PavloM Iranko v tfriavt SMS. Mr Poiameuia itev. 80 vin, 91, Itev, V UubUani, v četrtek 22. aprila 1S20. Leto IV. fahajja rasetii ^ondeiljka In dneva po prašniku v e, m k d e n opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Fmičiškaj-mkfl uliea št. 8/!., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod' p isti ti, sicer se jih ne priobči. Hokopise se ne vrača. Oglrisi: Enostolpna petit-vrstica K 2’70, osmrtnico in zahvale po K 8*20, razglasi in podano vrstica po K 3'60; večkrat, objave po dogovora primeren popust. Glasilo lugeslov. socUaSno - diemokratiin« stranke. Telefonska št. 312, Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 168, za pol leta K 84 za četrt eta K 42, za inesee K 14. Za Nemčijo celo leto h 204, za ostalo tujino in An eriko K 228. Reklamacije za list so poštnine proste. Cpravniltvo te v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6 L, Učiteljska tiskarna. V današnji seji je načelstvo Konsumnega društva za Slovenijo določilo na predieg sodr. Antona Kristana 100.000 kron v svrbo podpore članom železniča^em za slučaj potrebe. Jutri prinesemo o le.,- velevažnem sklepu obširnejše poročilo. Za sedaj: ^Živela delavska solidarnosti' Mene tekel fares. •. Ako zasledujemo politik., naših meščanskih strank in zlasti sedaj vladaioče skupine, se moramo domisliti nehote na lepo svetopisemsko zgodbo. iz koie smo pov/.eli besede, smo lih napisali temu članku na čelo. V davnih časih ie bilo, menda v Babilonu, ko je buržoaziia raiala. ko so se pripravljali zunai viharji. Takrat se le prikazala na steni nevidna roka. ki ie zapisala na steno besede : mene. tekel, fares in prorokovala tej buržoaziii pogin. Kar se ie dogaialo nekoč v dai-niem orijentu. to se dogala v naši dr žavi pred našimi očmi Našega ljudstva sicer ne ogroža noben sovraž nik. ne zunanji, ne notranji. Ena velika sovražim sila pa ic vkliub temu. nevidno med nami, ki ie v stanu postaviti vso našo bodočuost na kocko. Naše »rosnodarstvo ie Vsak dan hulše desoreanizirano. Celi stanovi, ki so vez in kit države žive v naj težjem pomanjkanju in morajo ku biti dan na dan interes na domovini, ki jim daie kamen mestc kruha in zapostavlianie mesto ljubezni. To je težek položaj, ki zahteva, da so tisti, ki so v današnii družbi za organiza-ciio gospodarstva odgovorni, na svoieiu mestu, Kaj pa smo videli? Da bi bila buržoaziia nairaje videla, da ii organizira delavstvo n l e-n o družbo. Sama pa le mislila, da se sme med tem med seboi prepirati In metat] vsakemu polena pred noge, kdor bi si uoal samo opozoriti na velike gospodarske probleme, kojih rešitev čas nuino zahteva. Ne bomo trdili, da ie bila buržo azija v preišnii vladi na višku. Ako bi bila. bi bila znala odložiti inarsi-kak spor. ki bi se ga dalo tudi še pozneje rešiti, na poznelši čas. Vendar D« lahko mirno podčrtamo, da nosi klavno krivdo na nevzdržnem oolo-Žafij. v koietn se danes nahajamo, baš sedanla vlada in nieni voditelii. Živo nam je še v spominu, kako ie pretrgal sedanji minist-ski predsednik Protič pred mesci vse vezi z levim krilom buržoaziie in to na način. kakor ga menda parlamentarna agodovina ne pozna. Iz te ošabne surovosti — drugače se takratnega postopana rie more imenovati, ie moralo priti ono razpolož^nie. ko ie bila vsaka not do nuino potrebnega dela nemoKoča. Med tem. ko so se gospodje Protiči, Pribičeviči in Korošci med seboi prepirali, oa se najpotrebnejšega ni storilo, ker ni bilo časa zato. Draginja ie vsak dan rastla, živlienie ie oostaialo vedno težle --vrh tega so stale cele industrije pred propadom — naša buržuazlja pa. — ont ni rajala, - pač pa se )e med seboi za malenkostne stvari prepirala in vsaka pametna misel, ki lo je kdo izrekel, ie našla tolpo nevo-šllivcev. ki so smatrali za svofo nai-višjo nalogo, da k) oblatilo. Ko ie prevzela vlado nične naireakciionar-neiša in najnesposobneiša skupina, se je vse še neizmerno poslabšalo. Tako smo prišli do tega. da se kažejo na steni za vso našo bodočnost usodna znamenja, ki pišejo naši nesposobni buržiiaziii. pred vsem pa sedanji vladi svoj: mene. tekel.fares. Železničarski štralk se vleče že dneve in dneve in kakor vse kaže šc dolgo ne bo končan. Ne bilo bi ga težko končati. Delegati Saveza železničarjev so šli, kakor prav Ho časniška poročila zelo daleč in so bdi pripravljeni začeti z ministrstvom saobračaia pogajania na Piatiormi. ki bi nudila za obe strani časten izhod. Vlada pa ie to ponudbo odklonila. Kako moralo govoriti tisti, ki so tako postopali o političnem štraiku. Železjiičarll niso nameravali In ne nameravalo nobenih polit, ofenziv. Niihova stavka je le protiudarec, odgovor na lahkomisellni napad na njihovo organizacik) in na gmotno in B—BBI sociialiu) eksistenco delavstva. Stavka 5e samoobramba, ne napad. Zato ie bilo »a tudi od vsega po-četka lasno, da bo odpor delavstva skraino hud. in da ieraio tisti, ki ho-čeio Iti oreko nieffa. nevarno igro. ki ne bo vedla do cilia. pač oa bo pre-trslu do temeliev vso državo. Delavstvu ie nrav. Če bo delalo ono red. bo napravilo svol red. Ako bo šla vlada po sedanji poti do konca. — bo imela svoio — politično stavko. Te stavke pa noče delavstvo. a»nr>ak nesposobna vlada, ki io ie tako zavozila, da ne ve izhoda, pa vkliab temu nima poguma, da bi odkrito in brez odloga priznala da li le zapisano- mene. tekel, fares In Izvajala iz tega konsekvence. Konpres soc. dem. stranke za Jugoslavijo v Zagrebu. Dne 4. aprila se je vršil v Zagrebu kongres soc. dem. stranke Jugoslavije. Stranka v Sloveniji se kongresa ni udeležila. Vsekakor pa Je bil kongres važen za razvoi sociali stičnega proletarijata v JugoslaviJ;. Da vidimo razvoj smeri soc. dem stranke in upoštevamo nlene sklepe. ki imaio jasno tendenco ujedinje-nla vsega proletarijata v Jugoslaviji. priobčuiemo v objektivno presojo vsemu res zavednemu proletariatu na kongresu sprejeto resolucijo o uledifienju. Deklaracija ujeulnieula soclialno-de* mokiatlčne stranke Jugoslavije. 'SDS 1.1 Socialno demokratična stranka Jugoslavije hoče in se bori za popolno politično in ekonomsko enakost vseh liudi. Ona je družba dela, t. za diužbo. v kateri nihče ne bo mogel na drug način kakor z delom priti do sredstev za živlienie • Delo mora biti koristno za družbo, in more biti fizično (telesno) ali pa intelektualno (umsko). Vsled tega ie socilalno demokratična stranka politična oreanizaciia takih fizičnih tovarniških, obrtniških, poljedelskih itd., kakor tudi umskih delavcev. Današnji družabni red ie osnovno različen od družabnega reda, za ka terim stremi sociialna demokracija V današnjem družabnem redu vlada ogromna ekonomska in politična neenakost. Glavni vpliv na potek družabnih in državnih poslov vrše kapitalisti (bogataši) ne pa delovno ljudstvo, ki vstvarja vse materijalne in duševne predmete, potrebne za življenje Vsled teea se današnja družba po vsej pravici imenuje ’«a pitatfstična. To je družba nepravice, ekonomske in politične neenakosti Vsled tega je sociialna demokraciia zoper kapitalistično družbo. Deluje z vsemi silami na to. da io uniči in lo zamenja z boljšim družabnim redom. t. j. s socijalističnim. V socialistični družbi bodo sredstva za produkcijo in promet (zemlja, rudniki, stroji, orodle itd.) skupna, družabna jast. ne pa privatna lastnina. Ko se to udeistvi. bo mogoča popolna ekonomska In politična enakost Hudi. enakost, katero želi in za katero se bori sociialna demokraciia. Današnii družabni red ni od ne-kdal obsioial. Pred njim le v vsej Evrooi vladal še slabši družabni red: fevdalizem (graiščakt). od katerega imamo pri nas še ostanke (begi V Bosni, Hercegovini. Stari Srbiii In Macedonii5. vlasteline na Hrvat-sketn. v Slavoniil. Vojvodini in veleposestniška v Sloveniji), kateri pa dandanes že izumira. Pod niim ie le-lovni narod trpel še hujše, kakor trpi danes In kakor le ta bivši stanovski družabi red. ki le temeljil na neenakosti In krivici, moral stopnjema propasti, ravno