mi je pri strani H 13350 nenadoma poskočilo srce. Mr. Annunzio. poslanec iz Chicaga je v zvezi chicaškim slovenskim dnevom objavil zelo lep in pohvalen članek o Slo vencih, kako pridni in delavni so in kako lepo so se uveljavili v vseh panogah ameriškega živ-
j j an ju cerkve v naši lepi Beli krajini. Semiški župnik č. dr. Bevk so rekli, pravi pismo, da so Belokranjci lahko ponosni na nas, svoje rojake v Ameriki, ker
bil kriv prve svetovne vojne.
Princ Rudolf se je oženil belgijsko Štefanijo ter se zaple tel v ljubavno razmerje z baronico Večero, kar je dovedlo 1889 v Meierlingu do tragedije, kate ro so skušali na Dunaju potlačiti, toda šepetanja med ljudmi niso mogli ustaviti. Avstrijska cesarica Elizabeta Amalija Ev genija je bila rojena 1837 v Mo-nakovem, kot hčerka bavarskega kralja Maksimiljana II., stare vladarske hiše Wittelsbach bila je blaga in pobožna žena, ki je delila veliko miloščine ter pospeševala pobožnost vednega češčenja. Večk„rat je romala Materi Božji v Einsiedeln, kjer je darovala tamkajšnim bene-diktinkam dragoceno monštran-co, kelih in relikviarij. Na njo je 10. sept. 1898 v Ženevi prežal fantični italijanski anarhist Lu-cbeni ter jo zabodel do smrti
smo ohranili toliko čuta za svo- prepeljali so jo na Dunaj, kjer jo domovino in njena svetišča. so ji pripravili sijajen pogreb.
Dela na obnovi zvonika so trajala od julija skozi avgust. Ko je bila na zvoniku trdna nova streha, so se oglasili zvonovi in potrkavali, da se je veseli glas razlegal daleč preko vse okolice cerkve sv. Vida.
Cerkveno predstojništvo je sklenilo vpisati vsa imena darovalcev v spominsko knjigo in vsem bo ob njihovi smrti pri cerkvi zvonilo brezplačno. Zato prosijo, da bi smrt vsakega
Vsa Avstrija je žalovala za ple menito cesarico, tudi Franc Jožef, ki je slavil istega leta 50-letnico vladanja, jo je obhajal v znaku žalovanja.
Vodnik nas je peljal do prostora, kjer leži cesarica Marija Terezija v bronasti vrsti na visokem podstavku; pač si je slavna vladarica zaslužila, da jo lju dje še po smrti visoko spoštujejo. Marija Terezija (1740-1780) je bila obdarovana z odličnimi
veliko število članstva zaostalo ijenja. Ko bere človek tako pri-s plačevanjem mesečnih pris-1 znanje; mu je zares toplo in pevkov. Pravila so za vse ena- prijetno pri srcu. Pa ne zaradi ka, vsi smo odgovorni vzdrže-| p0hvaiej to se razume, pač pa vati blagajno in vsi imamo ena- 'zato, ker je to vse gola in kot ko pravico prejemati iz nje. zjato čista resnica . . .
Toplo priporočam, da vsi, ki so, c,Tr__1T„._	,
, ,	. , .	,	.	SVETIŠČE — V ponedeljek,
zaostali, pridejo k prihodnji se-' , ^	J ’
/ +-- v ! 4.	•	30. oktobra, je v Floridi premiji, ki bo na tretji četrtek to je ■	,	’ T , „	,
V m	4-1 cn ivr tT .mi1 nadškof Joseph P. Hurley,
dne 19. nov. t.l. v Slov. N. Do-' .	.	,	,0..	J
I Rojen je bil leta 1894 v Clevelandu in sprva služil v mnogih
mu na St. Clair Ave. Začetek točno ob drugi uri popoldan. Klub šteje okroglo 250 članov in članic, pa vas pogrešamo, le pridite, pripeljite vaše prijatelje, in jih upišite v naš priljubljeni klub.
Vas in vse Vaše iskreno pozdravljam in ostajam Vaš. Za odbor, Joseph Okorn, predsednik.
ŠEPET P00 TURNOM
Piše irojak iz prestolice
WASHINGTON, DC. — Nameraval sem popisati proti-viet namske demonstracije, ki so se vršile tu pred par tedni. Pa to so res čudni časi. Nedolgo je še tega, ko se je le lahko o kakem logodku razpravljajo po mesece ali pa vsaj tedne. Danes pa iz gleda, da je drugi dan že vse pozabljeno, ali pa vsaj že nekje daleč, daleč za nami. Televizija in radio in sateliti nas tako redno obveščajo o vsem — od strašnega potresa nekje v Aziji do zakonskih nepnlik afriškega poglavarja — da smo se tega obveščanja privadili kot -vremena. In menda ga tudi jemljemo kot vreme. Nekaj pa mi je le ostalo v spominu. Dejstvo je, da so demonstrantje lahko razgrajali proti oblastem zato, ker je to njihova ustavna pravica. Tzgleda pa, da se tega niso preveč zavedali ali pa so celo pozabili. Ko so se namreč srečali neko skupino, ki je hotela podpreti naše vojake v Vietnamu, so jim enostavno razbili vse table in raztrgali plakate. To pa mi je obudilo gotove spomine. Pa vendar ne ... .
