GLASILO SLOYEN8KBGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V cmrxGO
STEV. (No.) 61.
Angleško-ruska konferenca.
RUSK* ZASTOPNIKI DOSFELI V LONDON. — ANGLEŽI ZAHTEVAJO. DA RUS JA PRIZNA STARE DOLGOVE. — MacDONALD SVARI RUSKE DELEGATE PRED RDEČO PROPAGANDO.
CHICAGO, ILL., SREDA, 16. APRILA — WEDNESDAY, APRIL, 16, 1924.
LETO (Vol.) X.
TRUPLO MLADE ŽENSKE.
Posledica nesrečnega zakona.
vorila važna konferenca- med DEČKI NAŠLI MRTVO
ruskimi sovjetskimi zastopniki in britanskimi državniki. Ruski državniki hočejo sporazuma z Anglijo in prav tako Anglija z njimi. Rusija potrebuje zunanje pomoči predvsem posojila, da upostavi na noge svojo industrijo in trgovino z zunanjem svetom.
Angleški kapitalisti zastopniki trinajstih največjih denarnih zavodov na Angleškem je objavilo in podpisalo včeraj zjutraj v londonskem listu "Morning News" oster protestujoči članek, v katerem odločno zahtevajo od ruskih zastopnikov, da priznajo stare dolgove, ki jih je bivša caristična Rusija naredila v Angliji pred vojno. Obenem v članku zahtevajo, da Ruska vlada plača vso privatno lastnino, ki jo je zaplenila tekom revolucije in potem pod sovjetskim režimom. Kaj bodo v tem oziru sklenili se
RAZNE YESTI.
— Iz Ware, Mass. poročajo, da je deroča voda odnesla tri-letno deklico Rito Thi-bodeau eno miljo daleč, katero so nezavestno rešili. Ko je	_
prišla k sebi, je bila zdrava Preživeli so 6 tednov na kosu
ledu, ki ga je voda odtrgala in odnesla na morje.
ZANIMIV. DOŽIVLJAJ RUSKIH LOVCEV NA BELE MEDVEDE.
in nepoškodovana.
— Hong Kong, — Kitajski pomorski roparji so napadli angleški parnik Tailo, pri če-
Iz Moskve poročajo, da je
V soboto 12. aprila so vračajoči se dečki skozi Riverside v Chicago našli truplo mrtve ženske, katero je bilo pokrito z vejami in listjem, poleg tega pa tudi s papirjem časopisa, katerega datum je bil 25. februar.
To novico je prineslo tu-kajšno časopisje, kakor tudi, da se truplo nahaja pri po-grebniku Newshafer v Riverside.
Zagonetko so rešile dve ženske, katere so, ko so novico brale, se podale na lice mesta, si ogledati truplo.
Bile so teta in mati umor j e-
mer je bil eden od mornarjev sovjetski rušilec ledu pripel-ubit in šest potnikov pa ra- j al seboj v pristanišče, neko njenih. Straža je roparje od- družbo lovcev, kateri so bili gnala.	jšest tednov na kosu ledu, pla-
— 100.000 pristaniških de- jVajočemu po severno polarne-lavcev v Angliji je zastavka- mu oceanu.
lo, radi premale plače. Policija straži pristanišča in skladišča.
Izpovedba mož je sledeča: Lovili smo bele medvede,
_New York _Potniki iz kar naenkrat zaslišimo silen
pamika Amsterdam, kateri ln že f."10 odtrgani od so došli v New York iz Rotter- . e ?emlje' skorJ'a Iedu nas dama pripovedujejo, da so vi- Je nes,a;ner7da bl si	k*j
deli blizu Capt Race ledeno P°ma£atl- Za jesti nismo ime-goro, katera je bila dolga eno ™c.esar; P* smo imeli miljo in imela dva vrhova po , aj c,Sar^ in žveplenk, približno 200 čevljev visoke. , smo skfbno čuvali, med Amerikanski parnik obrežne :e®pa	Jedh surove ri-
straže vozi ob ledeni gori ter ** Zapa2lh smo enkrat n*ki
Iz Jugoslavije.
SLOVENSKI LIBERALCI RAZGALJENI. — DELAJO ZA VELESRBIJO — DROBNE
LIBERALCI NOVICE.
ne ženske. Po izpovedi mate-za enkrat še ne da ugibati. Ni- re je nesrečnica 28 let stara ti ruski niti angleški zastop-' Mrs. Anna De Joy, katera je niki niso nato vprašanje še po-, bila šele par mesecev poročena. Njen soprog je 30 let stari James De Joy, kojega jp
dali definitivnega odgovora. Ministrski predsednik Mac-
Donald je povdaril, da ne bo pred poroko le malo poznala, trpel nikake propagande*za vedela pa je, da nič ne dela, komunistične ideje v Londo- imel je pa večkrat večje svote
nu. Na Angleškem je le malo komunistov, vendar govori se, da je prišlo več angleških komunistov v London
z name-
denarja, kakor tudi, da se je večinoma držal po soft drink parlor jih in plesiščih.
Mati je rekla, da jo je vinom, da bi se sestali z ruski- j dela zadnjikrat 25. februarja, mi zastopniki. Gotovo je, da l pri kateri priliki je tudi hči bi se na takem sestan"ku raz-| pripoznala materi, da jo mož pravljalo za povzdigo komu-itepe, kakor tudi grozi, da jo nizma na Angleškem. Mac- j bo umoril. Po temu sestanku Donald je to zaslutil in je je mati šla večkrat da jo ob-strogo povdaril, da, kakor hi- išče, a ni jo dobila nikoli, do-tro bo prišlo njemu na uho, ma.
da se je po ruski delegaciji 5. marca pa gre z ištim na-skušalo s kako propagando menom tudi njen brat, a ko za povzdigo komunističnih i-j pride pred vra.ta, vidi nalep-dej*, bo ukazal prekiniti s po-j I jen listek gospodarja, kateri rajanjem z ruskimi zastopni-j tirja mesečnino za stanovalci in slednji bodo dobili ukaz nje.
zapustiti Anglijo.	fr! ^ v .. .	, , , .
Policija se trudi, da dobi
>*a drugi strani pa kaže,moža v roke, ker je gotovo on konferenca, ako se zaključi,morilec svoje žene ugodno in na prijateljski na-|	_o
cm velik vspeh za obe države. Pet oseb usmrčenih radi Ako Anglija odpre vsa morja ruskemu eksportu, pomeni to yelikanski napredek za Rusi-In na drugi strani velik
ne-
previdne avtomobilske vožnje.
Nedeljsko solnce je zvabi-
»apredek iz gospodarskega!10 v Chica^ vse> kar šti-v'idika za Anglijo. Ker v za-in kolesa m Je Podobno avto-
»eno za angleške koncesije ™obilu na sveži zrak' a žal' bo Anglija gotovo dobila od davs? Posledice te zabavne Rusije koncesije za eksplota- voznje Pnnesle velikim hišam, cijo ruskih naravnih bogastev. Ker ima ta konferenca za rešiti silno veliko točk med «usijo in Anglijo bo, kakor se Poroča, trajala skoro gotovo uo dva meseca.
POPRAVEK.
V poročilu o smrti sestre Pok škofa Trobca Miss Mari-1* T.robec, ki je preminula 7. 3 4 se ie vrinila neljuba pomota. Poročano je bilo, da ^ Pila pokojna tudi sestra v; John Trobca, slovenske-zupmka v Rice, Minn, kar ™ bila, marveč bila je nje-"a .teta. Toliko v blagoho-^pravek.
žalost.
Dva otroka sta bila na mestu mrtva, ko sta tekla čez cesto, na kateri je bilo vse prepreženo z avtomobili. Neka 8-letna deklica vračajoča se iz cerkve proti domu je bila pomečkana pod kolesi velikega avtomobila. Deklica je umrla pet ur po nesreči.
Mr. Lilly, kateri je povozil otroka pravi, da je počakal dve osebi, da so prekoračile cesto, nesreča je pa hotela, da ko je ravno zopet začel voziti ni videl deklice, katera je prišla iz ozadja nekega drugega avtomobila.
Poleg tega sta bila še dva druga moška ubita.
svari potujoče parnike.
—	V Chicagi na W. 55 cesti je bila od kare povožena Mrs. Mary Fox, stara 65 let. Bila je na mestu mrtva, motor-man Thomas Hanlej je bil odveden na policiio.