tako mora propasti današnii družabni red in se mora za menjati z boljšim, socijalističnim. Po shvačaiflii socijalne demokracije ie to neizogibna posledica naravnega družabnega razvoia. ki se mora z vollo in delom političnih strank ovirati ali pospešiti, nikakor r>a ne preprečiti ali nenaravno pospešiti. Torej: kapitalistična družba le nastopila kot faza v poteku družabnega razvoja. Bistveno je v njej oblast kapitala in novo formiranje družabnih razredov, med katerimi se posebno odražata kapitalistični m delavski razred. V rokah kapitalističnega razreda se nahatajo sredstva za produkcijo in promet. med tem ko Je delavski razred brez njih in Je vsled tega prisiljen predavati svoio delovno moč kapitalističnemu razredu. Zaradi tega ie delavski razred Izpostavljen brezobzirnemu in okrutnemu izkoriščanju od strani kapitalističnega razreda. Na ta način kapitalizem kopiči na eni strani veliko bogastvo, izobilje in lazkošje, na drugi strani oa bedo in nesigurnost Ob«*>Ja može in žene na težke in ubiiaioče posle, obsoia deco na pridobitno delo. uničuje porodično življenje, ubila telo in dušo. vstvarla siromaštvo in prostitucijo, alkoholizem in zločinstvo. In vse to zato. ker se celokupni sistem današnje produkcije ne upravlja primerno' stvarnim potrebam družbe, temveč primerno potrebam kapitali- stičnega profitarstva (dobička). Vsled tega povzročuie kapitalistični način produkcije periodične ekonomske krize, katere z vso svolo pezo muč'to delavski razred in vse delovno ljudstvo. Tudi voine se iavliaio kot brezobzirna posledica kapitalističnega načina produkcije. Vse gori navedene okolnosti tiraio delavski razred na odpor in v boi. Ta boi postaja vedno ostrejši in zavzema vse večje mere. v kolikor se kapitalizem iačle razvija, tako da vsled njega mora trpeti ves narod in vsa dru-žba. Ta bol. ki je prvotno bil neorganiziran in spontan (nastal sam od sebe). ie postal pod vplivom in vodstvom sociialne demokracije sistem družabnega boja: vodi se zavestno, z načriom in popolnoma določenim ciljem. Cilj pa ji le izmena današnjega družabnega reda. To !e zaveden razredni boi. Sociialna demokracija hoče družbo, v kateri ne bo niti razredov. niti razrednih bojev. Ona ss popolnoma zaveda, da se do te družbe ne more priti z unorekanjem in prikrivanjem razieduih nasprot’1, temveč s oremembo temeiva današnjega družabnega reda. t. 1. s pre-osnavllanjem vseh sredstev za oro* dukciio in promet v družabno last. Poleg kapitalističnega in delavskega razreda, ki sta v nepretrganem boiu. 1e današnja družba v veči ni sestavljena iz vseh malih slojev: kmeta in meščana. Kmetje so znatno v večini. Pa tudi ti sloji neizmerno mnogo trpe vsled kapitalističnega načina produkcije. Kmet kakor mali obrtnik živita neprestano pod pritiskom kapitalizma, Vse, kar producirata. morata prodati kapitalistu, in vse kai jim le treba, morata kupiti od kapitalista. Na ta način so stalno in v popolni odvisnost: od kapitalizma. Vsled tega kapitalizem ravno tako brezobzirno izkorišča krnela in malega obrtnika, kakor delavca. Od te odvisnosti se morejo osvoboditi le z vstvarlenjem socijalistične družbe. Ali pravtako kakor moie delavski razred s pomočlo organiziranega razrednega bola ublaževati ostrino izkoriščanja, katerega vrši nad njim kapitalistični razred, tako se more tudi kmet v znatni meri zavarovati pred odvlsnostio od kapitalizma s pomočlo zadružnih organizacij (kooperativ). Zgodovinska zadača sociialne demokraciie ie. da budi razredno zavest in da organizira razredni bol ne samo proletarijata. temveč tudi kmeta potom vseh organizacij, s pomočio katerih se bo zaščitil pred kapitalističnim izkoriščanjem. Razredni bol delavca in kmeta, politično, sindikalno in zadružno organiziranj« služilo kot pota. no katerih se bo kre- LISTEK. Ant. P. Čehov: Soseda. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Dalje.) Vlaslč se ie stisnil popolnoma k njemu, da j" ob šumenju dežja in v terni in že nesra m««)?1’ ka* dolgočasnega, slič- svo|e ženitve; Peter Mihajhč ga T * f oosluSati, morila ga Je misel, da vsak čas ugleda sestro. sDa, mnogo si troel v življenju,« Je izore- govoril mehko, »Toda oprosti, najm pogovor le krenil v stran. Midva ne govoriva o tem.« »Da, iia, resi Tedaj vrniva se k svoji stvari,« je dejal Vlasič in vstal »Pravim ti. Petruša, najina vest je čista. Nisva poročena, a da je najina zveza popolnoma zakonita, mi n! treba dokazovati. Ti misliš prav tako svobodno kakor jaz. in v tem oziru, hvala bogu. ne moreš ime^i drugih misli od mene. Kar se tiče nahne bodočnosti, se ti ne velja vznemirjati. Delal bom kot črna živina, noči bom prebdel, z eno besedo, Jiprtžein vse sile. da osrečim Zino. Imela bolera-sno življenje. Vprašaš me: Ali boš temu kos' Bom, bratec! Kadar misli človek sleherni tre notefc le na ene, tedaj mu ni težko doseči, kar hoče. A pojdiva k Zini! Morava Jo razveseliti.« Petru Mihajliču le vztrepetalo srce. Vstal je in stopil z Vlasičem v predsobo a odtod v dvorano. V tel ogromni, mraini sobi Je stal le klavir in ca dolga vrsta starinskih stolov z br^na* stimi okraski, na katera ni nihče sedal. Na kla virju ie brlela sveča, iz dvorane sta molče stopila v obednico. Tudi ta 'e bila prostorna in ne prijazna; sredi Izbe Se stala okrogla miza. se-staviiena iz dveh polovic in stoječa na šestih debelih nogah, na njej pa le gorela sveča. Ura v veliki, rdeči omari, podobni kiotu (omarici za svetniel je kazala pol treh. Vlasič je odprl vrata v sosednjo sobo in za klical: »Zinočka. Petruša Je tul« Tako! so se začuli orni koraki In v obedtii-co Je stopila Zina. visoka, stasita in zelo bleda, kakor jo je bil videl Peter Mihajlič zadnjič doma, v črnem krilu in rdeči bluzi z veliko zaponko ob pasu. Objela Je z eno roko brata in ga poljubila na sence. »Kaka nevihta!« je vzkliknila. »Gregor je odšel in ostala sem čisto"1 sama.« Ni bila v zadregi in je gledala na brala iskreno in odkrito, kakor doma; vzpričo teh pogledov se je pomiril tudi Peter Mihailič. Menda se ne bojiš nevihte,'- odvrnil m sedel za mizo. ... , . iDa, a tu so sobe vse tako velike, .nša je stara in vse zveni ob gromu kakor omara s posodo. Sicer pa ie to ljubka hišica,« Je nadaljevala in sedla bratu nasproti. "Vsi predmeti v sobi mi bude prijetne spomine. V moji sobi, le pomisli, se ie ustrelil Gregorjev ded. »Avgusta meseca, ko dobim denar, dam popraviti prizidek na vrtu.« je omenil Vasič. »Čemu neki se spomjniam ob nevihti deda,« Je nadaljevala Zina. *>In v tej obednici so bičali nekega človeka do smrti.« *To ie resnica.« ie potrdil Vlasič i» debelo pogledal Petra Mihailiča. *V letih štiridesetih ie imel posestvo v zakupu neki Francoz, po imenu Olivier. Slika njegove hčere, ki ie bila zelo ljubka, se še sedaj vaHa nekie v podstrešju. I'a Olivier je, kakor mi ie pravil oče, preziral Ruse radi njihove nevednosti in lih je neusmiljeno zasmehoval. Tako je zahtval. nai du hovnik, ko pojde mimo dvorca, sname pokrivalo že pol vrste prei in nai da zvoniti, ako se pelje Olivier je v a družina skozi vas. S tlačani in sploh z malimi liudini svoie občine ua ie po stopal seveda še brezobzirneje. Nekoč le pripotoval eden najvrlejših sinov skitajoče se Rusije, sličen Gogoljevemu seminaristu Horni Brntu. Prosil je prenočišča, bil ie všeč oskrbnikom in ostal je v pisarni. Nastalo ie mnogo različnih govoric. Nekateri govore da le hujskal kmete, drugi, da se je vani zaljubila Olivierjeva hči Ne vem kaj je res. toliko pa ie gotovo, da ga je Olivier lenega ve.čera poklical v to sobo. ga zasliševal in ga ukazal bičati. Pomisli, sam sodi za mizo in pije bordč, dočim bičajo hlapci semina-rista. Najbrž so ga tudi nnrčili. Proti iutru le nesrečnež vsled muk umrl. njegovo truplo pa so nekam odnesli; govore, da so tra vrsli v Km-tovičev ribnik. Stvar ie prišla ua dan. Francoz je plačal pristojnemu mestu neka! tisočakov in jo popihal v Alzacijo, lik; ati je potekla zakupna doba in se ie s tem stvar končala.