TRST, četrtek 26. junija 1958 Leto XIV. . Št. 151 (3996) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI It. *, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-131 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA it 29 _ Tel. št. 37-338 Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 —’ Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, fin»nčno-u pravni 120, osmrtnice 90 iir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11437« — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 AmintoreFanfani sestavlja vlado Približni seznam novih ministrov Gronchi je izjavil, da bi morala imeti vlada tako večino, ki bo v skladu s programom - Zveza partizanskih združenj pod predsedstvom Parrija obsoja usmrtitev Nagyja in hkrati odreka pravico do obrambe svobode tistim, ki so se proti njej borili (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Ob 12,45 uri je predsednik republike OTonchi sprejel generalnega tajnika KD Amintora ?anfanija ter se z njim zadržal v razgovoru skoraj e-no uro. Proti koncu razgovora je generalni tajnik predsednika republike pre- bral zbranim novinarjem naslednjo izjavo: «Predsed-nik republike je danes sprejel poslanca prof. Amintora Fanfanija, kateremu je zaupal sestavo nove vlade. Poslanec Fanfani si je pridržal pravico glede sprejema te naloge.« Nato pa je Fanfani po razgovoru z fVronchijem izjavil: »čast, da me je gospod predsednik republike povabil zaradi dodelitve naloge za sestavo vlade, postavlja na moje rame veliko odgovornost. Poskušal bom opraviti to nalogo upoštevajoč pričakovanje države in programske obveznosti moje stranke, voljo po sodelovanju za izvedbo programa širokega socialnega odprtja s strani ostalih političnih sil. Začenjam z izvajanjem zaupane mi naloge v upanju, da bom naletel na potrebno sodelovanje, ki mi bo omogočilo, da se bom čez nekaj dni vrni' in dal odgovor, ki sem si «a pridržal.* Tudi predsednik republike Gronchi je ob tej pniiki da' posebno izjavo novinarjem. Poudaril je. da gre tokrat za krizo, ki je nastala po volitvah 25 maja in ne za parlamentarno krizo. To dejstvo zahteva, da se odgovorni ravnajo v skladu z voljo ljudstva. Krščanska demokracija ie prejela največ glasov in največ sedežev v obeh delih narlamenta. Zaradi tega spala mandat za sestavo vlade istemu parlamentarcu te Iranke, ki jo politično pred-tavlja in ki lahko doseže ikrati pristanek večine parla-nentarcev obeh zbornic. »Ne zdi se mi zaman dodati, je dejal Gronchi, da ima poglavar države bolj kot pravico — dolžnost, da poskrbi, da se tstvarijo pogoji, da se tak pri-tanek doseže v obeh zborni-•ah okrog bodoče vlade tako ia izvajanje programa kakor udi za pravilno delovanje parlamentarne ustanove.» Nato je Fanfani odšel v senat na obisk k predsedniku 'derzagori, za njim pa je ob-skal predsednika poslanske ibornice Leoneja, nato pa v alači predsedstva vlade se-lanjega predsednika Zolija. Jopoldne je Fanfani predsedo-al seji vodstva svoje stranke, /se to so bile predpisane for-nalnosti in ko iih je opravil, o se takoj zaceli razgovori ned komisijama, ki sta ju ime-lovali krščanska demokracija n socialdemokratska stranka < nalogo, da se pogajata glede irograma in sestave nove vla-le. De-mokristjansko komisijo estavljajo poleg Fanfanija še tumor Piccioni in Gm. so-■ialdemokratsko pa Saragat, 'anassi, Simonini, Preti in Vi-:lianesi. Najprej so obravnavi razdelitev posameznih mi-listrstev. Razprava se je vrši-a na podlagi naslednjega seznama ministrov; predsednik: Fanfani; podpredsednik: Saragat, zunanja politika: Fanfani ali Pella: notranje zadeve: Tambroni; finance: socialdemokrata Preti ali Tremelloni; zakladno ministr. stvo: desničarski demokristjan Andreotti; proračun: Ferran-Agradi ali Dell’Amore; obramba: Folchi; pravosodje: Gonel. la ali pa bivši florentinski župan La Pira: javna dela: socialdemokrat Vigorelli ali o« desničarski demokristjan To-gni; zunanja trgovina: neodvisni strokovnjak Carli ali na La Pira; industrija: levičarski demokristjan Sullo; delo; demokristjan Del Bo ali pa socialdemokrat Vigorelli; državne udeležbe: demokristjan 3o: blagajna za Jug: Šepni ali pa demokristjanski sindikalist Pastore; šolstvo: demokristjan Moro ali pa socialdemokrat Paolo Rossi; trgovska mornarica; voditelj desničarske struje PSDI Simonini: kmetu, stvo: demokristjan Germani ali pa dosedanji kmetijski ml nister Colombo; promet: Angelini; PTT: demokristjan Max:a ali pa sen. Magri: zdravstvo: Zaccagnini ali Pa Monaldi; zveza s parlamentom: Tupini ali Del Bo: birokratska reforma; Tupini ali Zotta. Saragat sam je baje izjavil, da bi rajši ostal izven vlade, da bi se posvetil delu V strank:, ker njen statut ne dopušča, da bj bil minister hkrati' tudi funkcionar v vodstvu stranke. Toda Fanfani je odločno zahteval, da mora Saragat o-sebno stopiti v vlado. Zato se predpostavlja, da bo Saragat ((popustili). Fanfani pa bo sprejel jutri bivše vladne predsednike Scelbo in Segnija, še prej pa voditelje vseh ostalih strank. Verjetno bo prvi na vrsti tajnik PRI ^ea!e’ P® mu ne bo mogel dati dokončnega odgovora, ker je sestanek vodstva njegove stranke napovedan šele za nedeljo. Vsa ta posvetovanja bodo trajala precej časa. Zato Fanfani ne bo d->H Gc-n- chiju odgovora prej kot v ponedeljek. Skoraj gotovo