—	Iz Washingtona poročajo, da ko poteče 15. aprila pogodba majnarjev mehkega premoga, bo pustilo delo 20.-000 delavcev, medtem, ko počiva že 65.000 majnarjev po državi.
—	Winnipeg. — Farmarco Mrs. Oliver je obiskala g. Štorklja ter ji pustila nič manj, kakor štiri deklice, o** katerih tri so takoj umrle. Mati in ostala deklica so pa pri zdravju.
—	Ignacij Paderewski poljski virtuoz. da si že 65 let star, se sedaj nahaja na kon-jcertni turi v St. Paul. Izjavlja, j da po poletnih počitnicah ne !bo počival, ampak prirejal koncerte po Indiji, Kitajski in j Japonski, ker to so kraji, katere Padarewski še nikoli ni obiskal.
—	Iz Brunswicka poročajo, ca pride pred poroto 15 krivcev, kateri so zapleteni v Am-manite kompanije v Nixon eksplozijo, katera je zahtevala 18 žrtev, kakor tudi 40 ranjencev.
—	Ker je katoliška cerkev v Soux City pogorela, so pri-morani nadaljevati službo božjo v cerkveni kleti, toliko časa, da se škoda popravi. Škodo cenijo na $35.000.
—	Dasiravno se veliko dela za zatiranje bolezni gobovih, se poroča, da je v Veliki Britaniji še 300.000 gobovcev, medtem, ko jih je še kakih 7.000 po drugih krajih Evrope.
—	Na farmi R. P. Krausa v Lemars, Ia. imajo mladega prešička, kateri ima rivec slonu podobno zavihan v zrak, oči se pa nahajajo pod rilcem. Tako čudnega nestvora še ne pomnijo.
—	Iz Lizbone na Portugalskem poročajo, da so zbruh-nili nemiri v mestu Coimbra v kaznilnici. Neke revolucionarne tolpe so napadle je-čarje in izpustili na svobo kaznjence. Nato so opustošili več trgovin v mestu.
parnik, kateremu smo dajali vse "mogoče signale a je vozil dalje, tako je zopet poteklo nekaj časa v obupu. - . Strah smo imeli, da ne bi se kateremu od nas zmešalo vsled obuna, zato smo v eno mer govorili, da smo si lajšali položaj."
V takem položaju smo bili šest tednov, res čudno, da ni kateri prišel ob pamet.
-o-
GRČIJA REPUBLIKA.
Plebiscit je pokazal voljo ljudstva.
-O-
Grško ljudstvo je volilo za republiko in sicer z veliko večino. Kralj je bil poslan proč iz Grčije in protestira v pro-klamaciji na grško ljudstvo, da ima le on po državni ustavi pravico do vlade.
Venizelos se je vrnil, kot ministrski predsednik ter izjavlja, da se ne strinja s tem, da so poslali kralja proč, pripomnil je tudi, da je odredil plebiscit, kar smatra to za*naj-bolj šo metodo, da ljudstvo samo pokaže svojo voljo, bodi si za republiko ali pa monarhijo.
GESLO LIBERALCEV JE:
Bodi Srb — ali pogini!
K^j in kdo so naši slovenski liberalci, to je starejšim čita-teljem dobro znano. Pravzaprav teh ljudi ne moremo več imenovati slovenske liberalce. Zavrgli so namreč svojo narodnost in svoj jezik in silijo z vsemi štirimi v takozvano narodno edinstvo, to pomenja z drugimi besedami, da hočejo imeti v celi naši državi en sam narod, en sam jezik, eno samo književnost in to bi bilo seveda ne slovensko, ampak srbsko. Zavrgli so torej naš slovenski materin jezik in bi rajši danes kakor jutri postali Srbi in žele, da bi tudi po naših krajih vse postalo Isrbsko. To pomeni njihovo ju-goslovanstvo, ki ga sedaj o-krog oznanjajo. To pomeni narodno edinstvo, ki ga pri-digujejo dan za dnevom v svojih Časopisih, ki ga oznanjajo na svojih sestankih. Zato so se pehali tudi s svojimi glasovi. ki so jih dali v Belgradu leta 1921. za centralizem.
Današnje liberalce loči od prejšnjih avstrijskih slovenskih liberalcev samo tQ, da hočejo vse naše slovenske svetinje utopiti v srbstvu, da hočejo naš slovenski rod zbrisati z zemeljske površine — če bi bilo to od njih odvisno — in vpeljati po naših krajih samo srbsvto. V vseh drugih stvareh so tudi današnji liberalci cstali stari liberalci. Rajnki dr. Tavčar se je nekoč o svojih pristaših izjavil, da so to ljudje, ki imajo nekaj pod palcem. V liberalni stranki so se od nekdaj zbirali ood°*el-ski bogataši in oderuhi, ki so od ljudskih žuljev in na račun ljudskih žuljev tudi udob-
i no živeli. Ljudstvo so poznali
I
javu denar, da je mogel ustanoviti liste in da jih more tudi nadalje vzdrževati. Zato je bilo treba milijonov. Pomislite ljudje božji, da pošiljajo liberalci 9a tisoče in tisoče izvodov "Domovine," najogab-nejšega lista, kar jih je kdaj v slovenskem jeziku izhajajo, že leta zastonj po slovenski zemlji. Odkod denar, ko je tisk tako drag? Dajejo ga liberalni kapitalisti, da bi s tiskom ljudstvo preslepili, pre^ motili in pregovorili, da bi svoje izžemalce s svojimi glasovi zopet povzdignili do političnega vpliva. Tudi sedaj veljajo o Žerjavovih slovenskih liberalcih dr. Tavčarjeve besede, da je liberalec v prvi vrsti tisti, ki ima denar pod palcem. — Torej denarni mogotci !
Iz Gozda pri Tržiču.
Navodilo vsem botrom ob času letošnjih sv. birm je dal bivši kandidat za ustavotvor-no skupščino g. Jož. Košir pd. Hutka, da ni treba otroku molitvenika, ne "rožnega i venca. Ko je pa svojega sina ponujal za pastirja, je pa še pripomnil: kadar je pa treba v cerkev iti, mu pa delo daj! To je delo socializma ta-kozvane Kmečke del. zveze, katere delegat je on. Ali ni to nesramno ? Celo ptrokom kradejo vero!
ŽENSKA
PRIPOZNALA U-MOR.
Truplo je imela skrito v kov-čegu.
Iz Los Angelesa, Cal. poročajo, da je Mrs. Margaret Willis, katere posel je real estate, izpovedala ppliciji, da je ustrelila zdravnika Benjamin Baldvina iz Los Angelesa, držala truplo umorjenega dva dni v kovčegu,- potem pa vrgla čez neki nasip.
Mrs. Willis se je javila sama policiji, kakor tudi pokazala prostor, kje da se truplo nahaja.
Vzrok umora je navedla, da je zdravnik, kateri da je bil pijan in se ji sumljivo približeval, a ker na njeno svarje-nje ni odnehal, ga je ustrelila.
-o-
Še kakih 250 številk velikonočne izdaje Edinosti i-mamo. Ako bi jih kako društvo, ali posamezniki še radi naročili to lahko store. Posamezna številka stane 10c. — 25 skupaj stane $2.25.
samo takrat, kadar so ga izkoriščali. In ob volitvah, da jim je v svoji gospodarski odvisnosti pomagalo do političnega vpliva. Bas proti tem ljudem je moral nastopiti v 90 letih prejšnjega stoletja dr. Krek s svojimi posojilnicami, da je rešil ljudstvo iz gospodarske- odvisnosti teh ljudskih pijavk. Z velikanskim trudom in naporom smo tedaj mi, to je pristaši Slovenske ljudske stranke razširili po vseh župnijah male Raj-fajsnove posojilnice in hranilnice, ki so bile največji blagoslov za našega malega kmeta, trpina in ki so na desettisoče naših kmetskih domov ohranile pred propadom. Tega nam ne bo spravil lioben laž-nik in noben obrekovalec, pa če se tudi piše na ime "Avto-nomista," s sveta in iz zgodovine. Sedaj so se ti liberalni o-deruhi polastili vseh velikih kapitalističnih bank in podjetij in držijo po njih stotisoče ljudi v gospodarski odvisnosti in jemljejo in pijejo stoti-sočem njihovo delo. Značilno je, da je -voditelj naših slovenskih liberalcev dr. Žerjav, najboljši prijatelj največjega slovenskega kapitalista ravnatelja Slavenske banke, g. Pra-protnika. Ta Praprotnik daje tudi svojemu prijatelju Žer-
Nevaren slepar.