« »Lopov!« ie vzkliknite Zina in vzdrhtela. »Moj oče ie prav dobro pomnil Olivieria in njegove hčere. Govoril ie, da je bila izredna lepotica, a precei ekscentrična. Mislim da je se-mlnarbt hkrati hujskal kmete in zapeljaval hči. Nemara to sploh ni bil seminarist. nego kaka osebnost, ki le hotela biti nepoznana.« . Zina se je zamislila. Povest o seminaristu in lepi Francozinji si ie očividno osvojila vso njeno domišljijo. Kakor se je zdelo Petru Mihajliču. se zadnji teden na zunaj ni prav nič izprc-menila, le nekam blf*dejša je postala. Gledala je mirno in navadno, kakor da ie skupno z bratom posetila Vlasiča. Toda Peter Mihaihč je čutu nekako izpremembo na samem sebi. V resnici, poprej, ko le bila Zina še doma. te z njo lahko odločno govoril o vsem. sedaj pa ni bil v s.anu, vprašati ic- >Kako živiš tu?« To vorasame so mu le zdelo neprimerno in nepotrebno. Pravtako se~le morala izpremeniti sama. Ni se ii mudilo. navesti besedo na mater, dom, svoj roman z viasičem; ni se opravičevala in govorila, da ie civilni zakon boljši od cerkvenega, ni se vznemirjala, nego j e mirno premišlievala Oliverjevo povest,.. Zakaj so sploh govorili o Oli > vieritt? (Dalje prih.) Stran 2. NAPREJ. S lev. 91. tal družabni razvoj v praven socialistične družbe. Brez socijalistične vasi ne more obstojati sociialistično mesto. Vsled tetra mora sociialna demokracija pr-vetrni kakor drugemu posvečati enako . etiko nazMivost Soc ialistično zavest ie treba razširiti tudi na de želo v vasi. ki so nrav tako žrtev kapitalističnemu izkoriščanja, kot delavski razred. Med kmetom in delavcem bo sociialna demokraciia morala v/iiosiiiv tji um testieii ’ (-reflnsko vez Ha bi ?e moglo oriti do vznosta ve socialistične družbe, ie potrebno, da se vstvarijo vsi potrebni predpogoji še v okviru današnje družbe. Prvič ie trebi* J;t še bdi izoom T.iio 'n množe vsa sredstva za produkciio ir promet, t. i. produktivna moč kapitalistične družbe mora doseči č!m viš K) stopnjo. Drugič: delavski razred miva postati čim močneiši družabni faktor Tretiič: stieiiaiisttčiia zavest mora urpvzeti čim širše sloie delovnega ljudstva, industrijskega. obrt nega. kakor kmečkega. Četrtič: Vse stroke duševnih in tehničnih delavcev oraio biti nridobiiette za stvar soc Ulizma. Na ta način bo postal so-cilalizem žetia ogromne večine delovnega naroda In ne bo samo nje gova trenutna zmaga temveč tudi njegov tralni obstanek mu bo popolnoma zasiauran. * Vse svofe politično delo bo sod-lalna demokracija prilagadovala istočasno tako neposrednim materilal nlm in duš. potrebam širokih slojev delovnega naroda, kakor tudi vstvar-fanlu končnega sociialističnega cilja Neposredni razredni boi proletarijata bo izpopolnjevala s svolo parlamentarno in komunalno akcijo. Kdal se bo odslužila revohrcHonameiših. kdai pa zmernejših mer. ie odvisno od okolnostl. Potom tiska, zborovanj in konferenc bo delala na i ni«kem in moralnem povzdigu širokih slojev, delovneea lindstva Neposredno se bo bn: 'la /oper vse družabno zlo. borila se bo za čim Širše ekonomske, polit, in druž. reforme v korist delovnega (iudstva. zahtevala bo sociializa C'io vseh strok produkcije in prome-s Soc. demokraciia obsoia vsako zatiranie in izkoriščanje, in se bo borila proti njemu, na nai si izhaia a kakršnegakoli vzroka. Obsoja in se bori orot: zatiraniu rase po risi. sno la po spolu, naroda po narodu In vere oo veri. Priznava vsakemu prepričanju popolno svobodo in vsakemu narodu popolno pravico samoodločbe in pravico, da si ustvari samostojno državo Dosledne temu zalite va popolno samoodločbo tudi za Ju goslovanski narod. Zahteva zaščito manlšin v okviru mela Jugoslavije za druge narodnosti, v okviru meja dru" gih dižav na isto zaščito za vse ta-mošnje narodnostne manjšine, torej tudi za Jugoslovane. (Konec prih.) Malomeščanstvo. O malomeščanstvu v Ameriki piše »Proletarec«: Če tudi kontrolirajo kapitalisti vse meščanske stranke, ie vendar vsal v nekaterih dosti takih, ki smatralo svoje stranke In njih voditelte za na sprotnike kapitalizma in so sami kapitalizmu sovražni. Poidite med ameriške tnalome-ščatie. pa iih poslušajte, kadar politiziralo. Človek ne ve. ali bi dejal, da so »e v tem oziru Američani evro-pebirali. ali so se Evropejci tukal poni ■ [kanili. Toda gotovo te. da po staiaio vsi enaki. Vst postanejo špl-sarJL O politiki govore sicer večinoma le takrat, kadar so znanci lepo med sabo Kajti v tet sladki deželi svobode le toliko strahopetnosti doma. da |e y despotičnib državah gotovo ni ve5 nafti kakor tukal Ako se pojavi v družbi ali pa le pri sos^ilnli mizi neznan človek, te-dal gotovo utihne vsaka beseda o po litiki. m gospodje gosti so takol »samo fciznismem«, ki zatriuleio. da moralo živeti od vseh. kakor da bi mogli imeti zaradi tega tudi prepričanje vseh. Ali če se čutite brez nadzorstva, 6e ne shitijo v neznancih nobenega trustarskega' afi podobnega Spicla, tedaj grme proti velekapitalistom, kakor da Ima že vsak pripravljeno gorjačo z volilnih plakatov. Tedaj so od Rockefellerja. Oarvja, Schvaba, pa do zadnjega milijonar la vsi same pijavke, in blag! Purgarji le obžalujejo, da lih po zakona ne morejo linčati. Bil bi prizor za bogove, če bi se ravno v takem firenotku pokazal kak-5en Oarv ali sploh kateri Izmed bogov po Mam ono vi miJosti na pragu. Kajti če ni ravno lep pogled na ljudi, ki se valiaio po trehubih v prahu, bi bil vsai zabaven. Junaki, izpremenjeni v zajce, dajejo vedno dosti šale. Ali dokler so med sabo, so junaki. Ce živ« v Ameriki res kakšni teroristi, niso mogli biti nikdar tako radikalni, kakor znajo biti ujezeni purgarji. Seveda ie v stvari zopet mala sitnost Ako so taki hudi Špisarji slučajno porotniki, pa lim DTide v roke človek. ki je le obtožen takozvanega terorizma. tedaj se lim zde še vsake vislice prešibke zanj. Ktiub temu so radikalni, kadar imaio čašo ali buteljko pred sabo. In mi jim celo verjamemo, da so radikalni tudi v duši, da sovražijo velekapitaliste in da bi jih z veseljem pokončali. Kadar zagrmi v volilni agitaciji agitator, da te treba zatreti te pijavke, se iim zažare obrazi, in Ce potem volijo takega gromovnika, so prenričani, da so volili protikapi-talistična. Kapitalizem lina v Ameriki svoje pionirje, svoje pristaše, svoje oprode, svoje zagovornike. Kapitalizem ima v Ameriki tudi svoje nasprotnike, svoje sovražnike. Če hočemo gpvoriti bolj natančno. moramo pravzaprav reči: Kapitalisti imajo v Ameriki svole nasprotnike in sovražnike. To ie namreč slara. ali marsikomu še pred kratkim neznana resnica, da ne dela veFckapitalizem škode le delavstvu, ampak vsem. ki ne. urin a-daje direktno njemu. In pogostoma škoduie srednfim slojem še veliko boli kakor delavstvu. Kapitalizem ne more uničiti de lavstva Če sovraži mnogokraten mi lilonar nroletarilat viz vsega srca in iz vse duše svoje«. Če bi ga rajši tepel s škorpiloni kakor z biči. vendar ne more izpremenitl dejstva, da po trebuie delavstvo. Kajti le izkoriščanje delavstva mu more nositi ogromne obresti In pomnoževati kapital. Srednlih slojev ne potrebuje kapitalizem. Oni so mu le na poti. Oni kvarilo njegov sistem in nlega izpopolnitev. Nlegovi interesi mu nikjer ne velevalo, da mora varovati srednje sloie in Jih ohraniti. Čimprel izginejo. temprel bo kapitalizem lepo zaokrožen. Zato Ve kaptalizem absoluten nasprotnik srednjih sloiev In gre naravnost za tem. da lih odpravi kot nadležno nepotrebnost. Z organizacijo velikanskih podjetniških družb iim izpodkopava tla pod nogami. '< neizprosno, brezobzirno konkurenco iim ubija eksistenco. To spoznava malomeščanstvo, četudi ie njegovo spoznanje dokai megleno. In iz tega nejasnega instinkta se porala njegovo sovraštvo do velekapitalistov, do piiavk ki mu sesait) kri , _ , Ali se ima kapitalizem česa bati od takih sovražnikov? Nikdar ni čutil strahu pred niimi. In prav fe imel. Špisarji ne morejo nikoli postati resnično nevarni kapi