KONGRES — Kar se v našem kongresu govori, to vse “gre na
zapisnik”. Često so vključene tudi stvari, o katerih se ni go- ljudskem petju pa bo pomagal
clevelandskih farah. Dano mu je bilo, da je lahko opazoval delo in boj Slovencev za obstanek doma v enem najbolj usodnih obdobij slovenske zgodovine: takoj po koncu druge svetovne vojne, ko je bil imenovan za a-postolskega nuncija v Beogradu. Bil je prvi, ki je poslal v svet novico o divjaškem napadu na pokojnega nadškofa Vovka. Pozneje, spet doma v Ameriki, se je vedno zanimal za slovenske zadeve, bil v trajnem stiku s pokojnim škofom Rožmanom in vestno sledil napredku ideje, da bi Slovenci postavili spominsko kapelo v narodnem svetišču v Washingtonu. Pred dobrim mesecem dni je odšel na škofovski sinod v Rimu in se, kot običajno, ustavil v Narodnem svetišču. Ko mu je upravnik Svetišča, Father McDonough povedal, da bodo Slovenci mogoče le pričeli z delom, mu je naročil: “Tell them I wish them good luck!” Prepričan sem, da moli tudi sedaj za našo dobro srečo in uspeh. Spominjajmo se ga v molitvah. Počivaj v miru, iskreni prijatelj!
DROBTINICE — To je pa silno važno in dejansko ne bi smelo biti med “drobtinicami”. A drugega podnaslova zaenkrat še nimam in “Svetišče” sem želel prihraniti za pokojnega nadškofa Hurleya. Zato moram kar tu povedati: V nedeljo, 19. novembra ob 11 uri dopoldne bo v Narodnem Svetišču (National Shrine) v spodnji cerkvi v kapeli Brezmadežnega Srca Marijinega slovenska sveta maša za dober napredek in uspeh narodne zbirke za slovensko kapelo. Somaševali bodo častiti gospod-: je: Blatnik, Ceglar in Prali. Pri
rojaka, ki je daroval za cerkev duševnimi zmožnostmi ter vsa sv. Vida in je vpisan v imenik navdušena za blagor svojih na-darovalcev, takoj sporočili do-‘radoV) 0 njej so zgodovinarji v mov na naslov: G. Darko Plut, sogiasju, da je ni bilo žene, ki bi
Gradnik št. 12, p. Semič, Slovenija—Yugoslavia. V cerkvenem odboru so: Plut Darko, Konda J., Konda Anton, Stariha Stanko, Judnič Lojze, Plut Ivan in Kambič Janez.
Darovali ,so:
Miss Mary Ivec $30.00; Dru^ žina Hutar $20.00; po $10.00: Mr. and Mrs. Janez Dejak, Mr. John Evatz, Mr. Jože Evatz; po $8.00: Evatz, Mr. Jože Evatz; $8.00 Mr. and Mrs. Franc Rupnik, po $5.00: Mrs. Katarina Ancul, Mrs. Anna Butkovic, Mrs. Barbara Ivec, Mrs. Mary Muniza, Miss Agnes Sodja, Mr. and Mrs. Joe Stariha, Mr. and Mrs. Matt Videtič, Mrs. Agnes. Zagorc; po $2.00: Mrs. Ann Godlar in Mrs. Fany Omahen; po $1.00: Mrs. Theresa Koleto in Mrs. Antoni ja Noze.
Vsem darovalcem iskrena hvala tudi v imenu nabiralcev! Matt Hutar,
21020 Westport Ave. Euclid, Ohio 44123
Veličastno romanje po Evropi
XIII.
CLEVELAND, O. — V torek, 25. julija je č. g. Godina maševal v Korotanu pri oltarju sv. Modesta, Baragov zgodovinar pater Alarih je pa maševal pri sv. Klementu Hofbauerju. Po zajtrku v hotelu Madeleine smo odhiteli v kapucinsko grobnico, kjer počivajo avstrijski vladarji. Spremljal nas je izvežban vodnik, ki nam je dajal potrebna pojasnila. Po temnih hodnikih in stopnicah smo prišli v podzemske prostore, kjer se vrsti rakva pri rakvi, vseh skupaj 132 po številu; naš vodnik se je ustavil tam, kjer leži cesar Franc Jožef, ki je umrl 1916 ter vladal Avstrijo celih 68 let in bil naj-starejši vladar na svetu. Poleg njega počivajo njegova žena Elizabeta ter njegov sin princ Rudolf. Viri pripovedujejo, da je bil cesar trmast in svojeglav, s katerim se niso mogli razumeti ne sin ne cesarica, zato je Elizabeta mnogo potovala. Cesarjev mlajši brat Maksimiljan je bil bistroumpejši, toda nesre-
bila bolj v čast prestolu in svojim narodom.
Marija Terezija je imela šest najst otrok, enajst deklic in pet dečkov; njen naj starejši sin je bil Jožef II., njena najmlajša hčerka je pa bila Marija Anto nietta. Od njenih sinov je bil Leopold vojvoda toskanski (po smrti Jožefa II. cesar Avstrij ski), Ferdinand vojvoda v Medeni, Maksimiljan pa nadškof v Kelmorajnu. Od hčerk so odšle tri v samostan ter postale opa-tinje. Marija Terezija je bila stara mati blažene Marije Kristine Savojske, ki je umrla 1836 v Neapolju; vršilo se je po njeni priprošnji toliko čudežev, da jo je Pij IX. proglasil za blaženo.
vorilo, pa so vendar po mnenju ; washingtonski pevski zbor “Pod’cen, poročen z. belgijsko Char-gospoda senatorja ali poslanca turnom”. Vsi rojaki, od blizu in lotto, je postal meksikanski ce-
tako važne, da morajo biti v za- daleč, so iskreno vabljeni!