je, da bo predsedstvo vlade sprejel in se nato predstavil pred parlamentom, kjer bodo o inve-stituri glasovali najprej poslanci nato pa še senatorji, kar pa se ne bo zgodilo pred 10. ali 12. julijem. Hkrati pa je danes Gron-chijeva izjava o njegovi pravici in dolžnosti da skrbi tudi zato, kakšno večino bo imela bodoča vlada, povzročila številne komentarje. Italijanska parlamentarna agencija poudarja s tem v zvezi, da pomeni 'omenjena Gronchijeva zaskrbljenost, da vlada ne bi smela imeti zgolj aritmetične večine glasov v parlamentu, temveč tako večino, katere program je v skladu s programom vlade. V konkretnem primeru bi morala Fanfanijeva vlada prejeti samo večino glasov levega centra v parlamentu. Ce bi torej glasovali za vlado tudi monarhisti, in bi bila brez njih večina nemogoča, bi morala vlada pasti, ker je jasno, da se monarhisti ne strinjajo s programom socialnega odprtja, ki ga je poudaril danes Fanfani. Bodoči predsednik vlade ima torej precej omejen delokrog, čeprav se ve, da je nacionalni monarhist Covelli obljubil svojo podporo na pobudo Fanfanija, ki si je hotel ustvariti na ta način neko rezervo glasov. Bodoči predsednik vlade Fanfani je star 50 let, diplomiral je na ekonomsko-poli-tični fakulteti in postal pred 22 leti redni profesor zgodovine gospodarskih znanosti na univerzi sv. Srca v Milanu. Napisal je več znanstvenih razprav in sodeloval v raznih revijah. V nekaterih razpravah je zagovarjal tudi fašistično »doktrino*, kar je opozicija med volilno kampanjo večkrat izkoristila. Dne 8. septembra 1943 ob kapitulaciji, je bil v vojaški službi in takoj nato pobegnil v Švico, kjer je poučeval italijanske internirance na univerzi v Ženevi in Losanni. V Italijo se je vrnil leta 1945, kjer je sodeloval v propagandnem odseku KD; čez leto je postal član vodstva KD in bil izvoljen v usta- teli preprečiti delo osmim stavkokazom, toda posegli so vmes orožniki. Zvečer je prišlo na posestvo z istim namenom okrog 50 stavkajočih in nastal je incident s čuvajem, ki je bil laže ranjen. Zaradi tega so orožniki prijavili sodišču štiri stavkajoče. Istočasno so skupino stavkajočih v mestu Codigoro prijavili orožniki sodišču, češ da so hoteli povzročiti požar. Vodstvo KPI je sporočilo, da se bo sestalo v torek 1. ju- | VI“ poročilo, k: ga bodo^ pre' do tisti parlamentarni, politični in časnikarski špekulanti, ki so se v Italiji borili proti svobodi in poveličevali fašistični režim. A. P. Koliko ladij je na svetu RIM, 25. — Danes so obja- Nepričakovana odločitev Moskve udeležbo v v Ženevi Sovjetska vlada je odpovedala na konferenci strokovnjakov V noti ameriški vladi poudarja sovjetska vlada, da mora biti ženevski sestanek podrejen rešitvi vprašanja ustavitve jedrskih poizkusov - Dullesove izjave - Demonstracije pred ameriškim veleposlaništvom v Moskvi lija, da bi obravnavalo politični položaj. Federacija partizanskih združenj pa je sprejela resolucijo, ki jo je podpisal med drugim tudi predsednik federacije Ferruccio Parri. v kateri se obsoja u-smrtitev Nagyja in tovarišev, ker gre za povratek stalinskega ozračja. Hkrati se v resoluciji poudarja, da nimajo nobene pravice braniti svobo- brali na jutrišnjem občnem zboru Zveze svobodnih italijanskih brodarjev. V piyočilu je med drugim rečeno, da je bilo na dan 1. julija lam na vsem svetu 33.310 ladij s skup. no tonažo čez 110 milijonov. Na dan 1. januarja letos pa je italijansko brodovje štelo 1250 ladij s tonažo 4,838.458, kar je za 10,1 odst. več kot pred letom. MOSKVA, 25. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je izročil danes ameriškemu veleposlaniku v Moskvi spomenico, ki je odgovor na izjavo Dullesa od 17. junija glede vloge vzhodnih in zahodnih strokovnjakov, ki se bodo sestali 1. julija v Ženevi. Sovjetska vlada pravi, da bi želela od ameriške vlade potrditev, da mora biti sestanek strokov n jakov v Ženevi podrejen rešitvi vprašanja splošne in takojšnje prekinitve jedrskih poizkusov, in da so nameni tega sestanka še vedno tisti, ki so bili določeni z dopisovanjem med obema vladama. Sovjetska spomenica obtožuje ZDA, da hočejo spremeniti konferenco «v sredstvo za varanje narodov s tem, da jim prikazujejo, da se je nekaj storilo za prekinitev jedrskih poizkusov, medtem ko ni nobenega napredovanja.* V zvezi z Dullesovo izjavo od 17. junija, da jnorajo ženevski razgovori potekati brez vsakega vpliva na vprašanje, ali se bodo jedrski poizkusi istočasno prekinili, pravi spomenica, da se sovjetska vlada ne more strinjati s to Dullesovo izjavo in da bo konferenca koristila samo, če bo dala pozitivne rezultate. Ti rezultati pa bodo pozitivni samo, če bo delo strokovnjakov zajamčilo končni cilj, ki je prekinitev poizkusnih eksplo- HliiiiiliiliiiiltilimiiiifilllliiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiittitiiiiiiiiiiiiiiiKitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiin De Murville o francoski De Gaulhwrazgovor z Salan zahteva še 80.000 vojakov za izvajanje politike «bratenja» - Letaki proti IVlolletu in proti Zidom v Alžiru - Alžirci bodo pozvali 0ZH, naj «de facto» prizna njihovo vlado, o kateri se govori, da je že sestavljena PARIZ, 25. — Francoski zunanji minister Couve De Murville je izjavil, da namerava francoska vlada izdelovati atomsko orožje, če ne bo mogoč zadovoljiv sporazum o nadzorovani razorožitvi. To je minister izja-vii na kosilu, ki ga je njemu na čast priredil francoski diplomatski tisk. Pripomnil je, da ni nobenega vzroka, da bi Franci- ja bila edina država, ki bi se odpovedala jedrskemu o-režju. in da je s stališča francoske zunanje politike zelo važno vedeti, ali bo Francija imela «tisto orožje. ki predstavlja danes pravo vojaško silo«. Zatem je minister dejal: »Ko je vlada generala De Gaulla prevzela vodstvo državnih poslov, se je zdelo, da so nekateri mislili, da bo to temeljito vplivalo na našo zunanjo politiko.