tallzmu. Celo če se organizirajo kot sredtall stanovi, ostanejo brezmočni proti vladaločemu kapitalističnemu or teku Izkušnja v Ameriki kaže to tako lasno kakor po vseh deželah, kjer se le malomeščanstvo spuščalo v boj z velekapitalom. Amerika prihala s tem eksperimentom že precej pozno. Ko se Je začel v Evropi na podlagi moderne tehnike razvijati kapitalizem kot gospodarski sistem, so se povsod roko delci. srednji in mali trgovci, manjši kapitalisti postavljali na noge m žu • g afi. Niti v orvih začetkih se niso velekapitalisti ustrašili takega iuganja. Kajti pretilcem se ie tresel glas. in Vdhib v sel navidezni hrabrosti se je predobro opažalo lokavost. Maloobrtnlki in vsi podobni stanovi so molili roke oroti državi in jo prosili za zaščito in varstvo. Ker je bilo med niimi veliko volilcev in so vlade potrebovale niihove Klasove, so Jim kazale prijazen obraz in se de lale. kakor da lih hočelo rasnično varovati* Stisko srednjih sloiev so znaif imenitno izrabljati spretni demagog«, med katerimi je bil v Evropi eden najprebrisanejšfh dunajski dr. Lu-eger. nekoč malhen advokat brez posebnega pomena, pozneje pa župan glavnega mesta, nekdaj meščanski demokrat, tovariš odkritosrčnega demokrata Kronawetterja, pozneje antisemit, krščanski aocljalec in oproda popovstva Vsa- Luegerieva slava ni imela drugega temelja, kakor malomeščansko demagogijo. Tudi on Je bil sovražnik kapitalistov. Bol proti »judovstvu« ie bil po njegovih trditvah boi proti kapitalu, ki le baie ves žl dovski. S to demagogijo se mu je posrečilo ustanoviti res veliko stranko na Dunaju in prisiliti vlado, da ie delala z niim kompromise, prisiliti celo ce-saria. da ga le potrdil za dunaiskega župana. Toda kakšen je b>l njegov boj proti velekapitalu, ko ie prišel do moči bi bi! moral pokazati, kako ubile »židovskega« zrnata? Občina, kakršna ie dunajska, ima velike potrebe in mora naročati marsikai v velikih množinah. Krščansko sociialni voiščaki so pričakovali. da se iim odnro vsi mestni viri. ko ie niih lepi Karol postal župan Ali kar so dosegli, so bili dolgi nosovi. Kaiti besede se lahko po mili volii cede iz ust. deianla so pa odvisna od razmer. Tega tudi veliki Lu-eger ni mogel izoremeniti. Ko ie ob čina giadila veliko plinarno, so ma-loobrtniki pričakovali veliko mastnega zaslužka: ali gospod župan ie povedal niihovi deputaciii. da ne more naručati vsakega metra cevi pri dru eern mojstru, temveč da more tako delo izvršiti le velika tvrdka, ki le za to sposobna v vsakem oziru. Tako ie bilo pri prvem naročilu, in pri drueem. pri desetem, pri vsakem. Gostiodie kapitalisti so prav do bro razumeli, da je velika razlika med besedami in dejanji, pa so se le na tihem smehljali, kadar ie mogočni Lueaer na kakšnem shodu grmel in ropotal oroti židovskim ilnančni-kom. Na ples dunalskeea mesta so prihajali vsi veliki dunajski židie s svoiimi židovkairi in so bili orav dobri oriatelii z velikim krlstlanom Lu egeriem. Pri volitvah v naiboli židovskih okraiih so t lahkoto zmagovali Lu egerievi mameluki, zakai židovski agitatorji so vneto agitirali za kr-ščansko-socijalne antisemitične kandidate. V Ameriki se ie protikaoitalistič-na agitacija oglašala v demokratični stranki. In ustanovna se je progre sivna stranka z naglašenim namenom. da se bo bojevala zoper truste in velike kapitaliste. Kai ie nastalo u vsega tega? Progresivna stranka ie skoral neopaženo umrla. In demokratle? Love se. na ne vedo. kle in česa nal bi se opriiell. Radi bi si priborili ljubezen in zaupanje malomeščanskih sloiev a boje se zamere pri kapitalistih. Prvi imaio glasove, ati drug! Imalo denar. Tako ne prideio ne do načela, ne do jasnega programa, ne do akcije. Svojim ljudem — izvzemši grafterje — niso mogli nič pomagati, kanita llzmu nisc mogli škodovati. Tiči se ne upaio biti. miši ne maraio biti. pa so netopirji, nikomur v prid in k večjemu sami sebi v škodo. Z besedami, z obljubami so prišli na vihunec. ko ie bilo treba pokazati delanja. so telebnili z višave v brezdno. Don Kihot se je bojeval z mlini na veter; ameriški demokratle se bo-luleio z vetrom samim. Uspeha ne morelo doseči v tem komičnem boju; ali kadar samo malo močneje zaniha, iim lahko Izpodnese noge ter jih položi na tla. Bilance svetovna vojne. V »Arbeiier Zeitung« ie pred,dne-vl priobčil s, F- Anspach zanimiv članek pod gornjim naslovom. Stvar le za nas sociialiste važna pri pro-učavanju sedanjih razruvanih razmer ui posledic, ki iih je prinesla s seboi svetovna vojna. Noben dogodek v zgodovini ni šel prebivalstvu Evrope toliko na živce kakor ravno svetovno klanje zadnjih štirih let. O posledicah vojne, ki bodo uplivale na narodno gospodarstvo še desetletja, si danes ne moremo vstvariti še nobene prave slike. Za enkrat moremo proračunati samo smrtne izgube; pa tudi pri tem smo vezani le na približne cenitve, posebno kar se tiče Balkana in Rušile. Alf že naiorevidnejša cenitev daje fantastično število, na podlagi katerega sl moremo šele predočitl velikoij krivde, ki lo nosilo na svojih ramah volni huiskači. za kojih vrnitev deluielo na skrivnem razni elementi, ali pa lih skušajo obvarovati pred zasluženo kaznijo. Umrljivost, ki lo le vojna povzročila, se da naiprvo določiti predvsem pri padlih v volni in zmanlšaniu števila porodov. K temu orihaia še ne-broj drugih okolnostl, ki so sila neugodno vplivale na stanje prebivalstva. Umrljivost se Je zvečala tudi pri civilnih lludeh v vseli državah, seveda različno, kakor ie pač ta ali ona dežela trpela vsled blokade, okupacije, upotiebliavanla industrije v vojne svrhe in uporabe fizično ma- lo zmožnih Hudi pri težkem delu. ter v kolikor so bile razširiene nalezliive in spolne bolezni in v kolikor le sploh odlenjala duševna eiasticiteta posameznih narodovI Te okolnosti so različno vplivale na posamezne dežele. Civilno prebivalstvo Francije. Belgije in bivše Avstrije ie mnogo trpelo vsled okupacije, med tem pa le prebivalstvo Nemčije, kateremu je okupaciia kolikor toliko prizanesla, občutilo tem huie posledice izstra-daine blokade, vsled katere se ie njegovo število skrčilo približno za 700.000 ljudi. Če primerjamo poleg tega še števila, ki so sedal ugotovile na. z onimi iz voine dobe. opazimo, da se ie število smrtnih slučajev, ki se iih sedai ugotavlja, s.lno zviša-ie doseda< smatralo še pogrešanim, ter pri umrl:h vomih ujetnikih itt onih ki so umrli vsled zadoblienih ran in izsiradanosti. Število porodov v Nemčiji od 1. maia 1. 1915. pa do 1. avg. I. 19i9. je padlo za nič mani kot 3 in pol mi lijona. pri tem pa so vračunjena le mesta, ki štejejo več kakor 15.00:1 prebivalcev. Po uradnih podatkih te Nemčiia izgubila 2.100.000 v vojni padlih mož. Poleg tega ie vsled iz stradanosti umrlo 700.000 liudi. Na španski bolezni ie umrlo 100.000 do 150.000 ljudi, katere nrav tako lahko smatramo za vojne žrtve. Vsega skupno le izgubila Nemčiia. če vračunamo one. ki so umrli vsled izstra-danosti v prvi polovici leta 1919. 2.750.000 ljudi. Če se oziramo pri tem še na dejstvo, da t? izostalo vsled volne ogromno število porodov. lahko rečemo, da znaša izguba Nemčiie najmanj 6,300.000 ljudi. V koliko ie izostalo število porodov v bivši Avstro-ogrski. se da vsled njene delitve le približno določiti, gotovo pa za 3*A milijona. Do konca leta 1918. le znašala zvišana umrllivost 1.7 do 1.8 miliiona. Ker pa le silno slab gospodarski ooložai po vzročil tudi še v letu 1919 umiranje v masah, ie število dveh milijonov izgub računano skupno z 1 in pol ml -liiona v voini padlih gotovo še premajhno. V Franciji je po statistiki ministrstva dela izostalo vsled mobilizaciie okroglo 1 in pol milMona porodov in zvišana umrljivost le zahtevata med prebivalstvom mest 450.000 žrtev. Poleg tega ie. kakor le razvidno Iz statistike v ‘•Statesman Vearbooke in izjave državnega podsekretarja Abrami-a v zbornici, padlo v boju 1.400s000 ljudi. Izgube Francije znašalo torei najmanj 3 in eno tretjino milHona ljudi. Anglija je imela najmanj izgube pri ostalih porodih Ta njen minus znaša namreč le 850.000. Plus umr-liivosti nienega civilnega prebivalstva ie do srede leta 1919. okroglo 200.000, padlo oa je v voini približno 1.060.000 voiakov. Anglija je žrtvovala torej v tel voini vsega sikupal 2.100.000 ljudi, kar je relativno malo. ker ie počasneie in tudi oozneie mobilizirala, kakor druge države In so niene prehranjevalne prilike bile kolikor toliko ugodne. V Italiii se more izostanek porodov ceniti približno na 1,400.000. Civilnega prebivalstva je umilo do srede 1. 