pisniku. Naravno je, da je ta zapisnik, Congressional Record, silno zajetna tiskovina. To
sar ter bil ustreljen v Quereta-
Bolj skromen grob ima cesar Jožef II. (1780-1790), ki leži ob vznožju svoje matere; pod njegovim vladanjem so se vršile da-lekosežne reforme na vseh poljih javnega življenja. Najgloblje so posegle v cerkvene zadeve, s katerimi je skušal brezobzirno omejiti vpliv cerkve; prepovedal je škofom pastirska pisma brez njegovega dovoljenja, a vse cesarske naredbe so se morale čitati iz prižnice; vzel je škofom pravice odgajati duhovnike; do 700 samostanov je dal zapreti ter pregnal jezuite in redovnike; odpravil je vse cerkvene organizacije in bratovščine ter zaprl vsa romarska svetišča; po župnijah je bila dovoljena samo ena maša, pri kateri niso smele goreti več ko dve sveči; prepovedal je uporabo lesenih krst pri pogrebih, morali so mrliče zvezati v pr-tene rjuhe ter jih tako zakopavati. Proti takemu “jožefinizmu” si nihče ni upal ugovarjati. V celi Avstriji so bili samo trije škofje, ki se niso zmenili za cesarjeve novotarije:	Dunajski
nadškof Migazzi, škof v Strigo-nu (Ogrsko) princ Esterhazy ter goriški nadškof grof Edling. Papež Pij VI. je nalašč potoval iz Rima na Dunaj, d.a bi cesarja preprosil, naj se neha vtikati v cerkvene zadeve, toda vse brezuspešno. Jožef II. ne bi bil mogel cerkvenih reform tako odločno vršiti, če bi ne imel od zadaj veljavnih mož in škofov, ki so ga podpirali ter vplivali na duhovščino in ljudstvo; eden najbolj vnetih cesarjevih podpornikov
ru 1967. Njegova žena je radi j je bil ljubljanski škof grof Her-
— Prvi čisto železni železniški tega znorela. Franc Jožef je pri- berstein, ki je bil ves navdušen zajetna tiskovina. To ni most v Ameriki je bil zgrajen šel na prestol, ker je bil prvo-1 za cerkvene reforme ter si pri-branje za zabavo. Večinoma ga leta 1845.	rojeni; njemu pripisujejo, da je dubil naklonjenost cesarja, ki je
v zahvalo hotel dvigniti škofa Herbersteina v nadškofa, a se je Pij VI. stanovitno branil ga potrditi.
Ogledali smo si še nekaj drugih grobov ter nato odšli z vodnikom na cesarski dvor v Schoenbrunn, ki je danes muzej. Premerili smo mnogo dvoran, v katerih nam je vodnik razlagal kateremu namenu in pomenu so služile; v vsaki dvorani je visoka, bela, glinasta peč, kot spomin na minule čase; po stenah visijo krasne slike, med kateri-jni smo najbolj občudovali Karla VI., Marijo Terezijo, cesarico Elizabeto, Franca Jožefa in Leopolda I. Vodnik nam je pojasnil, da ima Schoenbrunn 1420 dvoran ter 123 kuhinj. Iz teh številk je razvidno, kakšnega obseka je dunajski dvor, toda Versaj v Parizu ga doleč prekaša v veličini in razkošju.
Father Godina se je zahvalil vodniku, ki je bil več kot povprečni zgodovinar; zasedli smo kopet naš avtobus ter se odpeljali na Kahlenberg. Na vrhu je cerkev sv. Jožefa, ki je bila zgrajena 1683 v spomin obleganja Dunaja in v zahvalo slavne zmage nad turško vojsko; na tern griču je kralj Sobieski razpostavil svoje vojake ter gledal na Dunaj, ki je obupno klical na pomoč; videl je, da iz zvonika sv. Štefana spuščajo rakete — le še ena ura zamujena in vse bi bilo izgubljeno; v tej skrajnosti je poljski kralj rešil Dunaj. Zraven cerkve je nuzej, kjer se vidi mnogo stvari z tistih usodnih časov.
S prijetnimi vtisi smo krenili v gostilno Peter Gruber, kjer nas je čakala na vrtu kraljevska večerja; na velikih krožnikih so zadišali okusni “Wiener Schnitzel,” ki smo jih udušili z veliko slastjo ter si napivali z rujnim vinom. Med tem so nam gostoljubni Dunajčani godli in peli vesele pesmi; prav Židane volje smo se vrnili na Dunaj v hotel Madeleine, kjer nam je čarovnik Mr. John Grdina priredil zabavni večer. Kazal nam je raznovrstne čarovnije, v katere srno strmeli z naj večjim občudovanjem; prejel je od nas naj lepšo zahvalo in priznanje.
(Dalje sledi)
Ernest Terpin
šolska naloga
V drugem razredu ljudske sole je dal učitelj šolsko nalogo z naslovom “Pomlad”.
Jurček je začel pisati nalog0 takole: “Zopet je napočila P°' nlad, najlepši letni čas. Drevje zeleni, ptički veselo pojejo in gospod učitelj zopet nosijo svoj svetli suknjič . . ."
IZ NAŠIH VRST
STICKNEY, 111. — Cenjeno iredništvo! Prelagam enoletno naročnino in se Vam obenem želim zahvaliti za ves Vaš trud in za vestno pošiljanje Ameriške Domovine.
Mnogo nadaljnega uspeh3 Vam želi	Tone Guštin
* * *
CLEVELAND, O.. — Cenjen0 uredništvo! Ker je moja naročnina potekla, Vam priloženo pošiljam $8.00 za ponovno 6 mesečno naročnino Vas pozdravljam in Vam že Um mnogo dobrega uspeha, Ta ša naročnica Mary Debevec * * *
LA SALLE, 111. — Spoštova-
no uredništvo! Prejeli smo
Vaše
obvestilo o zapadli naročnini- ^ obžalovanjem moram odpoved3
ti naročnino za mojo mamo
M3IT
Kastigar, katera je dolgo vrsto let z veseljem in užitkom Vaš cenjeni časopis. Sedaj P3^ že dalj časa resno bolna in sta ne more več brati. Kako hu do ji je to in me prosi, naj to sporočim. Vam in listu že^ mnogo uspehov in napredka Vas naj lepše pozdravlja.
Za Mrs. Mary Kastigar -" njena hčerka.