Ljubljanska policija je izsledila nevarnega sleparja in tatu, ki je ogoljufal in oslepa-ril že več domačinov pod raznimi pretvezami. Izdajal se je za trgovca, trgovskega potnika in drugo, samo da je imel večje zaupanje in kredit. Pečal se je ta mož tudi z razpečevanjem ponarejenih 5 Din. bankovcev, pri čemer so ga (Dalje na 4. strani.)
^DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, itd.
NaŠa banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼ ftarem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih lis lirah se bile včeraj sledeče:
Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6.90
1,000 — Din.........$ 13.4S ?
2,500 — Din.........$ 33.50 1
5,000 — Din.........$ 66.50- 1
10,000 — Din.........$132.00
100 200 500 1.000
Lir. Lir. Lir. Lir.
$ 5.10 $ 9.85 $ 23.75 $ 4625
/
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ia nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja častokral menja »dostikrat docela nepričakovano, je absolutne nemogoče določiti* cene vnaprej. Zato se pošiljatve na* kažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmeme denar.	^
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJSEK A CESARK
70—9th AVE., NEW YORK CITY-




EDINOST
(UNITY)
If ha ta vsaki torek. »redo. Četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published by: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicago. DL
__Telephone: Canal 0098.__
_Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
„. „	Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2 50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$2.00
For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 _"__For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in morejo biti preieti vsai dan in pol ored dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa •e ne ozira.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov tn poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela
Entered as second clas mattei October nth IQIQ. at Post Office at Chicago. TU., under the act of March ird »870.
Pred požarom.
Danes je za vsakega človeka z zdravimi peterimi čuti jasno, da gremo zopet nasproti svetovni vojski. Čimbolj diplomatje govore o svojih "odkritosrčnih mirovnih ciljih," tembolj se države oborožujejo. Ali izbruhne novi požar prej ali slej, je vseeno; gotovo je, da kapitalistične države vojsko z mrzlično naglico pripravljajo.
Danes šteje samo Francija več vojakov v mirnem času nego pred letom 1914. Nemčija, Avstrija in Turčija skupaj. Vsi črnci v Afriki so oboroženi. In to kakšno orožje! Ogromni topovi, ki presegajo znano "Bet*-to;' tisoči in tisoči tankov; strupeni plini, ki morejo v enem dnevu pomoriti vse žive v velikem mestu; tisoči aeroplanov s plinskimi bombami. Od Francije do Rusije je vse na ta način opremljeno za veliko morijo.
Na morju je istotako. Naj si kdo samo ogleda ejio najnovejših amerikanskih bojnih ladij vsaj na sliki! Že pogled vzbuja grozo. Podmorski čolni pa tudi niso več čolni, ampak že križarke; koliko jih kakšna država gradi, se odteguje vsaki kontroli. Seveda ne manjka morskih aeroplanov. Tako moremo biti na moderno kulturno človeštvo, ki vse svoje bistroumnosti troši za peklensko-umne naprave v svrho uničevanja ljudi res ponosni. To je kultura!
Kaj dela g. Stressemann? Nič drugega nego da misli, kdaj pride čas, ko se Nemčija zmaščuje nad Francijo. Kaj tuhta Poincare? Kako bi skonkuriral Anglijo. Kaj misli Japonska? Nič drugega kakor na aneksi jo tujega ozemlja. Kaj snuje čičerin? Kako bi ustvaril n<*e republike v Aziji, s katerimi bi Rusija ugodno kupčevala. Kajti kakor Francozi, Angleži in Amerikanci mislijo na premog in nafto, tako Rusija misli na ogromne zaloge rud v Mongoliji, Mandžuriji, Tibetu in tako dalje.
Kdo vlada države? Nemčijo ima v rokah Stinnes, Francijo lotarinski železopremogovni trust, Anglijo največji posestnik petrolejskih akcij na svetu, bivši minister za zunanje zadeve Curchill. Ameriko Morga-nov bančni koncem.
Kaj more priti dobrega iz tega?
Takšen je dejanski položaj. MacDonald se odkrito in pošteno trudi za mir, toda je podoben gasilcu, ki brizga vodo zdaj na ta, zdaj na oni kupček, medtem ko tli in žari prav povsod. Kapitalizem rodi vojsko, kapitalizem mora privesti do vojske, kapitalizem koplje grob sam sebi.
Da, sam sebi! Kajti prihodnja svetovna vojska prinese res svetovno revolucijo. Kapitalisti pridno delajo za njo. Oni sicer mislijo, da se bodo mirno pobotali za svetovni plen, toda se kruto motijo. Govoreč o miru, kličejo tudi proti svoji volji vojsko s svojim brezmejnim pohlepom. Tudi Društvo narodov ne more svetu dati miru, ker ne more pogasiti neskončnega pohlepa kapitalističnih trustov po zlatu. Tukaj je vsaka mirna porazdelitev "interesnih sfer" izključena.
Kaj pa delavno ljudstvo? Delavno ljudstvo mora biti pripravljeno, da ga kapitalizem še bolj davi. Mora biti pripravljeno na to, da bo kapitalizem zopet zapel v bojno trombo za "visoke cilje človeštva." Mora se pa tudi tolažiti s tem, da prinese to stoletje po strašnem razdejanju le nov pravičnejši družabni red na pogorišču starega. To pa je odvisno od delavstva!
St. Stephan, Minn.
P. O. Rice, Minn.
Dragi g. urednik: — Včeraj smo pokopali 84-letno gospodično Marijo Trobec, sestro blagopokojnega mil. g. škofa Trobca, ki je umrl tukaj 14. dec. 1921. Rajnca Marija Trobec je prišla v Ameriko 15. oktobra, 1. 1870. Ves čas je Živela pri svojemu ljubemu bratu, takrat župnik v Wabasha, pozneje v St. Paulu, potem kot škofu v St. Cloudu in nazadnje v pokoju pri sv. Štefanu. Ona je bila zelo pridna in iskreno pobožna. Več let je tudi bila organisti-nja, kot v Wabasha in St. Paulu. Za ves svoj trud kot or-ganistinja, je prejela plačila le en dolar; rekla je, da dela za božjo čast in to, da je plačilo dovolj!
Po smrti prevz. g. brata je večkrat izrazila željo, da bi tudi ona šla kmalu za njim. Več kot dvajset let je s svojo mlajšo sestro Marijano, ki sedaj žaluje za njo vsaki dan pristopila k mizi Gospodovi. Blagor duši, ki se združi vsaki dan z Jezusom. Umrla je brez vsakega trpljenja ; dobro uro pred smrtjo je še prejela sveto obhajilo. Da bi vidili njeno pobožnost! Nabirala si ni svetnih zakladov, ampak skrbela je za večnost. Po svoji moči je rada podpirala reveže, prav kakor njen brat, g. škof. Če je videla potrebo, je tudi na posodo iskala, da je revežu prišla na pomoč. Vsi, ki smo jo poznali, smo jo občudovali in nam ostane v trajnem spominu. Prepričani smo, da je že pri Bogu v nebesih.
Pogreb je bil včeraj ob 10. uri. Sam mil. g. škof Busch iz St. Clouda je prišel, da ji ska-že zadnjo čast. Krasne besede ji je govoril v slovo, po slovesni Črni sv. maši, ki jo je daroval preč. g. dr. John Se-liškar ob azistenci gg. Jožefa in Janeza Trobec. Vsi trije so nečaki pokojne. Prišlo je 12 č. duhovnikov k pogrebu; med njimi tudi preč. gg. mon-signor Ogulin, Bajec in Gruden. Cerkev je bila natlačeno polna. Po sveti službi Božji v cerkvi se je razvil sprevod na pokopališče.