1919 vsled vojne okoio 300 tisoč ljudi, padlo pa jih je po uradnih izjavah 550.000. Skupna izguba njenega prebivalstva bo okrog 2Ya milijona ljudi. Po vsem tem |e torej pet evropskih velesil izgubilo več kot 20 milijonov ljudi! Združene države ameriške so izgubile 52.000 vojakov na bejnem polju. Pri malih državah in v Rusiji se izgube prebivalstva zelo težko določi. Za Belgijo je preračunal C. DO-ring v svojem spisu »Die Bev8I-kerungsbewegung Im Weltkrieg« izgube na 375.000. Bolgarija je vsled svojih ugodnih prehranjevalnih razmer manj trpela. Vseeno pa se more reči, da Je izostalo več kot 155.000 porodov m da je zvišana umrljivost zahtevala 120.000 ljudi, od katerih je približno polovica umrla kot vojaki na fronti in v bolnišnicah. V Ru-muniji se je po DOringu umrljivost zvišala za 360.000, med temi je 159 tisoč vojakov. Srbija le Izmed vseh vojnjočih se držav največ trpela; In to vsled okupacije In bega večine prebivalstva. Epidemije so strašno razsajale med srbskim ljudstvom In Bolgari sami so v vojni pomoril! 40.000 Srbov (večinoma žena in otrok). Ce se računa, kakor piše »La Serbie« Izgube na porodih z 300.000, ta se cent zvišano umrljivost na 1.330000, med kniimi te približno 7000.00 voiakov. znaša skupna Izguba Srbile 1,630.000 UudJ, torej 35% vsega prebivalstva. Rusija vsled svoje obsežnosti vojne ni tako zelo občutila, kakor Jo druge dežele. Vseeno pa je transportna kriza povzročila težave v prehrani mest in ogromen izostanek porodov v Rusiji, kjer Je bilo v vojno vpoklicanih 20,000.000 mož, je bila naravna posledica. Če je Rusija ofj-cijelno prenehala z vojno v začetku 1. 1918, je sovjetska vlada s tem. da ie vojaštvo pridržalo Pod or /um preprečila povratek voinih ujetnikov in se izostanek porodov v Rusiji lahko določi 7. 9 milik'nj »Srarps*- uit Yearbook« ceni krvave izgube Rusov na tri milijone, med vojno Pa je umrlo v Rusiji dva milijona liudi več kakor sicer Skupno ie število prebivalstva vsled vojne zraaniSalo v Pn-siji približno za 14 milijonov ljudi. Koliko ;ztrub ie utrpela turčija. Finska. se ne da začasno niti ceniti Tudi v nevtralnih deželah je prebivalstvo vsled voine umiralo: predvsem vs!ed preiiranbenih kriz In nnlezlii-vih bolezni. Če sedai seštejemo vse te številke k? navajalo približne izgube raznih naiboli prizadetih bojujočih se Hr^av, vidimo da TO’ wv) človečkih žrtev Ali niH ta taii^efe-na številka ne vsebuje vseh žrtev. Poleg re^a. da so hile hudr. priraste vsled voiine Turčija. .laponska Or-čiva. Črna gora in siovietska Pn«,,?a. bo Se d^j^a desetietia starost in spolnost trpela vsled vojnih r*xledic. levilo plodovit os ti prebivalstva Evrope se ie zmanjšalo za i? miHionov, drugi del pa se je vrni! na svoje domove nohaMten in spolno b^tan. Predočmto si sedai še sedanii nn-loža1'! Koliko voiaštva le Se ood orožjem, koliko fe še vofnib uletnt-krv ki se ootikaVi r»o vsem svetu in se ne moreio vrniti domov. T!po?+e- vsled slabih emotnib razmer «?lno padla, labkn rečemo, da normalnega por^n?5ke<*a Števila ne bo več desetletij. 7 mirno sfcnirnostVi trrlj. jvn da 'P crntnvna vnt^n ppptr> 40 mlltnnov čfnveškfft žrfev ^tevilkp ffovorp. Odgovornost /a reke krvi. ki le tekla In za smrt ne-broj nedolžnih Hti^i oa nosilo tf*H. k| so votno zakrivit? fn ?o PodaljSevi??! Vlada v IMgradu pred demisijo. LDU. Belgrad. 19. Današnja rrri-nistrska seja je nadaljevala posveto-vanie o izhodu vlade iz današnje politične situacije. Razpravljali so c raznih predlogih za rešenle parlamentarne krize. Sklenili so. da se pošlie kroni obširen memorandum o celokupni situaciji. Ožii ministrski odbor ie sestavil memorandum in ministrski predsednik Je prosil za avdiienco pri prestolonasledniku. »Polit;ka piše: V memorandumu je ministrski predsednik konstatiral. da Je nastala težka parlamentarna situacija vsled obstrukciie v parlamentu. Vendar pa je v interesu države potrebno, da se čimprel re§f volilni zakon, mirovna pogodba in zakon o moratoriiu Po dosedanjem poslovniku ni mogoče te zakonske predloge rešiti v parlamentu. S stalno kontrolo parlamenta, ki je sklican, bi se mogla v gotovj meri rešiti sedanja kriza. S svoHm Rtesovaniem v parlamentu bi mogli narodni poslanci vseh strank vsak čas preglasiti vlado, ako bi jim njeno delo ne ugajalo. Drugače ne preostaja drugega. da vlada stavi svoje portfelje na razpolago, da naj se z novimi po svetovanji na dvoru poizkuša najti drug izhod iz situacije. Parlamentarna zaednica končno izjavlja, da s e protivi sestavi kabineta nevtralnih oseb. kaokr le to svoi čas predložita udruženlu poslance^ zunaj strank. MILITARIZ4CIJA ŽELEZNIČARJEV. LDU. Belgrad. 19. Minister vojne In mornarice objavila ukaz NJ. Vel. kralja od 18. trn.: Na prediog našega ministra vojne in mornarice In po zaslišanlu ministrskega sveta sem na podlagi člena 85. zakona o ustroj-stvu volske sklenil in določam, da se v teku leta 1920. po potrebi pozovejo na dvomesečno službo v vojski obvezane! vseh treh pozivov narodne vojske in poslednie odbrane, ki so v železniški službi. Naš minister vojna in mornarice nal izvrši ta ukaz. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. LDU. Belgrad, 19- 82. seja začasnega narodnega predstavništva. Predsednik dr. Ivan Ribar otvori 82, selo ob sedemnajstih ter Izjavi; Ker vsled stavke železničarjev poslancem ni bilo mogoče pritt smatram, da ni potreba prečitati protokol zad-nle seje. Vsled tega zaključujem današnjo selo In odrejam prihodnjo n* 27. aprila ob Šestnajstih s te**®* dnevnim redom. ir / Stev. 91. NAPREJ. Stran a Stavka brodarjev končana. LDU. Beigrad, 19. Stavka brodarjev ie popolnoma končana. Brodarjem je povečana plača in dnina, kar bo imelo posledice za tarife za prevoz potnikov in blaga na rečnih parnikih. TISKARSKA stavka v bel- GRADU. LDU. Belgrad. 19. Danes so začeli stavkati vsi tiskarski delavci. Davi sta izšla samo dva bsta. nocoj Da samo »Radničke Novine« na pol Poli. Jutri ne izide noben list. Tiskar ski delavci so imeli z delodajalci Dregovore ter so pred desetimi dnevi sklenili, da bodo delodajalci danes odgovorili udruženiu tiskarskih delavcev na stavliene zahteve radi povišanja plače. Ker so delodajalci zahtevali danes še deset dni za razmišljale. delavski odbor na na to ni pristal, so tiskarski delavci začeli stavkati. POLOŽAJ ŽEI EZNIČARSKE STAVKE V AVSTRIJI. LDU. Dunai. 19. (DunKU.) Na da jiašniem zborovanju nameščencev Južne železnice je pretežna večina delavcev izjavila, da se hoče vrnili n'a deio. Nocoi o polnoči se prične fltoniet iznova. N emara bo mogoče tnalu vznostaviti tudi promet brzo-akov v Amstettnu in St. poeltnu so uslužbenci sklenili, da prično iutrl t le tih ziutiaj zopet delo. Potemtakem je zagotcvlien ves promet na £rf>Ki zapadne železnice. Tudi uslužbenci v Loebersdorfu in Dittersdorfu se bodo preikone vrnili na delo. tako da bo že Tutri promet tudi na tei nro vznostavlien. LDU. Dunai. 