K)o<rr^o<4>oo<c^o<c=^
Maks Metzger:
Monika potuje na Madagaskar
K)o<r=>oo<rr>oo<=i>oo<r^o<=>oo<r>o
Vse bolj se je pokrivala premikajoča ploskev s predmeti, ki niso bili ustvarjeni ravno za potovanja po rekah. Kiževa stebla, banane, tramovi, deske, cele in polovične strehe, vmes pa so se gnetla brodovja odtrganih kanujev, ki so bila brez vesel in krmarja le še plavni les.
“Pa tam — ne — saj to je kos gozda!”
Resnično, kos gozda se je bližal. Pokonci stoječe drevje je prihajalo po reki navzdol. Ko se je bolj približalo, so videli, da je bil otok z drevesi- Pravi, pravcati otok! Ob robu je raslo nizko grmičevje, po katerem so se prepletale in cvetele ovijalke. Tudi ločje je raslo in stebla papirusa. Orjaška kala je razporejala svoje srčate liste človeške velikosti okrog stebla s kraljevskim cvetom. Za njimi so se vile vijaste palme v višave. Ravenala, bajno drevo popotnikov, je razprostirala svoje pahljačaste liste, podobne znamenjem dostojanstva egiptovskih kraljev, in visoko prek njih so kipeli vitki, gladki stebri neznanih orjakov pragozda. V njih krošnjah so sedele bele čaplje, se dvigale, zaplavale okrog svojih gnezd in se spet spuščale. In ves ta otok, poln trave, grmovja, drevja, žuželk, metuljev, ptic in onega tisočerega skritega življenja, ki tiči v kosu pragozda, je plaval. Počasi in rahlo se zibaj e se je vrtel okrog lastne osi in hitel z brzino dobre ladje, z zelenimi jambori, V katerih so gnezdile bele čaplje, po reki navzdol v morje. Zdaj je dospel otok že do daljnega morskega odboja tam zunaj. Silovito se je zagugal, dvakrat, trikrat, potem se je le še lahno pozibaval, severovzhodnik mu je zaplal v jadra, stkana iz vej in listov — spustil se je na daljno pot.
Videti je bilo, kot da je ta °tok admiralski brod celega brodovja. Drugi, manjši so mu*nam-reč sledili. Nekateri so se zdrobili v morskem odboju, a večina 1 c jadrala po razoru vodilne ladje. Plavaj, čolnič! Saj videli le ne bomo več!
Tja do poldneva je reka naraščala. Gledalci so se že zdavnaj niorali umakniti s svoje sipine, ^robila se je, polzela in podrla vodo. Druge so ji sledile. Ru-naeno vodovje je že lizalo prve koče vasi, ki so jo prebivalci že spraznili in napravili križ čez njo. Potem pa se je ustavilo. ■Mananjary je bil to pot še rešen *n jutri bo morski odboj spet Začel graditi. Monika je bila tiha ^n resna. V tej noči in tem jutru le pogledala globoko v božjo klavnico. Nasilja so se godila v njej, a sile, ki stresejo temelje Sv'eta, ne sproščajo samo otokov, ampak razženejo tudi ozke obroče, ki jih kuje okrog človeških src puhla varnost vsakda-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
PLATER
Experienced on Nickel & Cadmium, mali parts. Opportunity for ad-ancement. Good wages & benefits. Apply
AUTOPOJNT company 1801 w. Foster,	LO 1-3200
.	Mr. H. Nelson
Equal Opportunity Employer
(222)
WANTED
TOOL & DIE MAKER BUILD & REPAIR
fop wages and Overtime. Other benefits. Apply
AUTOPOINT COMPANY ■1801 W. Foster Ave., . LO 1-3200...
Ask for Mr. H. Nelson An Equal Opportunity Employer ___ (222)
njosti. Monika je rasla in rast je smisel življenja.
Ko sta se vrnila v hotel, ju je bila vsakdanjost že prehitela. Madame Kasilda se je sukala s pomirjujočim curljanjem iz mavričnih steklenic med gosti, ki so si mirili razburjenje, povzročeno po deroči reki, z jutranjim poličem. Iboto je ropotal v kuhinji, izmed volovskih roparjev, ki so bili zapisani v seznamu dr. Oz-valda, pa ni bilo niti enega videti. Gostje so trdili, da bo trajalo več dni, d'a bo reka zopet prehodna, in zdaj, ob pričetku nevihtne dobe, naj si kar lepo izbije iz glave misel, da bo našel nosače za daljno potovanje. Toda dr. Ozvald se ni dal kar tako oplašiti. Sklenil je, da bo popoldne odločno naskočil komisarja, če pa to ne bo pomagalo, se bo pritožil pri naj višjem uradniku province.
Po kosilu sta se atek in hčerka vdala ritmu dežele, ki brezpogojno zahteva malo popoldanskega počitka. Njuni sobici sta bili od deževne noči še hladni in nista vedela, ali sta spala malo ali dolgo, ko ju je zbudilo polglasno govorjenje tik njunih vrat.
Odprla sta in se znašla pred trumo mladih rjavcev, ki so bili oblečeni v dokaj slične čedne srajce iz slame, imeli širokokraj-ne slamnike na glavi in počez prek rame belo ruto — lambo — oblačilo, ki služi domačinom kot plašč, odeja, ogrinjalo proti soncu in mreža proti moskitom obenem. Kot sta zvedela popotnika pozneje, je to noša nosačev. Kakšni krasni ljudje so to bili: vitki in mišičasti, močni in gibčni, prijaznih, vedrih in odkritih obrazov- Kot na povelje so se vljudno odkrili in rekli: “Bon-jour, Vazaha, tonga ny mpila-nja — Dober dan, gospod Evropejec, nosači so tu!” Največji in najmočnejši je stopil korak naprej in dejal, da je on vodja in da mu je ime Makavelo.
Atek si je mel oči in pogledal Makavela. Monika si je mela oči in pogledala atka. Ali sta sanjala ali bedela? Muha je sedla na Monikino lice — udarila je po njej — torej je bedela in tudi mpilanja ni bila le sen.