Milo zvonenje, glasna molitev nas vsih, je bilo pokojni-ci v zadnji pozdrav. Po opravljenih molitvah na pokopališču, katere je opravil mil. g. škof ob azistenci ČČ. gg. duhovnikov, je zapel kvartet prekrasno "Nad zvezdami" in še eno drugo pesem. Nobeno oko ni ostalo suho. Kvartet, kateremu ni para, so tvorili preč. gg. F. X. Bajec, J. Seli-škar, J. Gruden in Jos. Trobec.	i
Pogrebci so bili: Frank Trobec, Frank Oman, Frank Se-liškar, Jakob Žumer, John Zima, Jožef Slivnik; vsi so naročniki na Vaše liste ! Pogrebni k Ciril Ferebe istotako. Naj še omenim, da so se sorodniki prav številno vdeležili pogreba, Nekaterim ni bilo mo-gače priti, ker so predaleč, a-li so pa bili zadržani. Znancev in prijateljev je bilo zelo veliko. Še celo Jera Bernik, 85 let stara, je prišla s hčerjo Ano iz St. Joseph, Minn. Tako tudi gospodični Louis Soln-ce in Franca GrČar iz St. Paula, Minn.
Ti pa, draga nam prijateljica počivaj v miru! Molili bomo za blagor duše: Ti pa tudi, kakor si obljubila, nas v nebesih ne bodeš pozabila! Prosite pri Bogu, Ti, mil. g. škof in Tvoj oče in mati, brat Blaž in Tvoja sestra Jerica: da bodemo hodili po Vaših stop-njicah ter se potem snidemo, kjer ne bo trpljenja in ne ločitve! Počivaj v miru, blaga
duša! Večna luč naj Ti sveti !	Naročnik.
o-
Leadville, Colo. Moja pot na farmo Matta Ko-privnikarja.
2e lansko leto koncem novembra smo se zmenili, da pridem letos v postnem času zopet obiskat družino Matta Ko-privnikarja na farmi. 10 dni sem prej pisal, da pridem zadnji dan marca. Prej ta dan sta odpotovala Steve Frankovič in njegova žena s svojo 13-letno hčerko na farmo. Frankoviče-va žena je sestra Mrs. Matta Koprivnikarja. Drugi dan v pondeljek je bilo prekrasno vreme, čisto vedro nebo ravno tako kot danes. Pri mizi sedim in pišem za Edinost, pa mi tako lepo gorko sije soln-ce na mizo. Torej lep dan je bil. Z Viljemom Pezdircem sva ustala zjutraj ob pol 5. Ob 5. sva šla v naš špital, kjer sem jaz bral sv. mašo. Po maši so nama sestre postregle z dobrim zajterkom. Ob 7. je pripihal vlak v Leadville.
Ti vlaki, ki prinajajo prav težave. Proga vodi iz Malte, v mesto, imajo včasih velike kjer je postaja za velike in dolge osebne in tovorne vlake, ki vozijo v Kalifornijo in iz Kalifornije. Od Malte gre ves čas v hrib. Kadar nameče burja snega, ima vlak opraviti. Že tako strma proga, da jo pa nikamor ne pride. Ce pa še lukamatija črno kadi in piha, sneg založi progo, je pa na onih zasneženih krajih tako pihanje in piskanje in dim, da prav zares mislimo, da se sodnji dan drvi ta mod Glen-wood Springsa proti Leadville. Vsa okolica je zavita v črni dim prav tako kakor je na vrhu Vezuva, kadar se pripravlja bljuvati. Zemlja se kar trese, ko lukamatija "šaf-la" sneg s postoterjeno silo in močjo, čuda tudi ni, ako se zemlja trese, saj bi se še lahko udrla, ko je vse spodkopano na dolgo, široko in globoko. Pod zemljo je polno jam, kjer kopljejo rudo. Jaz včasih opazujem te vlake in se mi kar smilijo.
Vlak je odložil razno prtljago in se začel pomikati proti nižavi. Iz nižave pa se mora Še enkrat povspeti do najvišje točke na progi Denver-Rio Grande Western. Ta točka se imenuje teneški prelaz. Letos po zimi so nekateri avtomobili hoteli prekoračiti ta prelaz, a se jim ni posrečilo. Tam je nagromadenega snega kar na metre. Postaja je nižje pod prelazom. Tu smo obstali, da se je par agentom vstreglo, ki so izstopili. Jaz sem le radoveden, kam so se ti ljudje obrnili, ko drugega ne vidiš kot same smrekove gozde, skale in napol podrte hiše. Pač e-na bolj gosposka in še precej velika hiša je v bližini, kjer prebivajo ljudje. Tudi sem videl eno gospodično korakati proti hiši, ki je imela v rokah Denverpost. Denverpost vsaki dan v mnogih izvodih prihaja v naše mesto in še iz mesta ven j. Nato smo pa kar drveli nazaj v dolino. Pripeljali smo se do lepega kraja Pando. Vas je vsa v zelenju, o-krog in okrog rasejo borovci in smreke. Da ljudje prebivajo, sem opazil na dimu, ki se je vzdigoval iz dimnikov tu in tam. Na tej postaji imajo velik ograjen prostor za drobnico (ovce), ki čaka tovornega vlaka. Iz mnogih farm privedejo ovce na to postajo. Kot sem jaz opazil, da se tu ljudje žive s tem, da pripravljajo les in drva.
Naslednja postaja je Red Cliff. Ima ime po skalah, ki jih je vse polno okrog mesta. Red Cliff je malo mestece leži popolnoma po domače, bi
^r^"^*13^- - ifwg*	:.• Tp- ipir-sw^	..........Tpps^ l^wppF' ......*
"EDINOST"
rekli, v grabnu. Okoli in okoli so sami hribi tako, da bi človek menil, da tu notri ni nobene zime in nobenega mraza. Okrog 300 ljudi je v mestu. Imajo čedno šolo, par bank telefon, pošto in nekaj izvrstnih prodajaln. Tu ni nobene tovarne, ki bi z dimom oku-ževala kraj. Jaz sem bil že parkrat v tem mestu, pa mi takč dopade, da bi, če bi mogel, naselil se ondi in prebival do smrti.
Prišli smo že iz višine 10.-242 čevljev v nižavo 8608 čevljev.
Od Red Cliffa pa vodi železnica po grdih krajih, ko ni drugega na obe plati kot sami skalnati hribi in v hribih vise velikanske skale, ki znajo enkrat priromati v graben in pod seboj zasuti vlak. Vlak tu počasi vozi do postaje Bel-den. Kdo bi si bil mislil, da bodo v tako grdem kraju postavili tovarne, pa kako so obsežne. A žalibog, s^daj so zapuščene, ne obratujejo več. V tem temnem kraju tudi ne gori elektrika, ampak petrolejke razsvetljujejo strašni prostor.
Od Beldena je večja postaja Mintum. Mint urn je še precej velijo mesto, a več kot polovico hiš je zabitih. Včasih je štelo precej ljudi, a danes jih je še okrog 200. Tu vsi vlaki obstajajo po dobre pol ure. Tačas sta bila na postaji dva vlaka, en dolg luk-sus vlak iz Kalifornije in naš. Na tej postaji je tudi "lunchroom." A ni šlo mnogo ljudi notri. Takile postajni lunch-roomi so izvrstno opremljeni, so prijazni ljudje notri in tudi ni preveč drago, zlasti kava je tako okusna, da jaz ne vrjamem, da bi bila iz Brazilije, ampak iz Arabije iz kraja Mocca. Saj braziljsko kavo imam doma, a jo pokusim vsake kvatre enkrat in še takrat le bolj za pokoro.
Iz Mintura smo dospeli v Avon. Ta kraj je v dolini med dvema hriboma, zaraščen ves s topoli in javorji. Med tem drevjem pa nekaj ljubkih far-marskih poslopij. Ravno tako izgleda kot kakšna hribovska vasica pri nas doma na Slovenskem.
Nato smo se še vozili dober četrt ure in sprevodnik je za-klical Edwards.
Toraj to je postaja, kamor sem bil namenjen. Prišel sem srečno, le ena reč ni bila v redu. 20. marca sem jaz dobil iz Chicage Western clergy fare certificate, bukvice, ki pomagajo, da se duhovnik vozi nekaj ceneje. Jaz sem pri odhodu iz Leadville pokazal • te bukvice in sem se veselil, da bom plačal samo $1.68, I plačal sem pa polno vožnjo. Kaj mi potem pomagajo bukvice, ki so res lepe plave, a ne dajo nobenih procentov.