20. (DunKU.) O vče-raišnieni shodu uslužbencev južne železnice na Dunaju iavljaio listi, da je novi komite za stavke poročal ptezuspešnosti svoiega delovanja in izjavi) da je na koncu svoje moči. *b»»g tega priporoča, da se delo zo-net prične. Vsled splošnega vpitja se ie shod končal brez glasovanja. Iz-nrevodniki in stroievodie so med sabo sklenili, da se povrneio na delo Kakor poročajo listi, se je zvečer vr Šil kabinetni svet, kier ie državni tajnik Paul poroča? o stavki. Dosegel se ie sporazum z železničarji s •klenom, da dobi vsak nameščenec kron kot pr »dajem, kar pomeni skupno vsoto 36 milijonov kron- Listi Doročaio. da so nričeli delati tudi na asnanski železnici. DOSEDANJI IZID VOLITEV NA ČEHOSLOVASKEM. LDU Dunaj, 20. (CTU). Pri volitvah za čehoslovaško narodno skupščino so dobili čehoslovaškj socialni demokrati 44, narodni demo. krat! 12 mandatov, čehoslovaškj so. ciaBsti 17. čehoslovaški agrarej 21, cehoslovaški obrtniki 1, čehoslovaš-ka ljudska stranka 14, čehoslovaški napredni socialisti 1, nemški krščanski socialisti 4, nemški kmetovalci 3, nemški socialni demokrati 23, -nem-Skl svobodomiseln 2, nemške združene stranke 8 mandatov. Poročila o Izidu volitev na Slovaškem še niso Popolna. Nezasedenih je 67 mandatov, izvoljenih 153. SPLOŠNA STAVKA V TURINU. LDU Berlin, 20. (DunKU). »Vor-javlja iz Milana: V Turinu se Vsled splošne stavke položaj bist-Poostril. Na mnogih cestnih kri-*‘Sčih so postavljene barikade za Oviranje prometa. V artiljerijski tabor sta bili vrženi dve bombi, ki sta I*>v*rociii mnogo škode. PROTIITALIJANSKO GIBANJE V TR1POLITANIJI. Split. 20. (DDU). »Idea Na-onale poroča o zelo kritičnem po-razam Italijanov v Libiji. Protiitalf- tamln if se *’,n w vse> Tripoli-«bile >*»«-sAN REMO Urad” svet se je sestal danes ob SestJSSS ln je najprej proučeval načrt odgovora na VViisonovo noto glede turskega vprašanja. Nato se je bavil * financielnimi klavzulami mirovne oogodbe s Turčilo m z vnr.šaniem tv u rdi s f na. Hlede turškega vpraša-e?i TVhovni svet’ interna-F ardarefe Poslati v tw5ke da«« 223$ f ,?dočnost' da W turški mogotci tvorili nevarnost za mir. Spremembe v madžarski vladf — nffi\RidirnncSta- 19- (DunKU. tp ' Državni upravnik Horthv sednn Drec!,oarn ministrskega nred-nika imenoval člana narodne skupščine in glavnega pooblaščenca madžarske mirovne delegacije grofu Pavla Telekvja za zunanjega ministra in člana narodne skupščine ter bivšega ministra szegedinske vlade dr. Mihaela Doemoetoerja za notranjega ministra N->\o imenovana ministra sta bila danes zaprisežena. FRANCOZI V FRANKFURTU. LDU. Berlin. 20. (DunKU.) »Vos-sische Zeitung« iavlia iz Frankfurta ob Menu. da so kolonialne zasedbene čete včeraj odkorakale iz Frankfurta Opažaio se velika gibanja vo iaštva. po katerem se da sklepati, da se odstranjujejo polagoma mnogo-broine čete FRANCOSKI KAPITAL V AV-STRIJL LDU Dunaj, 18. (CTU). Večji del delnic vzhodne železnice je prešel iz rok avstro-ogrskega konzorcija v posest sindikata francoskih veleindustri.ialcev pod vodstvom »Dancjue Francaise pour conunerce et I’ Industrie«. Akcije so po .500 frankov. 1DU Dunaj, 18. (CTU) Podružnice dunajskega »Bankverein« v Carigradu in Smirni preidejo k francoski iztočni banki, ki se bo ustanovila. ENTENTA ORGANIZIRA NOVE HARI EKINADE. LDU. Moskva. 19. (DunKU. — Brezžično.) Po rv.iočilih iz Rige. se bo namesto Judeničeve armade po stavila nova armada, obstoječa večinoma iz nemških vojakov. proti sovjetski Rusiii. Denar bosta posodili Francija in Angliia. Vrhovno poveljstvo prevzame ruski gene>-a! Glase-napp. POŽAR V HIRTENBERGU. LDU Dunaj. 18. (DunKU.) Listi poročajo, da ie včeraj popoldne izbruhnil požar v tovarni za naboje v Hirtenbersru. Zgorelo je 29 o>v. lažen direkcije in nekaterih postranskih postopij. Skoda znaša več milijonov. Vsled tega je ostalo brez dela 1457 delavcev. Občinski svet ljubi lanski. Skieoi občinskega sveta. Na seji občinskega sveta dne 20. t. m. so se napravili nasiednji skiepi Naznanila župana: Umrl je občinski svetnik Josip Lenče: namesto odsto-Pivšega obč. svet. dr Pipenbacherja se pozove v občinski svet izvoljeni obč. svet. Fran Korene. Več zahval, odgovori na interpelacije v zadnji seji. - - V občinsko zvezo se sprejme 49 prosilcev: 6 se jih zavrne. 7 se jih sprejme proti taksi. G. Franu Jeloč-niku se podeli meščanstvo. Prečita se ustanovno pismo Agneze Zupanove ustanove za slepce; obresti naj se vsako leto razdele med štiri slepce. Dovoliuie ustanovo brat mons. Tomo Zupan, do njegovi smrti ljubljanski župan. Prodala mestnih vojašnic. Občina ima veliko premajhne dohodke. Zvišati iih ni mogoče. Deželna vlada ni potrdila niti zadnjih sklepov. s katerimi bi se zvišali dohodki od i na 5 milijonov: stroški znašajo (izredni) okolo 3 milijonov. Zato naj se ponudita Belgijska in topniška vojašnica vojnemu erariu v nakup za 8 milijonov dinarjev: čc iih ne kupi, se nal j>rodasta na dražbi. Obč. svet s. Kocmur ugovarja prodaji Občinske imovine, če se proda, naj se proda poverjeništvu za socijalno skrb za invalide in delavnice. Aleksandrova vojašnica naj se preuredi v stanovanja. — Obč. svet. dr: Adlešič pravi, da je sicer proti prodaji, toda viri dohodkov se morajo dobiti. Župan na-glaša. da se s tem pomaga občini za dve do tri leta. Treba ie mnogo poprav cest. kanatov itd. V trenutku ni drugače mogoče. Vojašnici treba popraviti najemnina že od novembra ni plačana. Pri prodaii se zahteva ta koi denar. Tudi menda ne bo treba v Liubllani toliko vojašnic. Predlog se sprejme. 1 Za posle nreueSenega delokroga. se zahteva od države 1 miliion dinar-lev, ker Je to ortežko breme za mestne finance. Dimnika! jem se dovoli 8 -10 odstotno zvišanje tarif ter razdelitev mesta v rajone (10). Odprava spominske e-like v posvetovalnici. Obč svet. sodrug Kocmur nagla-ša, da potresna slika v posvetovalnici ni posebno umetniška. Predloga ni stavil v prvi vrsti xaradi odstranitve, marveč glavno zaradi tega. da bi se razpisale nagrade za primerno zgodovinsko sliko, morda do S0.000, 30.000 in 20.000 I(. Kaj se napravi s to sliko, ni toliko na stvari. — Župan vzame predlog na znanje, dasi po vdaria. da ni denaria. Gospod župan gre na dopust s 1. maiem iz zdravstvenih ozirov, in sicer zn *tiri ted^ie Kai ie z zastavljalnico. Obč sv. s. Kocmur: Zadnjič se 1«* sklenilo, da se zastavljalnica opusti. Dasi ie bil naš klub za opustitev, ker ie bil mnenja Ja ie zasfavljSfmca na-sivna. ima danes poročila da ta zavod ni pasiven. Upoštevati ie dalj; treba, da v teh razmerah marsikdo rabi nujno denar, na ga tam dob:. Potrchnie ga za aprovizaciio ali kaj drugega ob koncu meseca."S tem. da se opusti zastavljalnica, te prilike ne bo več. dalie marsikdo ne bo mogel rešiti svojih stvari, ker se rok več ne podaljša in bo imel škodo Tudi mnogo beguncev ie tu prizadetih. Pasivna bo pa šel o sedai. ^e ne sprejema več zastav. Priporoča, da se zadeva zastavljalnice preišče in eventualno sklep revidira. Pokvariena živila. Na trgu se dobivajo čisto ponarejena in pokvarjena živila Vlleko spada med ta živila. Mleko ie zlasti za doience važno Priporoča, nat se na stavi izveden tržni nadzornik strokovnjak. Osobje tržnega nadzorni-štva nai se eventualno izvežba v preskuševališču za živila. Vloga mestnih uslužbencev za zvišanje doklad danes ni na dnev nem redu., Upošteva nai se ta vloga in nai velja isto za mestne kako« velia za državne uslužbence. G. župan da zagotovilo, da se bo to v zrnishi skleoa obč. sveta zeodifo- Stanovaniska beda. Silno pomanjkanje stanovanj v Ljubljani zahteva nujno potrebnih akcii Treba ie zato denarnih pomoč kov. graditi večie hiše. izoreniembe stavbinskega reda za Ljubljano in sodelovanja občinskega sveta. Novi zakon glede zidave stanovanjskih hiš ima dobre strani. Ce danes ni mogttče mnogo ziaati. se pa da v mestu dvigniti nekaj hiš ob manjših stroških Tudi predpisuje stavbinski red debele zidove Kakor nikjer, za to so pri naš hiše precej dražje. Stavim te-le predloge- Slavni občinski svet skleni: 1. Mestna občina Ljubljana vza me iniciiativo glede gradbe stano vaniskih hiš v t.iubliani ter stopi v stik z zavodi, ki so dolžfir graditi stanovanjske hiše. 2. Grade nai se večie hiše in po najceneiših načrtih z maihnimi in srednjimi stanovanji 3. V ta namen nai se votira ozi roma najame večia milijonska glavnica. 4. Glavnica naj se amortizira v 70 do 90 letih. 