'“Makavelo,” je atek zamišljeno spregovoril, “Makavelo — oh — ali si ti tisti možakar, ki se je le enkrat v življenju spotaknil in so mu zato postavili spomenik?”
“Eh, — eh — eh!” so vzkliknili vsi hkrati in, ker jih je bil atek med tem preštel, je vedel, da je bilo trikrat štiri in dvajset eh-jev.
“Monika,” je pripomnil nato, “navaditi se morava na to, da bova vsak dan doživela nekaj čudežev, na primer plavajoče otoke in nosače, ki si jih v spanju najel.”
Usedla sta se na stopnice njegove sobe in atek je napravil vljudno kretnjo, naj sedejo. Makavelo je počenil njemu nasproti v pesek in njegova četa se je v polkrogu usedla za njim. Makavelo je razumel dovolj francoščine, da se je mogel pogajati, in atek je razpolagal že s celo kopico malgaških besedi, s katerimi si je pomagal, kadar je bilo treba.
Stavil je isto ponudbo kot včeraj volovskim roparjem.
“Eh — eh — eh!” je bil ves odgovor. Noben ni vstal ter brskal z nogami po pesku in noben ni zginil okrog vogala.
Da ne bi naknadno prišlo še do kakih razočaranj, jim je povedal atek, da se mu prav nič ne mudi v Fortdauphin. Da mu je več za pot samo kot za cilj. Da bodo hodili v daljših ali krajših dnevnih pohodih.
NOVEMBER
SSlPPSisti
!lll6f7ltl8illOill
:i21|13BI4115116,IM M!i2Zli!i«L jL
KOLEDAR
društvenih
prireditev
NOVEMBER
17., 18., 19. — Letni farni puran-
ski festival v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
18.	— Baragov dom priredi družabni večer ob 10-letnici ustanovitve.
19.	— Fara Marije Vnebovzete
priredi Puranski festival v šolski dvorani.
19. — Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
19. — Sestanek in zabava delničarjev Baragovega doma v prostorih Baragovega doma ob 10-letnici obstoja Doma.
23. — The Sixth Thanksgiving Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
26. — Dramatsko društvo Lilija
poda v Slov. domu na Holmes Ave. veseloigro “Vaška Venera”. Začetek ob 3.30 pop.
DECEMBER
2.	— Očetovski klub fare sv.
Lovrenca priredi vsakoletni ples v Slovenskem narodnem domu na 3565 E. 80 St. Začetek ob 8.30. Igral bo Eddie “B” Trio.
3.	— Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
3. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima ob treh popoldne božičnico v Slov. domu na Holmes Avenue.
3.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
17. — Ob štirih popoldne bo pel
v cerkvi Marije Vnebovzete tamkajšnji cerkveni pevski zbor ILIRIJA “Slovenski Božič”.
30. — Silvestrovanje v SDD na
Recher Avenue v obeh dvoranah. Igrata orkestra Pecon-Trebar in Grabner.
1968
JANUAR
13. — Slov. športni klub priredi
zabavo v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
20 — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30, FEBRUAR
4.	— Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slov. domu na Holmes Ave.
11. — Klub slov. upokojencev v
E u c 1 i d u pripravi zabavno
prireditev v SDD na Recher Avenue.
17. — Katoliški veterani Post.
1655 prirede v farni dvorani pri Sv. Vidu svoj 19. letni ples.
17. — Društvo SPB Cleveland—
priredi predpustno veselico v Baragovem domu,
24. — Dramatsko društvo Lilija
priredi “Nagradno maškerado” v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAREC
3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu
pripravi obed s pečenimi pi-škami in govejo pečenko v šolski dvorani. Serviranje od 11. dopoldne do 3. popoldne.
9.—Klub upokojencev na Waterloo Rd. ima večerjo in zabavo za petletnico ob 5. uri pop.
17. — Federacija slov. narodnih
domov priredi banket v čast “Moža leta” v SDD na Recher Avenue.
31. — Glasbena Matica poda v
SND na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
APRIL
20. — Društvo SPB Tabor pripravi spomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob osmih zvečer.
MAJ
5.—Pevski zbor TRIGLAV poda
svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
11.	— Ples slovenske folklorne
skupine KRES. Igrajo Veseli Slovenci.
12.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
JUNIJ
2. — Društvo SPB Cleveland
pripravi proslavo Slov. Spominskega dne z mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojne pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Rd.
8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
j 15. — Slovenski akademiki v
Ameriki (SAVA) imajo svojo Plesno prireditev v farni dvorani pri Sv. Vidu.
16. — Otvoritev Slovenske pristava za 1. 1968: piknik in ples.
30. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi piknik na Slo-
venski pristavi.
JULIJ
21. — Slov. športni klub priredi
piknik na Slov. pristavi. Športni spored, ples in zabava.
28. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi.
AVGUS1
11. — Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
SEPTEMBER
8, — DSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi.
NOVEMBER
3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
-----o------
Dobrim Slovencem v Ghieagu in okolici
SO. CHICAGO, 111. — Že dve leti ni bilo v Chicagu spominske domobranske proslave. Spomladi je pri nas prireditev, da skoraj ne pridemo na vrsto. JUNIJ, mesec pretresljive smrti naših junakov, je zelo neprimeren čas, ko se začno že počitnice in se ljudje razgubijo. Mnogi gredo tudi na obisk v Evropo. Zato smo rekli: Najprimernejši čas za tako proslavo bo mesec mrtvih, mesec vernih duš: NOVEMBER.
Določili smo proslavo za v soboto 18. novembra in sicer ob 7:30 (pol osmih zvečer) v dvorani sv. Štefana pod cerkvijo.