Šele danes, ko to pišem, je j prišel en uradnik z naše po-'staje in je rekel, da so se zmotili in da naj pridem jutri na urad in dobim denar povrnjen.
Na postajo so nam prišli na proti Matt sam, Frankovič jn dva fanta.
(Dalje prihodnjič.)
Rev. John Miklavčič. -o-
— Pri skoku iz letala v vi-sočini 22,£00 čevljev, se je nevarno ponesrečil sergant Dewey Web, ker mu je odpovedala varstvena priprava za spuščanje, nahaja se v bolnišnici v kritičnem položaju.
L. 1903. je poskočilo število na 880.689., koncem leta 1910. jih je bilo že 1,329,-697 in 31. dec. 1920. 1,674.-000 na površini 18y km. -o-
m
:rog
Danski kabinet rezigniral.
Kopenhagen. — Včeraj je podal danski kabinet z ministrskim predsednikom vred rezignacijo. Ker kar na enkrat novegžt kabineta ni mogoče sestaviti, je kabinet obljubil kralju Kristjanu, da bo vodil vladne posle toliko ča-^sa, da bo mogoče sestaviti nov kabinet.
Proletarec nekaj kvasari o zelnatih glavah. No, zelnate glave so vsaj za solato in zelje dobre, oslovske, ki jih i-majo Lawndalčani v zalogi niso za nobeno rabo.
* * *
S. N. P. J. se bliža čas, ko se bodo koritarji spremenili. Cela čreda jih je, večja kakor jih je imel zgubljeni sin pod svojo komando. Ker jih nihče drugi ne hvali, se sami. Ne vem $li se imajo tudi sami že za mrtve, ker se drže pravila : De morius nil nisi bene, ali kaj. Jaz sem z veliko radovednostjo bral te podatke, ker sem mislil, da bom zvedel, kako je veČina teh junakov v Ameriko prišla. Toda o tem molči avtobiografija, ne pa zgodovina. Pogrešal sem Zvonkota, ki vendar veliki zvonec nosi, kakor švicarske krave. Toda vsi so prihajali, ( njega ni b'lo. Najbrže vitezu \ pl. Pajzelc ne zaupajo, ker se ga rdeča barva bolj tako drži, kakor Pogorelčevega pleha zlato. Ja pa Martinka tudi ni vmes. To je pa vendar vne-bovpijoči greh. Vsaj za po-metača v novem qleveland-skem domu naj bi ga kandidirali, da bi tako imel priliko se aktivno baviti z metlolo-gijo, kakor se je prej pasivno. Saj pravim: Nehvaležnost je plačilo sveta, ki Martinka gotovo še bolj grize, ker v nebesa ne veruje.
♦ * *
Lawndalska gospoda se nad Glasom Svobode nekaj usaja, da prinaša same "šunaroma-ne." To je sicer res, ampak tako smešno, kakor če cigan ciganu vest izprašuje. Kajti Prosvetina povest "4000" je tako "kvasična," da je njen pisatelj Dr. Tavčar, ko ga je enkrat pamet srečala o njej izjavil, da mu je žal, ker jo je spisal.
* * *
Zadnjič je nekdo dejal, da Proletarčeva potovalna zastopnica Mrs. Tavčar na agi-tacijskih potih za svojega rdečega pankerta niti toliko ne spravi skupaj, kolikor sama "zahira." Mora že res biti, ker je tako suh, kakor "štokfiš." Da bi se ljudem bolj radodarno odprle roke, jih je pa začel z delavskimi nebesi na tem svetu "troštati." A kaj boš šmenta, ko pa tudi v te ljudje tako malo vr jame jo, kot v milijondolarski fond. Tako neumen vendar nihče ni, da bi mej samimi vragi pričakoval nebeškega veselja. Ce pa je, naj Mažare vpraša, kaka so ta nebesa. Oni so si ob Času, ko so bili rdeči na krmilu, šepetali: "Nobenega hudiča ni več v peklu, vsi so na Mažarskem!"
Pe-Terček je pa pravzaprav pomilovanja vreden, kakor psi za Časa kontumaca. Take vboge pasje pare se kar penijo jeze in zamolklo renče, ko vidijo kk>baso pa jim nagobčnik brani hlastniti po njej, ampak jim je dano samo silne požirati. In zdaj mu grozi še ri-čet, v katerega ni noben oui oui svojega rivca vtaknil.
Revolucionarni Hondurci.
V Washington je prišlo poročilo, da so zagnali iz nekega revolucionarnega letala štiri bombe v bližini, kjer se nahajajo Amerikanski mornarji. Bombe so padle v mesto Tegusigalpa, Honduras ter usmrtili več žena in otrok.

— Vojni komisar Trocl v Rusiji je rekel, da ne bo koli pustil kmete v Besarabi pod vlado Romunije. Prai da je proti vojni, če pa drugi če ne poj de, pa ne mora magati. Liga narodov je ločila, plebiscit za ta ol



' ' ■: -T-
: * _ K.tm ' • ss^sp« -
-A- »Z J.)
SSBSžžži?
trn
■*~r -.# 1
Socialna Razmotrivanja
ZEMLJI.
IV.
CIVILNI ZAKON. Dr. Jan. Fabij&n.
Ta način civilnega zakona __ obvezni civilni zakon — je seveda najhujši. Država si prilasti popolno pravico, da odločuje o zakonski zvezi, vpeljuje zadržke, jih spregleda, razsoja vse prepire. Zahteva od vsakega katoličana, da se pokori tem postavam o civilnem zakonu. Po nekod se mora civilna poroka izvršiti pred cerkveno, po drugod se lahko tudi pozneje, a mora se.
V nekaterih državah je u-peljan prostovoljni civilni zakon. Katoličani morejo izbirati, da se poroče pred cerkveno ali pa pred državno gosposko po državnih postavah. Še v drugih državah je vpeljan izjemni civilni zakon ali pomožni civilni zakon. Navadno zahteva taka država', da se katoličani poročajo cerkveno. Če bi pa Cerkev iz kateregakoli vzroka ne hotela dovoliti zakona med dvema osebama, bi lahko dotična prišla pred posvetno gosposko, ki prizna njih zvezo.
To so trije načini civilnega zakona. Skupno je vsem trem, da si država lasti pravico od-ločevanja o veljavnosti in dopustnosti zakona med kristjani.
2. Zgodovina civilnega zakona.
Civilni zakon še ni posebno star. V starih krščanskih državah se svetna oblast ni vtikala v zakonske zadeve kristjanov, ampak je pripoznala in sprejela isplošno nauk katoliške vere, spoštovala in priznala popolnoma postavodajo
vo, da more katoličan skleniti veljaven zakon le pred svetno oblastjo ali pa pred kalvin-skim duhovnikom. Umljivo je, da se pri uvedbi teh novih postav niso ozirali na katoliške postave. V 17. stoletju se je na Angleškem uvedel obvezni civilni zakon. Pozneje je bila ta postava omiljena. Sedaj imajo prostovoljni civilni zakon: poroka se lahko izvrši pred duhovnikom dotične veroizpovedi in v navzočnosti dveh prič in državnega uradnika ali pa pred samim državnim uradnikom. Podobna je zakonska postavodaja v a-meriških Zedinjenih državah.
Obvezen civilni zakon zahtevajo državne postave na Francoskem, Laškem, v Nemčiji, na Mažarskem, v Švici in nekaterih državah Južne A-merike.
V	prvi ustavi francoske revolucije 1. 1798. je bil sprejet stavek: Postava smatra zakon zgolj za državljansko pogodbo. L. 1792. je bila za vse državljane proglašena obveznost civilnega zakona. V Napoleonovem zakoniku je v zak. 199 določena velika denarna kazen za duhovnika, ki bi p'oročil, preden bi dobil zagotovilo, da se je civilna poroka že izvršila. Za ponovni slučaj zagrozi postava 2—5 let ječe, za nadaljnega pa pregnanstvo.
Na Španskem. Danskem, Švedskem in v Avstriji je veljal pomožni civilni zakon.