« Pripomnil je, da do spremembe mora priti Zahodni Evropi, 2. Francija pripada zahodnemu svetu, 3. Francija ima v Afriki interese in odgovornost, ki so življenjske važnosti. Glede konference najvišjih je minister izjavil, da Francija želi tako konferenco, če je najmanjša možnost pozitivnega rezultata. Toda ne misli dati nobene posebne pobude s tem v zvezi. Glede Libanona je izjavil, da je zadeva sedaj v rokah OZN in da je težko dati kakršno koli izjavo, dokler ne bc znan izid Hammarsjoeldo-vih posvetovanj. Vendar pa je pripomnil, da Francija ne vodajno skupščino; leto pozne-1 ne v zamisli te politike, pač _ .. .. - je je postal minister za delo P" v načinu njenega izvaja- bo mogla stati ob] strani, ce in za socialno skrbstvo, leta n3a- 1951 je postal minister za kme tijstvo, nato pa je bil dvakrat notranji minister, enkrat v De Gasperijevi, drugič v Pel-lovi vladi. -Medtegi poročajo iz Ferrare — kjer v vsej pokrajini kmetijski delavci stavkajo že 23 dni — da je prišlo do hudih incidentov. Zaradi nekega požara, so orožniki zaprli več oseb. Pozneje pa je okrog 250 stavkajočih prišlo na posestvo «&oriani», kjer so ho- Poudaril je zatem, da mora Francija vojaško in politično sodelovati v NATO in prevzeti odgovornost, ki ji pritiče, čeprav bo njen vojaški prispevek po sili zmanjšan za ves čas, dokler bo trajala vojna v Alžiriji. Omenil je, da je potrebna rešitev nerešenih vprašanj s Tunizijo in Marokom, in je dejal, da so odločujoči čini-telji francoske zunanje politike trije: 1. Francija pripada bo prišlo do angleško-ameri-ške intervencije. Glede obnovitve diplomatskih odnosov z Egiptom je francoski zunanji minister izjavil, da mu ni nič znanega o poslanstvu generala Catrou-xa v Kairu. Dodal je, da so bila pogajanja z Egiptom za rešitev nekaterih vprašanj prekinjena, toda se lahko obnovijo. Glede ustanovitve področja za nadzorovano razorožitev v Evropi je minister izjavil, da spada to v bolj zapleteno Samim ne misli zapustiti oblasti pred potekom predsedniškega roka Hammarskjoeld odpotoval v Netv York - Uporniki priprav. Ijajo novo ofenzivo - Washington in London čakata na Hammarskjoeldovo poročilo BEJRUT, 25. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes odpotoval iz Bejruta. Med potjo se je ustavil v Rimu in nocoj je prispel v Pariz. Jutri bo nadaljeval pot v New York. Zjutraj je imel Hammarskjoeld še zadnji razgovor s presednikom libanonske republike Samunom. Skupno s svojimi sodelavci pa je pregledal položaj in je nato pripravil poročilo v zvezi s sporom med Izraelom in Jordanijo ter o svojih razgovorih v Kairu in Bejrutu. Danes je prišla v Bejrut nova skupina desetih opazovalcev. Celotno število opazovalcev OZN znaša sedaj 94. Medtem pa so libanonske oblasti ukazale načelniku informacijskega urada Združene arabske republike v Bejrutu. naj v 48 urah zapusti Libanon. Predsednik republike Samun je na tiskovni konferenci ponovno obtožil Združeno arabsko republiko, da je kriva sedanjega položaja. Izjavil je tudi, da Libanon ne bo zahteval vojaške intervencije izven OZN. «Ce bomo potrebovali pomoč, je dejal, jo bomo zahtevali samo na podlagi čl. 51 listine OZN, ki nam daje pravico do samoobrambe., Zatem je dejal, da bo potrebno poslati v Libanon mednarodne policijske sile OZN, če delo opazovalcev ne bo imelo uspeha. Na vprašanje, ali bo odstopil, ko bo 24. julija izvoljen novi predsednik republike, "’1 ra če bo ostal na svojem mestu do 24. septembra, ko poteče njegov mandat, je Ša-mun odgovoril. »Ne, samo če bi umrl.« Šamun ni hotel povedati, kakšen vtis je dobil med svojimi razgovori s Ham-marskjoeldom. Dejal je samo, da je tajnik OZN optimist. Na neko vprašanje je predsednik odgovoril, da šteje skupno število uporniških čet okoli 10.000 ali 12.000 in da uporniki zbirajo večje sile »na nekaterih področjih države«, iz česar sklepajo, da bodo morda v prihodnjih 24 urah začeli v»čjo ofenzivo. Na vprašanje čemu ni Libanon prekinil diplomatskih odnosov z Združeno arabsko republiko, je Samun odgovoril: «Težnja temeljne politike Libanona je, da tudi v sedanjih okoliščinah ohrani nekatere vezi z Združeno arabsko republiko, kljub njenemu očitnemu vmešavanju v naše notranje zadeve.