Vsa dobromisleča naselbina se skrbno pripravlja, da se našim junakom primerno oddolži za njihove žrtve. P. Odilo že celo leto zbira material za edinstveno predavanje:
1.	Zbral je originalne slike naših ljubih fantov iz vseh protikomunističnih listov.
2.	Tudi iz privatnih družinskih arhivov je vzeta marsikatera slika in povest,
3.	Poiskane so najlepče deklamacije o naših junakih, ljubljenih naših fantih — mučencih.
1	4. Vsa prireditev je prepletena
s pesmijo, ki so jo peli naši fantje po ljubljanskih ulicah, po naših cestah, travnikih in poljih.
5.	Slišali in videli boste, kako mati čaka in kliče svojega sina, videli, kako nevesta pripravlja balo ko se ženin vrne. Slišali in videli boste otroke, kako sprašujejo, kdaj se vrne ata, kostanj se je že obletel. Atek je padel, sinko, pomisli!
6.	Videli boste slike, fotografije krajev, kjer so se borili, dom branili naši fantje in kjer legli v grobove. Tri postaje: Teharje, Hrastnik, Kočevje!
I Zdaj bomo res lahko vsi poka-
zali svoje umevanje in svojo ljubezen tistim, ki jih ne smemo nikdar pozabiti.
Prireditev se bo vršila pod okriljem Slovenske lige.
Pričakujemo prijatelje iz Jo-lieta, Milwaukee, Waukeegana in iz vse bližnje ter daljne okolice.
Že to se izplača, ko boste slišali žalostinki: GOZDIČ JE ŽE ZELEN in OJ TA VOJAŠKI BOBEN. Pa pesem: Žena, tvoja roka skrbi za otroka, mene več nazaj ne bo. Pa še toliko drugih pesmi.
P. Odilo OEM
-----o------
Titovci iso se zaletavali tudi v jubilej oktobrske revolucije
BEOGRAD, Jug. — Seveda so tu jubilej slavili kot se spodobi, saj so posebni odbori sestavljali programe že cele mesece pred novembrom. Pa vendar je za vsako proslavo tičalo nekaj kritike in zajedljivosti. Tako si je na primer beograjski šaljivi list Jež kar pošteno privoščil pretirano oboževanje revolucije. Mnogi časniki so tudi zamerili moskovski proslavi, da je kazala očiten namen, do bodi Moskva zopet,vodilna sila v komunističnemu svetu. Drugi listi so zopet svetovali ruskim tovarišem, naj si ne domišljujejo, da imajo monopol na komunistični svetovni nazor. -So v njegovi razlagi celo močno zaostali, naj se le kar gredo učit k svojim satelitskim filozofom.
V Moskvi je pa tovariš Tito na nenavaden način slavil rusko revolucijo. Na nekem shodu pred tovarniškimi delavci je svojim poslušalcem na dolgo in široko razlagal, kako imenitna stvar so delavski sveti, kako hitro se umika državna oblast iz gospodarskega in socijalnega življenja, kako mogočno se je razmahnila njegova sedanja gospodarska reforma itd. Je verjetno nehote hvalil stvari, ki jih uradna moskovska komunistična politika kritizira ali pa vsaj gleda nanje nezaupljivo. Vse to so v Beogradu opazili in krepko podčrtali s škodoželjnim nasmehom obrnjenim proti ruski propagandi.
Moskva in Beograd se radi tega ne bosta. sprla, toda ohranila bosta svoje, ne ravno dobro mnenje p nasprotnih stališčih, ki jih imata o komunizmu in o bodočnosti njegovega razvoja. --------------o------
Uživanje mamil se širi
med mladino
WASHINGTON, D.C. — Ugotovili so, da okoli tri milijone ljudi v Združenih Državah uživa mamila. Ta škodljiva razvada se širi nevarno. V Kaliforniji
VREMENSKI SATELIT SLUŽI ODLIČNO ,— Posnetek 'vremenskega \satelita ESSA V. kaze jasno obseg in mesto zadrževanja treh hurikanov, Beulah, Doria in Chloe, katerih prvi je prinesel toliko uničenja delu naše dežele.
Tiskovni sklad A.D.
V Tiskovni sklad Ameriške Domovine so prispevali:
Andrej Bata, Cleveland, $4-00, dr. Edi Gobec, Wickliffe, $1.00, R. Bogateč, Sydney, Avstralija •50^ Joseph Drobnič, 917 E. 73 St. Cleveland $2.00 Vsem darovalcem iskrena hvala!
je bilo tekom leta 1966 aretiranih 28.319 ljudi v zvezi z nedovoljenim uporabljanjem mamil. Med aretiranimi je bilo 3.869 mladostnikov, dočim jih je bilo v letu 1965 le 1,623. Federalna agencija bo zato začela z novim poukom po vseh šolah. V kampanji proti uživanju mamil bo skušala dobiti tudi pomoč zasebnih vzgojnih, kulturnih in verskih združenj.
MAL! OGLAŠl
V najem
Odda se 5-sobna hiša na 609 E. 125 St. Vse udobnosti. Kličite PO 1-1171.	—(218)
Stanovanji v najem na E. 61 St. blizu Sv. Vida
Čisto 3-sobno stanovanje, zgoraj, za $36.50.
5-sobno stanovanje v “duplex” hiši. Kbčite FA 1-3204. _______________________ (x)
Frijafei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212 AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Naprodaj
Dve hiši na enem vogalnem letu, blizu cerkve sv. Vida, ena enodružinska in ena dvodružin-ska, 5-5, Lep dohodek. Za pojasnila kličite UT 1-6962 po 6. uri zvečer.	(227)
Moški dobijo delo
MACHINISTS
TKE SLEVELOT PNEtmifG losi Gg.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MASmiiSTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KHLER - HYDROm
Contouring and profiling Machines
HORIZQKm sens MILLS
TURRET
LITRES ;;
6fl? TURRET
LATHES
ER&lfiE LATHES MHJLiHG KACMJŠE3
____ j <•
mw. mus
gl’lESUCAL
nmmam
mm\m
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ?’ ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(221)
sr
AMERIŠKA DOMOVINA,
Rotijin Blaže
(Spisal Pavel Perko.)