V	konkordatu, dogovorne avstrijske vlade s papežem 1. 1855. je bilo določeno, da veljajo za katoličane cerkvene
je urejevala le čisto držav- IJAnTOpil lirmrni ljanske svetne okoliščine in I1"*" IIlUuA BlbolR posledice zakonske zveze. Tako je avstrijska vlada obljubila, da ne bo priznala zakona, ki ne bo sklenjen cerkveno, ali že katerega bi Cerkev ne hotela dati dovoljenja. L. 1868. pa se je že odmaknila od konkordata in vpeljala izjemni ali pomožni civilni zakon. Vendar pa so v splošnem ostale prejšnje postave, zak. 63 v državljanskem zakoniku se glasi: Duhovne osebe, ki so prejele višje redove, ravnotako redovniki in redovnice s slovesnimi obljubami čistosti. ne morejo skleniti veljavnih zakonov. Zak. 11. Zakonska zveza katoličanov se more razdružiti samo s smrtio en^ora zakonskih. E-nako jp zakon nerazdrnžliiv. rpr^rflv ie bil takrpt. Vo bil pVlenien. samo Hpl katoliški.
^DnllA cla^i \ .
stave glede zakona katoličanov v svoi zakonik neizpreme-njene. Z lastnimi nostavami
katoliške Cerkve o zakonu, postave o ženitvi, veljavnosti Žalostne izpremembe so se tu- zakona zadržkih in da ima le di v tem oziru pričele z Marti- Cerkev pravico razsojati. Dr-nom Lutrom. Luter je začel žava je sprejeia cerkvene do-tajiti zakramentalnost zakon-tske pogodbe, smatral je zakon za posvetno stvar, za pogodbo, enako drugim pogodbam. Ta pogodba Cerkve nič ne briga, ampak svetna gosposka, ki daje predpise za druge pogodbe, ima pravico odločevati o zakonu. Ona stavi pogoje zakonu, ona razsoja. Taki nauki seveda ugajajo državni oblasti, ki ne spoštuje več Kristusove Cerkve.
Prva postava o obveznem civilnem zakonu za katoličane, je izšla 1. 1580. na Nizozemskem. Tam so imeli oblast v rokah kalvinci. Iz verske nest™ n osti ' in sovraštva ^-oti katoličanom so izdali posta-
— V New Orleans, La. so nepoznani storilci položili bombo pod židovje na novo zidane katoliške cerkve Janeza Krstnika, ki je pripadala črncem. Precej zida je poškodovanega. Materialna škoda se ceni do $500.00.
-o-
Besede niso nič drugega, kakor odmevi misli.
* * ♦
Grd in hud jezik je bolj
strupen kot škorpijon. » * *
Najbolj se moti tisti, ki misli, da mu bo svet hvaležen,
če za svet kaj dobrega stori. * * *
Pameten je tisti, ki vedno ve kaj govori in dela. Toda takih na svetu ni dosti.
Pozor Evelethčani!
V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo!
Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na
geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost!
E. RESMAN
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street 'H, MINN.
J^ ŠIRITE LIST EDI NOSI
LOP STRITAR
2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva
— premof — les — in vse kar spada % prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu f
Phone Roosevelt: 8221
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Se priporočamo pri nakupu razne zeleznine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za .rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo.
Priporočamo se za obilen obisk.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno železnino
537 — Main Str.
Forest City, Pa.
VELIKONOČNE RAZGLEDNICE
dobite pri nas, različne nabožne slike v barvah, cena 30c dz.
Imamo tudi veliko zalogo krasnik velikonočnih podobic, paketi po 100 komadov, cene: 75c, $1, $1.25, $1.50. Fine, z zlato obrezo po 50c dz.
DVA NOVA SLOVENSKA MOLITVENIKA
1)	"Pri Jezusu*' molitvenik za obiskovanje presv. Evharistije, male žepne oblike, usnje, zlata obrežna, cena 80c.
2)	"Zveza ljubezni" molitvenik posvešen češ-čenju presv. Srca Jezusovega, vezan v usnje, zlata obreza, cena 75c.
Velika zaloga molitvenikov, slovenskih in angleških, vsakovrstnih, devocionalij.
Največja slovenska knjigarna v Ameriki. Pišite po naš cenik.
r,
EDINOST, 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
10.	Šanghaj (Kitajska). Mesto Sanghaj je imelo leta 1900. 620.000 prebivalcev, 1. 1904. 651.000 in v 1. 1916 950.000. Za 1. 1921. so cenili število vsega prebivalstva na 1,500.000.
11.	Hamburg s predmestji Altona, Harburg, Wands-beck i. dr. je imel 8. oktobra 1919. 1,320.000 prebivalcev, za 1. 1923. so mu prisodili že 1,485.000 duš. Mestna občina spa je imela v avgustu 1921. 1,031.000 ljudi (1. 1923 že 1,073.000) na površini 77 km. Prebivalstvo naglo narašča: 1. 1900 še 705.738, 1. 1905.802.793, v 1. 1910. že 931.035, 1. 1919. pa 1,001.800 prebivalcev.
12.	Hankou na Kitajskem. Prebivalstvo tega mesta so cenili L 1921. na 1,467.000 oseb; 1. 1922. jih je bilo samo 826.000.
13.	Bombay v Prednji Indiji. Veliki Bombay je sedaj najštevilnejše mesto britanske Indije. Ljudsko štetje navede za 1. 1921. 1,325.354 prebivalcev. Mesto samo je imelo leta 1921. 1,172.953 prebivalcev (1. 1911. 979.445, 1. 1901. pa 770.843).
14.	Peking z okolico. Za 1. 1920. so prisodili glavnemu mestu Kitajske 1,300.000 prebivalcev.
15.	Kalkutta v Prednji Indiji je s predmestji imela leta 1921. 1,244.824 prebivalcev (1. 1911. pa 1,222.313). V mestu samem je bilo leta 1921. 884.705 ljudi (1. 1911. 896.067).
16.	Osaka, prvo pristanišče na Japonskih otokih, je imelo 1. okt. 1920. 1,202.972 prebivalcev' (1. 1908. pa 1,-226.590).
17.	Carigrad (Konstan-tinopel) ima s predmestji na obeh straneh Bospora sedaj
1,203.000 prebivalcev. L. »tO so cenili mesto na 943.000, s Skutari in drugimi predmestji pa na 1,200.000 duš.
18.	Budimpešta. Mestna občina je imela leta 1900. 732.322 prebivalcev, 1. 1910. 880.371 in 1. 1921. 925.734 na površini 201 km.
Velika Budimpešta je pa i-mela 1. 1921. 1,184.616 prebivalcev. ^
19.	Birmingham na Angleškem je imel 1. 1901. 523 -179, v 1. 1911. 525.833, s privzetimi predmestji 240.202 prebivalcev, pri ljudskem štetju 19. jun. 1921. pa 919.438. Veliki Birmingham z nepri-klopljenimi predkraji je imel že 1,166.00 prebivalcev.
20.	Liverpol na Angleškem ima tudi več nepriklop-1 jenih predmestij. Mesto (87 km površine) je imelo leta 1901. 684.947 1. 1911. 746.-421 in 1. 1921. 803.118 prebivalcev. Veliki Liverpol je takole napredoval: leta 1871 666.568, 1. 1881. 797.942, 1.
905, 1. 1911. 1,058.923 in 19. junjiapi. 1 milijon 161.948 prebivalcev.
21.	Rio de Janeiro, glavno mesto Brazilije, je imelo v 1. 1900. 730.951 prebivalcev, 1. 1906 že 811.265 in I. 1913 975.818; Zvezni distrikt Rio de Janeiro s površinoo 1.394 km je pa imel 1. 1911. 1,128.-637 prebivalcev, za 1. 1921. je pa cenjeno število na 1 -157.873.
22.	Detroit. To amerikan-
sko miljonsko mesto je nenavadno napredovalo. L. 1900. je imelo 285.704 prebivalcev L 1910. že 465.766 in 1.1920.' 993.678 na površini 120 km. S predmestji je imelo leta 1920. 1,118.137 prebivalcev. Napredovalo je za 30 odstot. v zadnjem desetletju.
— Tudi iz Leon-a, Okla., poročajo,da so se trije letalci ponesrečili, ko je njih letalo se vnelo. Ponesrečenci so zgoreli tak, da jih ni mogoče spoznati.
IH
Vaše stroje naj gonija motorji! s H Svetite 2 "Mezda" svetilkami!