« Kmalu potem, ko je Hammarskjoeld zapustil Libanon, so uporniki prekinili premirje. Ob 15.30 se je začelo močno streljanje na glavni ulici, ki pelje v del mesta, ki je v rokah upornikov. Uporniki so izvedli napad tudi v središču mesta v bližini francoske univerze St. Jospeh. V borbo so posegli tudi vladni tanki. Tudi v Tripolisu so uporniki okoli poldne izvršili napad na vladne čete. Libanonski patriarh El Musi je o položaju v Libanonu izjavil; «Poizkusi predsednika Samuna, da bi dosegel pomoč tujih sil za utrditev svojega položaja in a bi za nekaj dni podaljšal trajanje svojega režima, so zločin in izdajstvo, ki ju noben Libanonec ne bi napravil. Veliko upanje je, da bo Samun odstopil čez nekaj dni, ker se ne more dolgo upirati ljudstvu, čig* revolu cija je prišla do izraza v večini države in sedaj ogroža celo njegovo rezidenco«. Podpredsednik Združene a-rabske republike Horami pa je izrekel prepričanje v zmago libanonskega ljudstva. Dodal je, da ne verjame v tujo intervencijo, ker bi utegnila ta pripeljati do svetovne vojne. Na tako intervencijo s pomočjo OZN se zato ne more več računati, ker bi SZ izrekla v Varnostnem svetu veto proti takemu sklepu. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da stališče ZDA temelji na mnenju ameriške vlade, da bo Združenim narodom »uspelo zaščititi neodvisnost Libanona«. Predstavnik Bele hiše pa je izjavil, da bo ameriška vlada čakala na Hammarskjoeldovo poročilo preden se izreče o morebitni pošiljatvi mednarodnih policijskih sil v Libanon. Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je v spodnji zbornici izjavil, da britanska vlada ni do sedaj dobila od libanonske vlade nobene zahteve za vojaško intervencijo. Dodal je, da britanska vlada čaka priporočila glavnega tajnika QZN in da ne bo ravnala v nasprotju z listino OZN. vprašanje splošne razorožitve; zato se o tem vprašanju ne more zavzeti ločeno stališče. Kar se tiče nemške združitve, je minister izjavil, da je to povezano z vprašanjem evropske varnosti. V zvezi z napovedanim obiskom Mac Millana in Dullesa v Parizu pa je izjavil, da niso določili jasnih programov za razgovore, ki jih bosta državnika imela z De Gaullom. De Gaulle se je danes razgo-varjal z generalom Salanom, k: je prišel davi v Pariz. Govorila sta med drugim nedvomno o načrtu za razvoj, ki ga je napovedal minister Malraux. Kakor znano, gre za načrt, s katerim bi hotel De Gaulle pričarati alžirskemu prebivalstvu nekakšen raj, ki bi ga uživali, če se odrečejo svoji zahtevi po neodvisnosti. Gre za spremembo enega izmed alžirskih departmajev v «bogato industrijsko področje«, ki bi zadostovalo samo sebi. Zgradili bi veliko število stanovanjskih hiš, razvili bi najmodernejše kmetijstvo, tako da bi ta departma popolnoma spremenil gospodarsko, pojiti.no in soc,a no .1-ce. Ni znano, ali gre za departma Costantina ali pa Tlemcen. Toda sedanji francoski- gospodarski položaj ne dopušča ogromnih izdatkov s tem v zvezi. In tudi alžirsko ljudstvo ae ne da uspavati in nadaljuje borbo. General Salan jč danes zahteval od De Gaulla, naj mu takoj pošlje drugih 80.000 vojakov. Znano je tudi, da je eden osrednjih elementov omenjenega francoskega načrta sodelovanje Francije z Marokom jn Tunizijo pri izkoriščanju saharskih bogastev. V Rabatu in Tuniziji pa poudarjajo^ da ne sprejmejo nobenega sodelovanja, dokler se ne prizna neodvisnost Alžirije. Na drugi strani pa so na ta načrt negativno reagirali tudi francoski kolonisti in fašist; v Alžiriji. Prav tako nasprotuje, jo, da bi v Alžir prišla preiskovalna komisija, v kateri naj bi bili trije Nobelovi nagrajenci; Mauriac, Du Gard in Camus. V Alžiru so danes raztrosili letake, s katerimi pozivajo francoske koloniste, naj demonstrirajo proti Molletu, ko bo prihodnji teden prišel skup. no z De Gaullom v Alžir. Prav tako so razširili protiž’-dovske letake. V krogih alžirske osvobodil ne fronte v Tunisu pa so da nes sporočili, da bo OZN na prihodnjem zasedanju skupščine pozvana, da «de faeto« prizna alžirsko vlado, ki pa ne bo ustanovljena pred tem zasedanjem. V zvez; z vestmi, da je bila alžirska vlada že ustanovljena, izjavljajo v teh krogih, da alžirski voditelji sedaj posredujejo, da bi dosegli podporo arabskih držav, Jugoslavije, Kitajske in nekaterih držav Latinske Amerike za priznanje napovedane vlade. Tuniškj radio je sinoči že napovedal sestavo vlade, ki naj b: bila sledeča: zunanje zadeve: Lamine Dehagine; obramba: Krim Belgacem; informacije: Ferhat Abas; socialne zadeve; Abdel Hamifd Mehri; finance: Mahmud Serif. Ferhat Abas, ki se je na svojem povratku v Ženevo ustavil v Rimu, pa je samo izja- vo jne v Alžiriji. Tuniška konferenca pa je potrdila to solidarnost na diplomatskem področju. Zato sta obe konferenci komplementarni. «»— «Times of India» obsoja gonjo proti Jugoslaviji NOVI DELHI, 25 — Ugledni indijski časopis «Times of India« je pred dnevi objavil naslednji komentar o protijugoslovanski gonji: »Celo Hruščevu ne bo težko razumeti, da se zgodovina ne more modelirati, kakor bi njemu ugajalo. Ko je leta 1955 prišel v Beograd, da bi podprl Tita, se je javno trkal na prsi in govoril, da je bila Jugoslavija izključena leta 1948 iz Kominforma na podlagi dokumentov, ki so jih sfabricirali Berja, Abakumov in drugi «nesramni agenti imperializma». Sedaj se Hruščev ne more sklicevati na tiste falzi-ficirane dokumente in trditi, da je ta izključitev bila upravičena. Okoliščina, da imajo sovjetski voditelji nove nesporazume z Jugoslavijo, ni noben razlog za popolno opustitev vsake dostojnosti, ki jo zahteva mednarodno obnašanje. Danes je prepozno zatrjevati, da je katera koli partija ali frakcija edini pravi naslednik marksistične teorije, in označiti za «revizioniste» vse tiste, ki se protivijo takim trditvam. Ce so Jugoslovani napačno tolmačili kateri koli del komunistične teorije, je za to potrebno objaviti nasprotne argumente. Z izmikanjem in z zlorabami sovjetski voditelji samo kažejo pomanjkanje zaupanja v svoje lastne teorije.