“Čemu sem šel med nje, čemu!?”
Tako je vzdihoval sam pri se-
bi; toda mesec na nebu mu ni in odgovarjal in voda je brezčutno drevila po grapi mimo njega ..
“Čemu si prišel?” — tako mu je govoril neki tajen glas — “čemu si prišel, ko bi bil lahko vedel, da nisi za to, da nisi za družbo.’
In zopet so mu prišli pred dušo spomini — spomini, ki jih je obnavljal že tolikokrat, ki ga pa navzlic temu še niso bili spametovali: spomini na brata Fran četa...
O, nima ga — nima ga Francetovega srca, in to je grozno!— Kaj bi bil na primer France od govoril nocoj, kako se obnašal proti Bolantačku?
Ha, France bi se ne bil vdal kar tako; France bi bil ravnal drugače!
“Kaj hočem —!?” tako bi bil vprašal France Bolantačka in ga pogledal nazaj takisto jezno “Kaj hočem!? To hočem, da godi! Ali si za kaj drugega tukaj kakor da godeši' Čemu smo te najeli, če ne za to, da godeš? In ako se bojiš, da ti ne bom dal v gosli — tu imaš!”
In France bi bil vzel krono iz žepa in jo vrgel Bolantačku pod nos. In vsi fantje bi ga bili pohvalili zato!
Kaj pa Blaže? Ali je on zinil katero? Niti ene! In to je bilo grozno.
Prevara! Čemu se je silil med fante, čemu je sanjaril o Bog ve čem, za kar ni ustvarjen, za kar nima niti zmožnosti, niti poklica.
Da tega ni vedel poprej!
Kako bo prenesel udarec, kako bo pozabil sramoto! Zdaj je prepozno ...
\ “Prepozno —?” je vpraševal zopet drug glas, “prepozno? Saj ni prepozno... Ako ga fantje ne marajo, ako' za ples ni in za vpitje in krik — ali potem sploh za ljudi ni?”
Blaže je dvignil glavo in novo upanje mu je podžgalo ogenj v očeh. To sb bile nove misli, ki so mu zopet ogrele srce in dajale novo moč potrti in izmučeni duši njegovi...
“Ali ga je gnalo samo med fante, ko s>e je trgal od Poseč-nika in od Žirovskih hribov, hrepeneč v dolino? Ali ne med ljudi sploh? — In ali so samo fantje ljudje? ... Ako ga ne marajo fantje — dobro! Ga pa marajo drugi! Saj mara zanj Andrej, njegova sestra Micona — saj mara zanj Petelinov Tinče ...” Petelinov Tinče —.
Blaže si je v duhu poklical v spomin zadnji pogovor, ki ga je imel s Petelinovim Tinčetom. Pretehtal je vsako besedo njegovo. Jasno ga je videl pred seboj, kako sedi na vozu visoko gori vrh ogljenih vreč in kako igra na “orglice”. Zdelo se mu je, da sliši celo, kako se okna odpirajo ob cestah in kako ljudje potikajo glave na prosto, čudeč se in ugibajoč, kako more kdo na tako malo orodje igrati tako lepo... In Petelinov Tinče — tako se je zdelo Blažetu — se napol smeje skoz orglice in oči se mu svetijo veselja in ponosa, češ: “O, meni ni nič hudega!”...
Ob teh mislih že ni več Blažetu klonila glava na prsi, roka se mu ni tresla in kolena se mu niso šibila. Nasprotno, začutil je novo moč po udih in življenje se mu je vračalo v dušo.
Dvignil se je ... Zavedel se je popolnoma, pred dušo mu je bilo jasno.
Poiskal je pot, ki pelje od Lo-vrina proti Andreju, in se napravil naravnost proti mlinu, da doma v postelji še enkrat in še natančneje razmisli vso stvar.
Hitel je — in lahko mu je bilo hiteti... Veter, ki je vel po grapi, mu je hladil razgreto čelo,
na pot mu ni bilo treba paziti, saj je luna sijala in noč je
bila tako svetla, tako jasna...
Hitel je — pohitel bi bil lahko na konec sveta, ko bi bilo treba-Hitel bi bil, pohitel bi bil naravnost k Tinčetu, objel ga in mu povedal, da se ne bo norčeval iz njegove črne srajce nikdar več; da se ne bo smejal Andrejevi šali nikdar več in da bi se črne srajce ne sramoval ruti sam, kp bi imelo priti do tega.
V tem je dospel do mlina — brez klobuka in brez kamižole. Toda kaj! Ali je imel Blaže čas, misliti na klobuk in na kami-žolo? In ko bi bil tudi opazil, da nima klobuka in kamižole — kaj bi mu bilo zato?
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer iruštveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, ia dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524 5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let ■starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške oodpore na teden, če je član bolan )et dni ali več. Rojaki v Newbur-,rhu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in de $2.00 bolniške podpore na dan.
ces Globokar, Mary Fakult, Rose ferenco in klub društev SND Frank Mickovic. Zastop. za Klub društev Chesnik. Društvene seje se vršijo AJC: Theresa Skur, Mrs. Mary Ku- vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. sar. zastop za SDD na Recher Ave., uri v S.N.D. na St. Clair Ave. člane Rose Mickovic, Mary Iskra, Jose- se sprejema v društvo od rojstva phine Čebulj. — Seje se vršijo vsak do 60 tega leta starosti, prvi torek v mesecu v AJC na Re-.
cher Ave. ob 7:30 zvečr.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Jennie Zupančič taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Redi-teljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednica Josephine Ovsenek, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1133 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna tajnica-zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorni odbor, Josephine Ovsenek, Anna Palčič in Josephine V/eiss. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandi datov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo v Baragovem domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1133 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jenme Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; tjlagajnik: Malt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in An« Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič,; zapisnikarica Maty Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; redi-
teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mi- 'Seje so vsak drugi petek v mesecu
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Frank Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel m Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Virant; za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel; zastopniki za AJC v Euclid, O.: Louis Lustig, Joseph Post in Frances Modic. —
hevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič—Seje se vrše vsak 2. po-
nedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14.
ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave.
COLLINWOGDSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Konci-do 55. leta starosti. Asesment se -'.ia, podpredsednik _ Jack Šimenc, pobira na vsaki seji in 25. v mesecu, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar-. Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer V Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Ana Požar, tajnica Josephine Camenshek, 924 E. 223 St, Euclid, O. 44123, RE 1-8698; blagajničarka Ana Godlar; zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math).
Poročevalki: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angleško).
Rediteljica: Frances Sokach. Nad- KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
zorni odbor: Barbara Baron, Genevieve Calta. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Theresa Mihevc; tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebo]. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Marke! Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baraga Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster; podpreds. Jennie Gerk, tajnica Jennie Pugely. 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 581-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za SND na E. 80th St, Anna Kresevic, Jennie Pugely, za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pu geiy. —• Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugo ne-delio v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bol- : odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in niška podpora je $7 ali $14 tedensko.1 Ivan Rigler. Zastop. za klub SND V mladinski oddelek se sprejema in delniških sej: U. Lube. Vsi slo-otroke od rojstva pa do 16. leta. — venski zdravniki. — Seje se vršijo Odbor je letos sledeč: Duh. vodja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2.
Msgr. Louis B. Baznik, preds. Mar janca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
169
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT.
KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jager, Častni predsednik John Habat predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik Charles Pezdirtz fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO t-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Al Marn. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki :Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Anna Godlar in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teliica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
MUCSTVO NAPREUVI »LOVKN0I ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Fran-
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Moby Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. Nadzorni odbor: predsednica Frances Medved, John Burjak, Martin Vogrin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 3. uri zvečer.
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zamick, pod' predsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd.. HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Stanley Pervanje, pod predsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednik John Frankovic, Christine Szendel. Antonia Stokar. Zdravniki:	vsi
priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely: za SND v Maple Hts. Antonia Stokar.—Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nad. zorniki: James Novak. James Stopar in John Majerle; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ Predsed. Joseph Lausin, podpred-sed. Louis Erste, taj. Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.; 481-6437, blag. Robert L. Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar. Nadzorni tel, _ ____ _______________
odbor: Frank Ahlin, John Orazem štvo zboruje vsak tretji petek v in William Hočevar. Zastopnik za mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vi-mladino Eugene Lausin, reditelj j da. Asesment se pobira od 6:30 na-Florjan Mocilnikar, poročevalec za prej na večer seje in vsako prvo liste Louis Erste. Zastopnik za kon- nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Tavčar; podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink; vratar John Strauss. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop. v SND na St. Clair Ave. Soba št. 1.
katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannareiii bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), Tel.: ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-telephone:	845-4440. Dru-
dopoldne v šoli sv. Vida.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Honorary Spiritual Director Rev. Matt A. Jager, Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan. Past Chief Ranger John M. Spilar, Honorary Speaker B. J. Hribar, Speaker Robert A. Somrak, Recording Secretary Robert A. Somrak, Jr., Financial Secretary Louis W. Somrak, 15219 Holmes Ave., PO 1-5934, Treasurer William F. Pavšek, Youth Director Louis J. Jesek, Trustees: Casimir Kozinski, Felix Korošec, Frank Kocin, Jr., Conductors Bas-tian Trampuš, Frank Mlinar, Sentinel Anthony Mrhar, Sick Visitor Frank Doles, and Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197.
Meetings are held every third Wednesday in St. Mary’s assembly hall (downstairs of the new church).
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludwig Prosen, tajnica Karen Sajovic, 183 Richmond Rd., Cleveland, O. 44132, itel.: 261-1265 med 6 in 9 zv; blagajničarka Rose Intihar, zapisnikarica Mary Grze. Nadzorniki: Louis Sajovic, Anthony Zadeli in Stanley Bober. Zastopniki klub društev: Jacob Gustinčič, Anthony Zadeli in John. Zigman; društveni dom: Anthony Zadeli in Jacob Gustinčič. ABZ federacija za Ohio: Mary Grze in Stanley Bober. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Zivoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Rediteljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. — Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. — Vsi slovenski zdravniki. — člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, opera-Zapadna slovanska zveza, ustanovljena 1. 1908, posluje na trdni in cijske in odškodninske podpore. — močni finančni podlagi. Po državni preiskavi je nad 147% solventna in niačuje svojim članom najvišje letne dividende od vseh sličnih podpornih organizacij.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M-
Commander Pauline Debevec, LR Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St, Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan-Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m-in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the ReC' ord-Keeper on meeting nights ONLY from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje)) soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B' Baznik; predsednica Mary Marinko> podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; rediteljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matija Jager! preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.-— Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura! po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances j Lindič, 3544 E. 80 St 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in p° potrebi.
Ta nsvi Frigidaire vam odkriva posebno tajno: Živeti i manj dela!!
•	476 funtni FRIGIDAIRE zmrzovalnik vam daje možnost, da vnaprej planirate vaše jedi in po tem planu kupite potrebne stvari — potem pa ne skrbite več!
•	Zelo učinkovita irsolacija in magnetični zapor vrat odstranjuje takozvane “HOT-SPOTS” .. .
•	Tri hitro-zmrzujoče police zamrznejo hrano trenutno .. .
•	Na vratih je 5 polic čez celo širino...
•	Nova “Power Capsule” je poro-	na teden
štvo za varnost hrane!	zraven malega naplačila
Naše podjetje prodaja vse Frigidaire izdelke in druge hišne potrebščine tudi preko morja v vse države Evrope.
BRODNICK BROS.
Furniture and Appliances
16013-15 WATERLOO ROAD IV 1-6072	IV 1-6073
Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop.
ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure zvečer! V torek in soboto do 6. ure — V sredo zaprto cel dan