5. Izpremeni se na? stavbeni red mesta Ljubljana, da se omogoči izrabo prostorov za stanovanja, kar se da deloma izvesti z dvignjenjem hiš in eventualno s potrebno adaptacijo podstrešnih prostorov. 6. Izvoli nai se danes osem-člen-ski odsek, ki se pod predsedstvom gospoda župana ali njegovega po oblaščenca v prihodnjih dneh posvetuje o izvedbi teh predlogov. 7. Točko 6. predlagam kot nujni Predlog. Predlog nujnosti je bil oklonjen. Gospod župan ie obliubil. da se skliče o tem vprašanju enketa. da se posvetuje o načrtu glede sorememb In glede glavnice. Ker smo sedai v tako kritičnih časih, bi b>io prav umestno, da bi h* občinska seja vršila vsakih štirinajst dni. Gospod župan ie ta nasvet sprejel in bo sklicaval seje na štirinajst dni. Železničarska stavka. Obč. sv. s. Mihevc ie opozarjal na železničarsko stavko ter nasvetoval, da se gospod župan obrne na vlado ter vpliva na to. da se stavka čimprei konča. Med ftiegovim govorom le padlo nekai medklicev. (Obč. sv. Šeriak1 Nikomur se tako dobro godi kakor železničarjem. — Obč sv. Ložar: Zakai na ftniiKajo? —. Obč. sv. s. Tokanv' Korošec hoče štraik.) Nato stavi naslednjo resolucijo: »Občinski svet naproša gospoda župana, da vpliva pri deželni vladi, ker ni nobenega piavcga razloga, da odklanja železničarske zahteve, da se železničarska stavka čimprei končd* Zaradi stavke železničarjev preti industiiji v Sloveniji in toici tudi v Ljubljani, da ustavi obrat. Enako preti tudi ljubljanski občini pomanjkanje živil, ker je dovoz popolnoma ustavljen. Intervencija le tore! v vitalnem interesu LitiM’ane«. Obč sv. s. Kovač se strinja z govorom in resolucijo s. Mihevca. Ker le padla trditev, da ne vemo zakaj štraikaio železničaili. odgovarja, da sn to zahteve ki so bite stavliene že pred enim letom, torej niso nove. ir še te ie vlada znatno skrajšala. Umestno ie. da se nanravi od občine pri tisk. da ne bodo liudie preveč trpeli po krivdi merodainih faktorjev. RcS'iln<:i!a $e sprejme. Novice. — Dr. Seaton Watsen, ki je znan pod psedoriinom Scotus Viator. tajnik dru^va »Serbian Society« in eden ustanoviteljev »Serbian Relief Fonda«, namerava to leto priti v Bel-grad m pri tei priliki r>osefiti vse jugoslovanske kraje. LDU. — Podražcnie kruha v Avstrii’ Nižle avstrijska deželna vlada ie povišala ceno kruhu na 6 K. — Prvi mai v ŠvcI. Zvezni svet le pblastil urade da daio svojim uradnikom, nameščencem in delavcem za L mai nrosto. v kolikor pri tem nr bo trrelo delo. — I loyd George morilec. »Alge-meen Handelsbladet« prinaša vest Usta »Sundav Times«, da se ie pri sodni predpreiskavi zaradi umira župana Corka glasil pravdorek porotnikov: umor. k| sc ga pregrešili I !oyd Oeorge, lord Prench. Mac Cberson In redarsko oblasfvo. Porotniki sodijo, da je policija pripra-vil? umor po uradnih navodilih obeh vlad. Železniška nesreča. Na želez niški nrogi Pariz-Cherbourg ie skočil s tira vlak. Pri tem ?o bila ub^a ena oseba. 45 na ranlenih. Med njimi 12 hudo. V tem vlaki* se le vozil tudi Priand kardinal fn pariški nadškof Amett in nadškof lvonski Mau-|vo’r*n> d nadzcrsfva : fc-karfe. katerim ie večkrat nreisknše. valo kakovost mleka. To so sedaj opustili, zato je naravno, da mlekarice nrodaWo vodeno mleko Otvprlf»v tel^fflnsVe n?-t yradl1 f- Prevai’aii. Pr poštnem uradu Crna nri Preva-bal> se je ofvnrfia S. aprila f. 1. tele- 7 V?vno irovorthnco P^atol flhotapcl. Neka gospa, ■ 'ni10j. • Celovčanka, mi a tudi krasnega, elegantnega mo-Tlitbifenčapa. Mesečna plača ne •i 7^j 11 ftf'. ^ ri (y ^ * \r1 Tji ■a sta ^ nomočjo se neke trgovke Ahlki KrescencMe iz Spochiie Šiške, izvatati tihotapske posle. Iz Gotovca so prinašali v Ljubljano dvo- In eno- kronske bankovce. 2ig Je preskrbet elegantni mož. Z veseljem so začeli »žigosanje«. Zalibog zalotili in aretiral* so jih. Pri njih so našli za 1500 K malih bankovcev. Obsojena mesarica. Na uradu zoper verižnike ;e bila obso;ena Marija Cernč. mesarica in gostiiničarKa v Dalmatinovi ulici št. 15. na 1500 K globe, ker ie prodajala meso mestni hiralnici kg po 26 K. Urad ?e hkratu mrotovil da ie niena mesnica na Francovem nabrežju vedno zaprta za konzumente. Stro?o obsojene navijalke ce« mleku. Mlekarice poljubno navijalo cene mleku. Urad zoner navijale? In ve*-:*n{l:o i> v~< raj 7elo občutno kaznoval nekatere mlekarice ki so prodajale na raznih točkah mesta mleko po #»—7 K liter Ob^ofene so bde na 1000 K edobe fn dni zapora. Knnsnmptit>e - psvttdlc) cen mle» ku. Ker ie urad zoper ver<>rike ugotovil. da sl konsumentle dražd mleko sami med seboj, bo tndj strogo postopal nroti takim naviialcem. Železničarska stavka. Poloial v Liubllani. 21. aprila. Danes ie šesti dan železničarske stavke. V Sloveniji počiva še ves železniški promet. Včerai — prvi dan poziva železničarlev na orožno vajo, je potekel mimo. Stavkuioči železničarji so priredili tekom dneva dva shoda pod milim nebom. Prvi shod ie bil ob 10. dopoldne v gozdu za novim streliščem pod Rožnikom. O položa-iu ie Doročal strojevodja sodr. Marcel Žorga. Povdarjal je. da je ostalo delavstvo solijarno z železničarji. Popoldne ob 4. le bil na istem mestu • drugi shod V kotlini se le zbrala številna ‘množica. Železničar!! so prišli na shod s svojimi ženami. 13i!a jo pestra slika. Železničarji so posedli lepi prostor. Govornici so raz lestve poročali o položalu. Govori in odobravanja so krepko odmevala po pomladnem gozdu. Shod je otvortl sodrug Marcel Zorga. poudarjajoč, da je preiel strojevodja Kremžar no-zivnico k orožni vali Ob velikanskem aolavzu so dalie govorili sodr, Petrič, povdariaioč. da tako disciplinirane stavke še ni videla cela Evropa ter konštatira. da tako vzorna in resna, tako disciplinirana še ai bila nobena. Sodrug To k a n je v imenu strokovnih organizacij izrazil solidarnost vsega delavstva z žele*-ničarji. zlasti rudarjev, ki so pripravljeni za boi v dosego zahtev železni-čarjev. Sodrug Ivan M a k u c je razpravljal o splošnem položaju stavke. — Stavkujoči so sklenili prirejati vsak.dan shode v naravi, za danes je napovedan shod v Hribarjevem eaju. Deželna vlada je nabila po ulicah razglas, v katerem povdaria, da ne gre za »mobilizacijo železničarjev«, ampak za »poziv na dvomesečno orožno vaio«. Opozarja na vse zakonite posledice za one ki bi se pozivu ne odzvali, kakor tudi za one, ki bi proti pozivu delovali. Izmišljene govorice in vesti meščanskega časopisja so skrajno neiskrene in sovražne železničarjem. Zlasti se v tern oziru v lažeh in v sovraštvu odlikuje klerikalno časopisje. ki hoče s svoiim nastopom utrditi stališče svoie politične stranke. Toda pravica zmaga. Solidarnost železničarjev v Mariboru. LDU Maribor. 20. Danes dopoldne se ie v »Narodnem domu* vršil shod -Zveze jugoslovanskih železni? carjev^, kateremu ie prisostvovalo okoli 200 članov. Predsednik shoda, postaienačelnik Mohorko, le predlagal, nai se železničarji z ozirom na sklep'liubllanskih tovarišev povrnejo na ddo. Ko je stavi! svof predlog, nai se stavkajoči povrneio na delo in ie svo! predlog dal na glasovanje, so navzoči Iziavili. da hočejo nadalje vstraiati v stavki. lin liska mk. Casu primerno čtivo kupujte, čitaite, razširjajte BROŠl RE: Tcmeliaa načeta scciialne demokracije (Erfurtski procrara). Spisal Karel Kautskv. I. Kdo unfiSiie proizvajamo v malem? Cena 30 vin. IH. Kapitalistični razred. Cena 80 v. IV. Država prihodniosti. Cena 40 vin. Proon«rmdnI snlsi: * Narodno vprašaajo hi Slovenci, Cena 10 vin. Vej«a in sociialua demokracija. C«-na 30 vin. Stran 4. KAPRE!. Stev, 91. V dobi klerikalizma. Cena 40 vin. Prvi majnik 1918. Cena I K. Vrni z enako volilno oravlco! Proč s carino na živita. Cena 40 vin. Zvišanje ilžihon olač. Cena 10 vin. Tajiiof-ii Soanske inkvizicijo. II.. III. in IV. zvezeR. Vsak zvezek po 10 vin. Krst sv. Viadimira. Cena 50 vin. Katoliško svetovno naziranie in svobodna znanost. Cena 70 vin. Strahovi. Cena 30 vin. Cerkvene nristoibine ali štohdna. Cena 30 vin. Raznrave VII. rednega zbora fcj^osl. soc. deni. stranke iz 1. 