* »V skupni jugoslovansko-so-vjetski izjavi, ki so jo podpisali leta 1955 v Beogradu, je poudarjena želja Jugoslavije, da vzdržuje prijateljske odnose tako z Vzhodom kakor z Zahodom. V njej se je posebno poudarilo, da oblike socialističnega razvoja v posameznih državah spadajo v izključno pristojnost odločeva-nja narodov teh držav. Nova gonja proti Jugoslaviji pomeni izigravanje te izjave. Poleg tega je grožnja z gospodarskimi sankcijami proti Jugoslaviji kršitev petih načel koeksistence, v katere sovjetski in kitajski voditelji trdijo, da verjamejo. Sovjetski in kitajski voditelji ne morejo obsoditi Jugoslavije kpt imperialističnega agenta zato. ker je sklenila, da se ne bo priključila nobenemu od obeh blokov in zato, ker ceni države, kot sta Indija in Egipt, zaradi njune nevtralne politike. Kako more biti politika, ki je dobra za Indijo in E-gipt, nevarna za Jugoslavijo? Kakor ironija zveni, ko Hruščev prav v trenutku, ko se zavzema za povečanje obsega trgovinske izmenjave med Vzhodom in Zahodom, obsoja Jugoslavijo, ker dobiva pomoč od Zahoda, in ocenjuje prejemanje take pomoči kot udajstvo socializma.* zij z jedrskim in vodikovim orožjem. Ce delo strokovnjakov ne privede do tega, tedaj bo vse njihovo deio spremenjeno v brezplodno zgubljanje časa. Spoml.iica pravi dalje, da je očitno Duiiesov namen odvzeti pomen konferenci strokovnjakov in jo diskreditirati, v takem položaju ne more Sovjetska zveza poslati svojih strokovnjakov na konferenco, ker «noče biti sokriva pri laži, ki bi varala narode«. Ameriški državni tajnik Dul-les je po posvetovanju z Ei-senhoverjem na tiskovni konferenci izjavil, da je ameriška vlada mnenja, da sovjetska odpoved ni dokončna in da se bo konferenca začela I. julija, kakor je bilo določeno. Dodal je, da bodo ameriški strokovnjaki odpotovali v Ženevo. Dulles je dalje izjavil, da so v Washingtonu »presenečeni« nad sovjetsko spomenico, ter je dodal, da je po mnenju ameriške vlade namen ženevske konference določen v pismih, ki sta si jih izmenjala Hruščev in Eisenhower, ter v raznih notah. Zato pričakuje ameriška vlada, da se bo konferenca začela 1. julija, ter je dala svojim strokovnjakom, od katerih je prva skupina že na poti nalogo, naj gredo v Ženevo. Zatem je Dulles omenil morebitne neskladnosti med uradnim prevodom sovjetske spomenice in poluradnim besedilom, ki so ga danes dobili v Wasl?ing-tonu. Dulles je tudi sporočil, da bo ameriška vlada še danes ponoči sporočila sovjetski vladi svoje stališče z noto, o kateri se je on sporazumel z Eisenhowerjem. Izrekel je mnenje, da je sovjetska Vlada očitno hotela prisiliti ZDA, naj bi sestanek strokovnjakov imele kot formalno obveznost za prekinitev jedrskih poizkusov, naj bo rezultat te konference kakršen koli, in neodvisno od vseh ostalih plati vprašanja splošne razorožitve. ZDA pa niso hotele do sedaj prevzeti take obveznosti. Zato je ameriška vlada presenečena nad spremembo sovjetskega stališča, ker ga ne opravičuje nobeno novo dejstvo, ki naj bi nastalo, potem ko je pred 24 urami sovjetska vlada s svojo spomenico sprejela na znanje sporazum o tem. da se strokovnjaki sestanejo 1. julija. V zvezi s svojo izjavo od 17. junija je Dulles dejal, da je sovjetska vlada spremenila v »veliko oviro« nekatera nasprotna stališča, glede katerih je on tedaj izjavil, da niso «velike važnosti«. Tudi v Londonu so presenečeni nad sovjetsko spomenico. Se danes popoldne se je Selwyn Lloyd razgovarjal s sovjetskim veleposlanikom Malikom in ta ni omenil sovjetskega namena, da se ne udeleži ženevske konference. Kakor piše današnji «Daily Evpress«, ne misli niti britanska vlada prekiniti jedrskih poizkusov. Baje je že dala ukaz znanstveniku Pen-neyu, ki vodi sedanje poizkuse v Avstraliji, naj pripravi novo vrsto poizkusov za po- dolgo razdaljo. S tem je sporazumna tudi ameriška vlada. V uradnih krogih medtem zanikujejo trditve nekega angleškega lista, da namerava Mac Millan obiskati Moškvo, kjer naj bi se sestal s Hrušče. vom. Pripominjajo, da ne Mac Millan in noben drug član vlade ne razmišljajo o možnosti razgovorov s sovjetskimi voditelji neodvisno od vlad zavezniških držav. Zdi se tudi verjetno, da ne bo odpotoval v Moskvo nit: obrambni mini. ster Duncan Saodys, ki je imel obiskati Sovjetsko zvezo na vabilo tamkajšnje vlade. Danes je bila v Moskvi demonstracija pred ameriškim veleposlaništvom, katere se je udeležilo okrog 5090 oseb, povečini študentov in mladih de. lavcev. Množica se je začela zbirati v bližini poslaništva okoli poldne in demonstracija se je končala ob 17.30. Vendar ni prišlo do incidentov in zato je verjetno, da ameriška vlada ne bo niti protestira'a. Poslopje ameriškega velepo. slaništva je zastražilo okoli 200 policijskih agentov, ki so skrbeli, da so bili demonstranti oddaljeni od poslopja, in tudi promet ni bil prekinjen. Med demonstracijo je bil ameriški veleposlanik Thopson na kosilu na izraelskem poslaništvu. V poslopju poslaništva so vse žensko osebje premestili v nižja nadstropja, pohištvo pa so odstranili iz sob, ki so ob pročelju. Te