Mi imamo zastopstvo za znane najboljše "Wagners in General Electric" motorje. — Pišite nam Wi ako potrebujete kake pomoči gle- | de motorjev, mi vam bomo poma- j
H
Mi prodajamo tudi najboljše "Edison Mezda e-lektrične svetilke," ki jih lahko porabile za vsak slučaj. Pišite nam po cenik, ki ga pošljemo brezplačno.
FIDELITY ELECTRIC C0.L
FRANK SCHONTA, lastnik. 2049 wcst 22nd Street,	Chicago, 111. S
Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik. J

dh mnroiiiiiminaniMiiuiintnmmne^
RAZPRODAJA
TE DNI BOM RAZPRODAL VSO SVOJO DOSEDANJO ZALOGO ČREV-LJEV PO NAJNIŽJI CENI, KER SEM PRISILJEN RADI VISOKE NAJEMNINE NA PODLAGI KATERE BOM MORAL UREDITI SVOJO TRGOVINO ZA V BODOČE. — ROJAKI, KI SE BODO POSLUŽILI TE PRILIKE SI BODO PRIHRANILI DENAR!
MOŠKE PRAZNIČNE
Črevlje iz rujavega in črnega usnja od
$1.95 do $4.95
"SLIPERJI" VSAKE VRSTE za žene in dekleta močno narejene iz usnja in finega blaga, jako ko-modne. Ta teden od
95c do $2.25
"SLIPERJI" ALI NIZKE ČREVLJE
za dekleta iz blaga in svetlega usnja, jako komod-ne za spomlad in poleti. Ta teden:
$1.95 do $4.00
I	OBUVALA ZA OTROKE
I	vsake vrste dobite pri nas.
I	Kadar kupujete črevlje
I	morate misliti vedno tudi
I	na to, koliko boste plača-
|	li za nje. In če jih pri-
|	dete v mojo trgovino ste
I	lahko gotovi, da boste do-
|	bili dobro obuvalo za
i	zmerno ceno.
FANTOVSKE ČREVLJE
Boljših črevljev za vaše šolarje in že bolj odrašče-ne fante ne boste dobili, kot pri nas za jako mal denar ta teden. Močne iz najbolj trpežnega usnja bomo prodajali ta teden: od
$1.95 do $3.85
2ENSKI ČREVLJI
vsake vrste na trakove, rujave in črne, nizke in visoke iz navadnega ali svetlega usnja bomo prodajali ta teden, od:
$1.95 do $4.95
POPRAVILA
izvršujem točno in dobro, z najboljšimi električnimi stroji. Za v^ako delo jamčim. Kadar imate črevlje za popraviti prinesite
jih v mojo popravljalnico in prejeli boste dobro delo za mali denar.
TU JE OMENJENIH LE NEKAJ ČREVLJEV IZMED MNOGIH, KI JIH BOMO POSTAVILI NA RAZPRODAJO TA TEDEN. PRIDITE IN KUPITE SI ČREVLJE ZA PRAZNIKE V MOJI TRGOVINI. PRIDITE DA BOSTE PRVI IZ VELIKE IZBIRE NAJBOLJŠE IZBRALI!
JOHN VRASIČ,|S&?&JX
2057 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILLINOIS.


•;■>•-.	-- - C V
ZVONARJEVA HČI.
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
IfMIMJM/fMIMIi,
"Saj je komaj eno uro od tega, kar j^ šel tod mimo," se oglasi gostilničar Medvedšček; "še 'lahko nič' mi je voščil, česar ni še nikoli storil. Mislil sem si še, kaj neki to pomeni. No, pa saj pred smrtjo ima vsak človek jasne trenutke."
"Da, da ! Prav dobro jo je mahal," pritrdi modri brivec, "toda. čisto popolnoma ti-ezen pa ni bil, sicer bi se bil dal ostriči, kakor drugi pametni ljudje. On pa že pet let ni videl moje brivnice od znotraj."
Stari zvonar Rudnik pa se je onesvestil in se zgrudil v naročje Roziki, ko so prinesli mrliča v sobo, kjer je še malo poprej tako upapolno kramljal in koval načrte s starim mojstrom.
Položili so truplo starega učenika na ozko klop pri peči, Rozika je pa prižgala posvečeno svečo poleg njega. Mrlič je, ona pa ni razmišljala, katere vere je bil. Še isto noč je prišel luterski pastor, ki je odredil vse potrebno in se zahvalil Zvonarjevim za gostoljubnost, ki so jo izkazovali mrtvemu v življenju in še po smrti, ter jim obenem razložil, kakšen razloček je med katoličani in luterani.
"Luč lahko gori, saj nič ne koristi njemu, vam je pa le v tolažilo," je dejal pastor zasmehovalno. Tukaj pač ni mogel ničesar prepovedati; še bolj prav se mu je zdelo, ko je pomislil na razmerje med domačo hčerjo in luteranskim pomočnikom Henrikom. Boljše je, če te ljudi pridobi izlepa, kakor z osornim nastopom. To dobroznano katoliško podjetje zvonarjevo, edino svoje vrste v obližju — si je mislil — naj le pridobi luteranskega sogospodarja. Kolikormogo-ča prijenljivost je na pravem mestu,
Črez dva dni so prišli nosači po učenikovo truplo. Ker ni bil pristojen v Pt., so ga morali nesti na lutersko pokopališče v soseščini po isti poti, koder je šel tako upapoln pred par dnevi, k večnemu počitku.
"Poln pota je šel čudaški učenik sam," so dejali ljudje, "pol pota ga> morajo pa drugi nositi."
Pred katoliško zvonarjevcf hišo se je zbralo lutersko ljudstvo.
"Kristus — je — moje — življenje," so prepevali šolarji v zategnjenem, enoglasnem zboru. Ti so otvarjali sprevod.
"Ali nimajo križa?" je preplašeno vprašala Rozika svojega brata.
"Miruj, saj je bil luterski," ji je šepetaje odgovoril.
V zadregi je sklonila glavo in nehote ji je prišlo ha misel:
"Tako bodo nekoč nesli tudi našega pomočnika Henrika iz hiše brez Križanega, dasiravno z menoj vred veruje vanj kot v svojega Odrešenika."
Medtem je korakala mladina že proti trgu. Bradati možje v širokih, črnih plaščih so nosili truplo, s črnim prtom pogrnjeno. Nato je po dolgem presledku sledil pastor. V odmerjeni daljavi je molče korakal, gledaje v tla, vaški župan, učitelji iz okolice in med njimi ves upognjen in potrt zvonar Rudnik.
Ta udarec je bil prehud za starega mojstra. V treh mesecih dva nenadna mrliča. Poleg tega so ga še mučila vprašanja:
Kam z njegovimi računi? Ali imam pravico do njegovega izuma, do dobička, ki ga bom dobil iz njegovih pro-
računov, iz njegovega življenskega dela? Kako naj ravnam ? Ali ima dediče, in kje ? Saj ni nikoli govoril o sorodnikih! Kaj naj storim?
Sprevod je bil precej dolg. Žito je bilo spravljeno v kozolcih, otava tudi, in tako so ljudje imeli čas pasti svojo radovednost, prodajati zijala in paziti na besede, ki jih bo pastor povedal: Ali je bil mož umorjen, ali je umrl navadne smrti; morebiti bo izrazil svoje mnenje o rajnem učeni-ku, če je bil nekoliko zmešan ali podoben drugim, zdravim ljudem. Gotovo bo danes nekaj posebnega. Marsikoga je mikala že nevarna pot ob gozdnatem, skalnem obronku. Toda — naposled je veličastvo smrti prevladalo vsako nizkotno radovednost.
Ob začetku gozda so nosači položili nosila Via tla; ravno tukaj so ga dobili mrtvega. Na obrazu je ležal in na njem ni bilo znamenja življenja.
Pričela se je temačna, ozka pot skoz listnati gozd. Šolarji so začeli iznova zborno pesem: "V grobu je mir." O-stali so z nižjim glasom spremljali. Nosači so si nato delali pot skozi nizko, vejnato drevje in grmičje. Za njimi je stopal pastor, za tem pa mož za možem. Dolg, resen, žalosten sprevod.