1909. Cena fSO vin. Koliko nritiče družinam vpoklicanih? Cena 20 vin. Razora ve X. rednega zbora ]ugosI. soc. dem. stranke Iz I. 1917. Cena 1 K 50 vin. Delavske razgiednee. 2 vrsti. Cena 20 vin. Majniške razglednice. Serija po 1 K. Prioovedni in znanstveni solsl: Lurška pra vitica. Cena 40 vin. Francka in druao. Spisal Etbin Kri* stan. Cena 50 vin. Dr. Janez Bieiwels in niegova doba. Cena I K. Primož Trubar 2n naša reformacija. Cena 50 vin. Pot k socializmu. Pr. Oto Bauer. Cena 2 K. Pod soovednlni pečatom. II. dd, Cena 2 K, Naši zapiski. Neka! letnikov nepopolnih. Posamezna številka 50 vin. Pri vseh teh brošurah so cene višje za 30%. Sodrugi, Sodražice! Naročajte zgornie knjižice naravnost ali po do-pisnici pri uoravi »Napreia«, Ljub-Hana. Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nadstropje. — Vse podružnice »Svobode* opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj navedenih brošur. Izvrševal«« odbor stranke feda kakor vsako leto tudi leto* ».Majski spis*1« Izide pravočasno v večji nakladi in bo po vsebine zelo raznovrsten. Poleg drugega bo obsegal tudi prispevke našega sodruga ETB1NA KRIŠTaNA. Organizacije pozivamo, da že sedaj naročijo spis, da se bo mogla določiti naklada in bo mogoče ozirati se na vsa naročila. Naroča se pri upravi rNapreja“, Imate bolečine? V obraza? V celem telesu? Vaše rfSišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza -fluid! Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zanrtju? Proti tema pomagajo prave Fellerieve Elza-kro-gljice! 6 škatljic 18 K. Prava, želo* dec okrepčuioča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Evgen V. Fe!-ler, Stubica donja, Efta tre št. 252 (Hrvatsko). —A,— 930 Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: .Jak. Vehovec.. Tisk s Učit. tiskarne« v Ljubljani. fiiMm jn yrf kakor peterSH), solatna »billuliu tu lil pesa, majaron, cvetlice v najlepši izbrri m debelo in drobno priporoča: SElEfl S HUP, IjBirljjM, Wolfova uika št 12. 4t)fi Primul« semit) tapir kg po Grab za s« V PCfl oddaja Slovenska kmetijska trgovini s sem U 4 JU dražba tudi neudom v skladišču Turjaški trg 3. Razglas. Ocenjevalna komisija za presojo konkurenčnih osnutkov *a zgradbo Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani je na podlagi preučevanja in skupnih posvetovanj spoznal« za najboljše nižje navedene osnutke in jih odlikovala z cenami določenimi v konkurenčnem razpisu I. darilo 10.000 kron osnutek označen z geslom L. - T. projektant inž. arhlt. Adolf Leo Dubič v Ljubljani. II. darilo 6000.— kron osnutek označen z geslom „Predlog", projektant: Tvrdka Viljem Treo, arhitekt in stavbenik, Ljubljana. III. darilo 4000.-- k* on osnutek z geslom T. P. D. v L. projektant Ladislav Lauda, arhi- v Sarajc kakor tudi sa Jelo po 9 K se dobi v trgovini s semeni SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12. 433 = lep (eiiii lilet po II t, pri odjemu 10 litrov po K 3, se dobi v trgovini s semeni SEVER & KOMP., Ljubljana, Wo!fova nltea 12. fbngjft s« skoro nova sobna kredenca riUIiu K iz orehovine, zelo masivna, z ogledali, marmorjem in brušenim steklom. Polive se v upravi ,Naprej*. Mnln naca«4u« 2 minuti od glavne mulo POiCMlO ceste 2 1 */* oralom zemlje in malo hišo na prodaj zp zadnjo ceno 3000 K. Vpraša se pri gosp. Mariji Robič v Brezjem št. 17 p. Dob pri Planini, Štajersko. 4' tekt ajevu. Ocenjevalna komisija je dalje sklenila pohvalno omeniti projekt z gesli: „Č>ni kralj*, Oblikovanje, *Nova doba“ ,Cma ruda". Izmed teh sta bila priporočena v nakup po določenih1 zneskih po K 2000. osnutka 2 gesli: „Cmi kralj* in ,Oblikovanje*. RazpisovaTka vabi projektante pohvalno omenjenih in v nakup priporočenih osnutkov, da izjavijo če želijo da se njih Srojekti razstavijo pod njih imenom, oziroma če pritrjujejo prelaganemu nakupu. V Ljubljani, dne 12. aprila 1920. Razpisovalka: Trboveljska premogokopna družba y Ljubl ani, tipise Klena Meln mapajna št. 3 ali 4. Ponudbe na poštni predal It 2. 460 temina Hale mmTiSS. stenograf ji event, francoščini ter v vseh predmetih srednjih Sol. — Naslov pove nprava .Naprej*. ! retislrcvane zadruga z omejenu zavezo »prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8, do 13. ure in jih obrestuje po Čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Objesti se kapitalizirajo polletno. VeŽje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posolila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papige v. Menice se eskompiujejo po bančni obrestni meri, = Edini, res delavski denarni zavod. =E 7051P-3UG 1 Ljubljana 456 Ec zD MOKSIEURI NADAM« I to iiht lofletie ptz le: aOSPOD I SOS Al Tl H ttlo jEEijile In tehniška plaarna Rimska c. 16 inienir dr. Mfrosl. Kasal, Iifiznanja. da 0jjls eno poverjen stavben) nienir Ltobljana, HilSerjeva ulica it. 7. Špec. stavbeno podjetje * a betonske, lelezobetonske in vodne agradbe. Izraba vodnih si). se vtdno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Ii i» izvrijeea iela Nin Uti. M 55(9 h Btit rt ta St 120 llč a p pur 1 Hilli R. Drlay, v liti in sMM po 120 g Moja na ttlo el ; 21 Lini slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 334 FRANJO CERAR, lema slannikov v Stobo, p. Mie pri IjsitfjnL E Bakrene žice in žarnice 110, 120 in 150 Volt v veliki množini na razpolago pri ŠTEBI & TUJEČ, Ljubljana, "j- Komanskep cesta it. 26. KAJO DELIČ, zlatar in draguljar Ljubljana SijgjSBjLi priporoCa svojo datinte priporočam lekarnam, EH Itlkiio olie rektif. in Juli-Maki drogerijam, zdravljišeam itd. MpliilflU tflL' (8UceUf0 prozorno Čist, na drobno in debelo onim, ifiufliiUl! tiUll ki razpolagajo z sladkorjem. en za Izdelavo pokalic so vedno razpoložljive za Sodavičarje. Srečko Potnik, Ljubljana, Siomžkova ulica 27. 209 mmmmmmum za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po z1 ato -vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vpeh nzorc-ih in merah, uhane i. t. d. K upu j e tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Prevcema v izvršitev vse stavbe stavbeno inženirske stroke in izvršitev vseh tozadevnih načrtov. Zastopstvo strank v tehniških zadevah. Nasveti itd. BS!? SEVE:R, j Tapetniška LES rezan, tesan, okrogel, kupuje „SEVERf< imlinfl lenih induslriiaieev dravske doline MIR. TepMova testa it. 41. Vino zafame&^o pristno bele §n rdele letnik 1919 nydi na vagone po ceni ec! K 14 naprej M. MlSSia, ^aberntk. Potjtane. Zopet ogromno pošiljstev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka R. Štern tetri v Celju. in sicer volne, ceiirje, tiskanine, ctamina, batista za ženske obleka, sukna kamgarna in lilačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, kiota, cvilhs, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, znradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah, Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz. kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po ze!o «T ni2kih cenah. Geviji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 llastrovani cenik zastonj! Na debelo samo v I nadstropju^ VELETRGOVINA CTRMFPK'1 CELJE ŠT. 814, RazpoSiljalntt ^ Ij vIVl Slovi nijrs. i I Kupim v s s.> k o mnolino cinkainsvlnca po najvlijih cenah. M. Ussar, Čevlje obleko peril«? plačuje po najvišjih cenah FR. STUPICA trpina 1 Mmrn v UBLJll. 1® potne košare, torbice sa trg in raznovrstne drobnarije priporoča- 414 JAKOB LAH Glavni trs 2, Maribor Maribor, Schiller Jeva ulica 17. 1 —* BetnfSka fllavnica — K so^co.ooo. Sprejema vloge na knjižice in tekoči ražun proti ugodnemu obrestovanju. Ljubljanska kreditna - ¥ Ljubljani. — banka **■* Brzojavni naslov t B?p.ka POdruSnice: Telefon štev. 261. V Spiliu, Cciiovcu« Trstu, Ssraievu, Gorici, Celju, Mariboru BorovileKi tsr fesstSna ehspc-sF.fKP® w Pta*Su. Rczervrii fondi okroglo ¥. 20,000.000. Kupuje in piodai a vse vr*te vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoivuje vsakovrstne kredite.