ukrepe so odredili v zvezi z nedavnimi demonstracijami proti danskemu in nemškemu poslaništvu. Današnje demonstracije so pričakovali, ker je agencija »Tass« sinoči poročala o demonstracijah pred sedežem sovjetske delegacije v OZN v New Yoiku in pripomnila, da so «dejstva pokazala, da je bila ta demonstracija že prej skrbno pripravljena«. Današnja »Pravda« pa je k temu dodala, da je ameriški tisk že prej vedel za protisovjetsko demonstracijo in da policija ni skušala demonstracije preprečiti. Svetovalec ameriškega poslaništva Davis je v zvezi s tem obiskal danes zjutraj sovjetsko zunanje ministrstvo in izročil šefu protokola Mo-loškovu spomenico, s katero protestira proti verziji sovjetskega tiska. Spomenica pravi, da sovjetska verzija ni točna in da ne upošteva niti. da so bili nekateri ameriški policijski agenti ranjeni, ko so skušali vzpostaviti red; prav tako tudi ne navaja, da je po demonstraciji bilo aretiranih 9 oseb. Ameriška spomenica poziva petost. Predstavnik državnega departmaja pa ni hotel naravnost odgovoriti na vprašanje, ali je današnje protiameriške demonstracije v Moskvi organizirala sovjetska vlada, in je samo izjavil: ((Demonstracije niso bile spontane.« «»------ Kitajci revidirajo tudi diplomatske običaje PEKING, 25. — Jugoslovanski veleposlanik na Kitajskem dr. Vladimir Popovič je odpotoval danes iz Pekinga v Jugoslavijo. Sinoči je Vladimir Popovič priredil v Pekingu poslovilni sprejem za zastopnike LR Kitajske in diplomatskega zboru. Na sprejemu, ki so se ga udeležili diplomatski zastopniki držav, ki imajo meddržavne odnose s Kitajsko, ni bil navzoč niti en zastopnik LR Kitajske. Kitajski uradni zastopniki prav tako niso prišli na protokolarno in poslovilno večerjo, ki so jo člani diplomatskega zbora v Pekingu priredili 22. junija na čast veleposlaniku Popoviču. Večina diplomatskih zastopnikov, ki so bili na večerji, je ocenila to ravnanje Kitajcev ne le kot skrajno nekorektno do jugoslovanskega veleposlanika, temveč tudi kot žalitev za-s*cpnikov ostalih držav, ki so bili navzoči na večerji. Nespoštovanje osnovnih norm v odnosih med državami je prišlo posebno do izraza v stališču kitajskih uradnih krogov do jugoslovanskega veleposlanjka v zvezi z običajnimi poslovilnimi obiski pred odhodom. Niti en član kitajske vlade in tudi ne višji voditelji LR Kitajske niso sprejeli na poslovilni obisk veleposlanika Popoviča. Tako ravnanje kitajskih uradnih krogov je napravilo zelo mučen vtis na večino diplomatskih zastopnikov v Pekingu. «*------ Danes Bcvanovc izjave o Cipru LONDON, 25. — V britan-ski spodnji zbornici so nocoj ponovno govorili o Cipru. Ciprski guverner, ki se je popoldne razgovarjal z min:-strom za kolonije in z zunanjim ministrom, je obrazložil svoje mnenje o britanskem načrtu pred posebnim odborom, ki ga sestavljajo delegati vseh strank. Izjavil je, da je optimist glede izvedbe načrta. Predstavnik nadškofa Makariosa Zenon Rosides pa je poudaril, da je Makanos načrt že zavrnil in da bi ga bilo treba spremeniti, zato da sovjetske oblasti, naj sprej-ise Cipru dovoli večja avto-mejo ukrepe, da se prepreči- i nomija. Pripomnil je, da je jo pred ameriškim posiani- Makanos pripravljen razgo-šlvom demonstracije. | varjati se o tem, in je dodal, kakršne so bile pred danskim , da Majfarjos nj 0pustil zahte. in nemškim poslaništvom. . I ve po samoodločanju, pač p« Med današnjo demonstracijo so skupine študentov vzklikale proti vojnim hujskačem ter postavile pred poslopje več tabel z napisi: «2ive!i Madžari«, «Živela sovjetska vlada«. Ameriški državni departma je danes objavil izjavo, v ka- letje, ki naj bi trajali do pri- terj pravi, da so bile demon' hodnjega leta. Velika Brita- ; stracije pred zahodnimi vele-nija misli nadaljevat: poižku. j poslaništvi v Moskvi očitno se, ker hoče pripraviti lastni | organizirane in da je njih na-atomski vodljiv izstrelek za men povečati mednarodno na-mitiitiiiiMiitiiiiiiiiiiiitiitiitiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiimitiiiiiiiiiitiiiiiiitiinitiiiiiiitittifiitiiiii Pred zvezno ljudsko skupščino FLRJ Manjšinsko šolstvo v okviru novega zakona Naser pride z družino in zunanjim mini. strom 2. julija v Jugoslavijo Brosio pri Dullesu WASHINGTON, 25. — Italijanski veleposlanik Brosio je bil danes pri državnem tajniku Dullesu in se z njim pogovarjal o mednarodnem položaju s posebnim ozirom na pripravo sestanka najvišjih, vil, da je tangerska konferen- kakor tudi o dogodkih v Lica poudarila solidarnost treh j banonu. Pogovor je trajal 50 severnoafriških dežel glede 1 minut. (Od našega dopisnika) BEO-nlAD, 25. — Nocoj so uradno sporočili, da bo predsednik Združene arabske republike Naser prišel 2. julija v Jugoslavijo kot gost predsednika Tita. Naser se bo udeležil tudi proslave 15. obletnice bitke na Sutjeski. Med bivanjem na Brionih se bo Naser razgovarjal s predsednikom Titom o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Naserja, ki bo prišel v Jugoslavijo s člani svoj« družine, bosta spremljala zunanji minister Favzi in šef kabineta v predsedstvu republike Ali Sabri. Zvezna skupščina FLRJ je danes na svojem drugem zasedanju začela razpravo o osnutku splošnega zakona in osnutku uvodnega zakona o šolstvu. V obrazložitvi zakonskih osnutkov je podpredsednik zveznega