Steza je padala naenkrat strmo nizdol, kake pol ure dolgo, nato je gozd nenadoma prenehal in na zelenem travniku okoli nizke cerkvice je ležalo solnčno, vaško pokopališče. Tja so nesli mrliča. Prvi nosaČ je odgrnil črno pregrinjalo in vsi so še enkrat zagledali moža, ki so ga imeli za čudaka, ki pa je ležal pred njimi na nosilih v mirni blaženosti, kakor kak modrijan ali svetnik. Vsem se je zdelo, kakor bi jim nekdo govoril: "Tale, ki leži tukaj pred vami, je bil kaj posebnega, kaj boljšega od nas."
Pastor je izpregovoril. Omenjal je težko, duševno delo moža, ki so ga nekateri zasmehovali. — Vsem je bilo žal, ko so zrli v to mehko, srečno smehljajoče se obličje mrličevo. Pastorjeve besede so globoko segale v srca navzočih luteranskih oseb. — Stari Rudnik je pa stal sredi te množice resnega, trdega obličja. Pretirano besedičenje pa-storjevo mu ni ugajalo spričo skromnega, tihega moža, kakor je bil učenik.
Pa tudi Jože se ni kaj dobro počutil. Neko čudno, tuje čuvstvo se je polastilo njegove notranjosti. Že kot mladenič je poznal mrliča in ga občudovaje spoštoval. Vedel je, kar mu je oče povedal, da se ta mož noč in dan trudi, da bi dovršil veliko delo, pa mu je pri tem vseeno, če ga imajo ljudje za čudaka. In sedaj — ta brezobrazna zunanjost in poveličevanje, v tem, ko se v življenju ni nihče brigal zanj. Jezili so ga žalujoči in resni obrazi onih, ki so bili danes ganjeni, pred dnevi pa so se norčevali iz moža in se smejali, -če so otroci vpili: "Čudaški učenik prihaja."
Truplo so položili v črnobarvano krsto in spustili v zemljo. Pastor pa je vrgel nekaj ilovnate prsti nanjo.
Rozika je peljala starega očeta za roko po cesti proti domu. Težko se je naslanjal žalostni mož na njena ramena. .
"Pastor je zelo lepo in svečano govoril," je pripomnila čez nekaj časa.
"Da, — res, vendar njegove duše ni nihče poznal, tudi pastor ne, jaz pa šele od včeraj. Bil je najboljši človek, kar sem jih poznal v svojem življenju."
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
tudi zalotili. Posrečilo pa se mu je, da je pobegnil preko meje, kjer bo gotovo nadaljeval svoj goljufiv posel.
Tobačna tovarnar v Podgorici.
Za popravo tobačne tovar-
11
žal v kamnolomu mini, ki se je v istem hipu vžgala. Zračni pritisk je Jeršina vrgel v globino do 30 metrov, kjer je obležal mrtev. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. -o-
.... Redka starost.
ižiciit: iuvttx-<
ne v Podgorici je vlada dovo-) Na Praznik sv. Jožefa je u-
j mrla v Loki pri Črnomlju vdo-'va Marija Lilek, ki je bila rojena 30. novembra 1822. v Črnomlju št. 108. Njeni stariši so bili: Janez Stariha in Marija Kolbezen; krstil jo je župnik Marko Šutej. Omože-na je bila dvakrat, in sicer prvič 24. junija 1841 z Jožefom Vardjanom iz Črnomlja št. 113 in drugič 19. junija 1861. s Mihaelom Lilekom iz Črnomlja štev. 16. Iz prvega zakona je bilo šest otrok, od katerih še živita Ivan roj. 30. januarja 1844 in Franc roj. 9. majnika 1849. Prvi se nahaja v Sisku, drugi v Kopru. Iz drugega zakona še živi v Loki hči Ana, vdova po pokojnem Matij i Bole, s katerim je imela štirinajst otrok. Pokojna starka, ki je bila do zadnjega čilega duha, dobrega posluha in vida, zapušča celo vrsto vnukov in pravnukov. Svetila ji večna luč!
lila kredit 548.000 Din.
-o-
Aretacija.
Dne 23. m. m. je bil neki Ropotar Gustav Miloš od ptujske policije aretiran, ker je že dalj časa zasledovan radi različnih goljufij. Oddan je bil v sodnijske zapore.
-o-
Smrtne nesreče.
Konček Alojzij, 25 let star, samski, delavec pri lesnem trgovcu Fr. Kralju v Črnomlju, je sekal v gozdu bukov les. Pri tem opravilu ga je veja močno oplazila po glavi in mu zlomila lobanjsko kost in ranila možgane. Konček je bil takoj prepeljan v bolnico usmiljenih bratov Kandiji, kjer je pa še isti dan na posledicah težke poškodbe umrl. — V tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku zaposleni delavec v kamnolomu Jeršin Ivan, star 28 let, iz Dola št. 16 pri Hrastniku, se je prezgodaj pribli-
-o-
v^ Širite list edinost
MALI OGLASI
KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO?
Takšne kaj ne, kakršne ste na letni seji sprejeli! KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI? Ste že tudi to odločili?
Pozor! Pozor!
Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3- —» srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj.
Jakob Wahčič
1434 E. ga. Str. CLEVELAND, OHIO.
SLOVENSKA RESTAVRACIJA.
. 1385 E. 55th Street,
CLEVELAND, O.
Se priporoča rojakom Sloven cem za poset. Pri njemu se dobi vedno domača hrana, kakor tudi sobe za prenočišče.
H AKO ŠE NISTE,
fmšt:
tedaj pišite nam po ceno. NAŠA TISKARNA


AKO STE TUDI VI
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, *«*radi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za tpčno postrežbo!
izdeluje tiskarska dela lično in točno, ^jj Že na stotine slovenskih in hrvatskih W društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še nji Vas?	gS
Vsem cenjenim društvam se pripo- B|J ročamo, za vsakovrstne tiskovine, kot
Pošiljanje denarja.

Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje-memo denar.
Denar pošiljami ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se vam priporoča. *
SLOVENSKA BANKA
Zakrajsek & Cesark
70 — 9th AVE.,	NEW YORK, N. Y.
Jgi bdUBJu^J rocamo, za vsakovrstne tiskovine, kot H pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in (jU £jj| različnih barvah.
§§2 Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, tr- ggs govcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potre- |jl| bujejo Kako tiskarsko delo.	jsjl
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo !g? vsakomur!	IJH
TRGOVCI IN OBRTNIKI	™
ALI ŽE VESTE?
^ da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pri- ^ jy dejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi- |jU ru lista
EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen*	|BJ Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in nji prepričajte sc! 5§j Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da |IU §jj se ob1 priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v fjfj IH njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. . !§fc
njem svoj oglas, ki jim bo mnogo
Vsa naročila pošiljajte na:	is
s TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St	Chicago, DL
J.K0SMACH
z804 W. sand St. Chicago. ID
Roiakom se priporočam pr nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEi TA, KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Naibolise delo, najnižje eenc
Prevzamem barvani e hiš runa
it: znotrai. bokladam stensk oaoir.
NEKAJ POTREBNEGA
je za vsakega, da ve, da imam in vodim sedaj na
1832 W. 22nd Street
ČEVLJARSKO OBRT.
Popravljam in na zahtevo izdelujem nove čevlje po meri naročene. Delo najbolje. Se uljudno priporočam
ANTON ZUPANČIČ
1832 West 22nd Street.
- CHICAGO, ILL.
(4—18.)
ANDREW BATTISTIG General Contractor
and Builder
1901 W. 22nd St.
CHICAGO. ILL. Phone Roosevelt 8766.
Prevzamem vsakovrstno zidarsko delo. Zidam nove hiše in stare popravljam, kakor tudi vsa druga stavbin-ska dela. Vsem se toplo priporočam.
(4—15.)
bandera. reealiie in zlate »na ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneie
EMIL BACH MAN. 3107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL.
SLOVEČI UMETNIŠKI F6T06RAFIST
N
1439
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽRB 30-LETNO IZKUŠNJO!
NAZNANILO!
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svoja roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova. kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. V a r-nišam in vsa druga dela spadajo^ v to obrt.
R^akom se priporočam v naklonjenost!
FRANK MARLEY
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 2115.
DR. J. V. 2UPNIK Zobozdravnik
6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO.
Urad nad banko v Knausovi hiši. Sem že 9 let v tej stroki. Phone:
Randolph 7416 Princeton 2402 R.
MARY SLUGA
IZUCENA BABICA
1858 — West 22nd Street.
Phone: Canal 5793

................ _