izršnega sveta Rodoljub Colakovič izjavil, da bo novi zakon o šolstvu precej spremenil značaj šol v Jugoslaviji in da je med najpomembnejšimi zakoni na področju prosvete. Zakon postav- jo je samo odložil za pozneje. Jutri se bo začela v spodnji zbornici debata, na kateri bodo laburisti obrazložili svoje stališče. Za opozicijo bo govoril Bevan. Grški župani pa so poslali OZN brzojavko, s katero zahtevajo, naj se na otok pošljejo opazovalci OZN, da Ugotovijo odgovornost za turšk' vandalizem in za grozodejstva proti ciprskim Grkom, kj jih izvajajo pred očmi britan. skih varnostnih sil. Južnovietnamski vdor v Kambodžo PNOM PEN H, 25,— Uradno javljajo, da so južnovietnam-ske čete vdrle v severno-vzhodno Kambodžo in zasedle vas Pak Nhay v pokrajini Stung Treng, 7 km od meje. Kamboški ministrski predsednik Sim Var je pozval državljane, naj se zavedajo resne nevarnosti in naj bodo e-notni. Do vdora je prišlo pred nekaj dnevi. Južnovietnamske lja pravno osnovo za nadalj- 0ete so napredovale 15 kilo-njo izgradnjo takšnega vzgoj-' metrov v notranjost kambo- nega sistema, ki bo mnogo bolj kakor sedanji zakon prispeva! k strokovni izobrazbi in socialistični vzgoji mladine in dr- škega ozemlja. Gre za 3000 dobro oboroženih mož, ki se u-trjuiejo in kopljejo jarke, medtem ko se v njihovem za- žavljanov. Zakon omogoča |e(Iju zbirajo močne sile, Vr-vpis cižavljanov v vse šole I h,ovm Poveljnik kamboške voj. na osnovi znanja in sposob- ^ s*i.e 8enera! Lon Nol je takoj nosti. Funkcioniranje šol ni stvar samo prosvetnih organov in učnega osebja, temveč raznih organov družbenega u-pravljanja, šolskih odborov, prosvetnih svetov in drugih organov. Zakon daje vsem narodnim manjšinam v Jugoslaviji pravico do šole v njihovem materinem jeziku, vštevši tudi ustanove za predšolsko vzgojo. Novost je edino v tem, da zakon predvideva v krajih, kjer živijo pomešani pripadniki narodov Jugoslavije in nege narodne manjšine dvojezične šole. Colakovič je izrazil željo, da bi tudi države, kjer živijo jugoslovanske narodne manjšine, na isti način uredile vprašanje manjšinskih šol. B. B. odpotoval na omenjeno področje. Ministrski predsednik Sim Var je dopisniku agencije »France Presse« izjavil, da se Kambodža obrača na ZDA kot skupnega prijatelja Kambodže in Vietnama, da bi dosegla umik južnovietnamskih čet. Dodal je, da se bo Kambodža obrnila na «druge prijateljske države«, če poziv na ZDA ne bo imel uspeha. Po neuradnih vesteh, ki so jih dobili v Parizu, se trdi, da južnovietnamske čete niso vdrle čez mejo »kot invazijske čete«, pač pa zato da u-jamejo okoli sto političnih beguncev. Baje so begunci zbežali iz nekega koncentracijskega taborišča v Južnem Vietnamu in so se zatekli v Kambodžo. V ram« včar*): najviija temperatura 24, najnlžja 17,4 stopinje, zračni tlak 1015,8 stalen, veter 7 km severozahodnik, vlaga 60 odst,, padavine 0,3 mm, nebo 1 desetino pooblačeno, morje sko raj mirno, temperatura morja 23,9 stopinj«. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 26. junija Virgilij, Vito Sonce vzide ob 4,16 in zatone ob 19,59. Dolžina aoeva 15,43. Luna vzide ob 14.44 in zatone ob 0,40. Jutri, PETEK, 27. junija Ladislav, Lado Včeraj na velesejmu dan Avstrije Na uradnem obisku v Trstu predsedniki deželnih zbornic Jutri dan Indije in otvoritev zasedanja o načrtovanju in mehaniza-ciji dela v uradih ■ V soboto bo zabavaI otroke čarovnik Zurli Včeraj je bil na velesejmu avstrijski dan in je ob taj priliki prispela v Trst številna delegacija predstavnikov avstrijskega gospodarstva. Tako so prispeli v Trst predsedniki in generalni direktorji skoro vseh avstrijskih federalnih trgovinskih zbornic in med njimi: predsednik trgovinske zbornice iz Salzburga J, Aus-weger, predsednik zbornice iz Linza dr. Shutz in direktor te zbornice dr. V. Kotzina, predstavnika trgovinske zbornice Gradiščanskega L. Fexl in O. Holzwarth, predsednik trgovinske zbornice iz Celovca ing. W. Pfrimer in direktor te zbornice dr. A. W.akel-binger, predsednik trgovinske zbornice iz Innsbrucka F. Miller in direktor trgovinske zbornice iz Vorarlberga dr. L. Konzett. Avstrijski gostje so si točno po napovedanem programu ogledali dopoldne od 9. do 11. Ure tržaška Javna skladišča v spremstvu generalnega avstrijskega konzula v Trstu dr. Manf. 'a Schullerna, predstavnika ške trgovinske zbornice ar. Hausbrandta in predsednika zbornice za okrepitev prometa med Avstrijo in Trstom Jannittija Raoula. Ob 11. uri pa so si avstrijski gostje v spremstvu predsednika ing. Sospisia natančno ogledali vse paviljone tržaškega velesejma in se zadržali v avstrijskem paviljonu v krajšem prisrčnem razgovoru s tržaškimi operaterji. Zatem so bili avstrijski predstavniki na avečanem kosilu, katerega je priredila v Golf klubu uprava velesejma. Ob 18.30 pa je zvezna avstrijska trgovinska zbornica priredila v prostorih hotela «Excelsior» sprejem za predstavnike oblasti in gospodarskega življenja. Avstrijski dan se je končal s svečano večerjo tržaške trgovinske zbornice v hotelu »Miramare«. Avstrija sodeluj« tudi letos na tržaškem mednarodnem velesejmu z dvema razstavama: kolektivno razstavo v palači narodov, katero je organiziral inštitut za zunanjo trgovino zvezne avstrijske trgovinske zbornice in z razstavo lesa in lesnih izdelkov. Kolektivna razstava je kot vsako leto tudi letos zelo lepo arhitektonsko urejena in tu razstavljajo nekatere tipične izdelke avstrijske industrije. Razstavo dopolnjuje turistični biro, ki nudi pojasnila. Letos prodajajo le avstrijske cigarete in ne prodajajo več na drobno raznih okrasnih predmetov. V sejni dvorani velesejma je bilo včeraj zasedanje upravnega sveta federacije obrtnikov Furlanije-Julijske krajine in članov izvršnega odbora združenja tržaških obrtnikov. Zasedanju je predsedoval generalni tajnik zveze italijanskih obrtnikov Manlio Ger-mozzi. Uvodoma je v imenu velesejma pozdravil obrtnike svetnik ing. Passagnoli, nato pa sta poročala predsednika tržaških obrtnikov Valmarin in predsednik federacije obrtnikov Furlanije-Julijske krajine Ballarč. Govora je bilo o notranjih vprašanjih, ki zanimajo to kategorijo. Danes na tržaškem velesejmu ne bo pomembnejših manifestacij. v petek pa bodo otvorili nacionalno zasedanje o načrtovanju in mehanizaciji dela v uradih, kjer bo prisoten tudi predsednik nacionalnega odbora za produktivnost Ivan Matteo Lombardi. Prav tako bo v petek tudi dan, posvečen Indiji, in bo ob tej priliki prispel v Trst indijski veleposlanik Khubckand, ki si bo dopoldne ogledal ladjedelnice in druge obrate CRDA, ob 11. velesejem, ob 16. pa pristaniške naprave. Ob 18.30 priredi v hotelu «Ex-celsior« sprejem za predstavnike oblasti V soboto bo dan, posvečen Siciliji in bodo obiskali velesejem najrieji predstavniki te dvakrat sestali na skupščini, in sicer ob 9.30 v Ul. Marghe. rita ter ob 17.30 v dvorani svojega krožka v Ul. Crispi. Na skupščinah so jim sindikalisti orisali razvoj spora s podjetjem. Delavci so na obeh skupščinah spričo nepopustljivosti ravnateljstva in upravne komisije Acegata sklenili, da pričnejo protestno gibanje tar da bodo odgovorili na sleherni enostranski sklep ravnatelj, stva. Na koncu skupšč'n so sprejeli resolucijo, ki pravi med drugim: Delavci Acegata se predvsem pritožujejo, ker ne mara podjetje opustiti svojega krivičnega ravnanja nasproti vsemu osebju ter mu skuša zmanjšati prejemke. V zvezi s tem izjavljajo, da ne morejo na noben način sprejeti ločitve mezdnih pogojev med li-službenci tramvaja in uslužbenci vodovodov, plina in e-lektrike, kakor tudi ne razlo- MMiiimiiiiiiiiiiiiiiiif ....................................................................................................... Avstrijci so si ogledali tudi jugoslovanski paviljon dežele. Ob tej priliki bo tudi v sodelovanju z upravo velesejma zelo zabaven program za otroke, saj bo obiskal velesejem znani čarovnik »Zurli«, ki zabava mladino vsak četrtek, po TV. Program bo v soboto ob 17. uri in bodo takrat lahko pripeljali starši brezplačno otroke do deset let starosti. Sestanek davčnih strokovnjakov Pod predsedstvom Silvia Gattegna so se včeraj sestali strokovnjaki komisije za davke tržaške trgovinske zbornice. Na sestanku sta sodelovala tudi kot predstavnika zbornice doktorjev komercialistov dr. Renzi in dr. Davanzo. Ob. širno so razpravljali o uvedbi novega davka na družbe in pozvali predsedstvo trgovinske zbornice da napravi u-strezne korake, da se podaljša rok za uveljavitev, ki ga predvideva člen št. 3 dekreta št. 200 vladnega generalnega komisarja, in da se ponovno prouči dekret št. 47 ;zdan leta 1956.. Na sedežu Zveze demokratičnih žena je bil sinoči sprejem, ki so ga tržaške žene pri. redile članicam «karavane miru«. «Karavano» sestavlja 14 žena britanskega imperija, saj so v njej predstavnice Anglije, Nove Zelandije, Walesa, Avstralije in Londončanka švicarskega porekla, ki jim načeluje ženega znanega angleške, ga znanstvenika in filozofa Dora Russell. po pozdravu predsednice ZD2 J. De Ferri je povzela besedo gospa Russell, ki se je zahvalila za lep sprejem ter prikazala namen «karavane»: vzbuditi prj ženah občutek nevarnosti, ki jo pri- našajo poškusi z atomskimi bombami, in odpor do morebitne atomske vojne ter utrditi fronto miru v svetu. Potem ko je predstavila posamezne članice »karavane«, so nekatere tudi spregovorile ter prikazale delovanje raznih ženskih organizacij v Angliji, ki se borijo za mir. Angleške žene so pozdravile tudi predstavnice PSI, PSDI, KPI in ženske sekcije Neodvisne socialistične zveze. Omenimo naj še, da so članice «karavane miru« dopoldne bile na župan, stvu v Nabrežini, kjer jih je pozdravil župan tov. Dušan Furlan, ki je poudaril, da pre- bivalstvo našega področja prav zaradi vojnih strahot, ki iih je doživelo, podpira m pozdravlja njihova prizadeva, nja in vsako pobudo za ahra-nitev miru. Članice «karavane miru« so obiskale, tudi župana dolinske občine, zvečer pa so se sestale z minskim županom In ženami miljske občine. Na sliki vidimo ‘ angleške žene ob prihodu v Trst. Danes zjutraj bo «karavana» nadaljevala pot v Jugoslavijo, kjer se bo ustavila v Zagrebu in Beogradu, nato pa bo nadaljevala pot v Albanijo. Odmevi tragičnega dogodka v Ul. Madonnina Rajši bi šel kot izgubil svojo Uči Visignani trdi, da ni slaboumen - Stanje Battistijeve se je malce izboljšalo iittiiiitiiiiiimiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Skupščini uslužbencev Acegata Uslužbenci ne pristanejo na razlikovanje v mezdah Prav tako ne bodo sprejeli nobenega enostranskega sklepa podjetja Včeraj so se delavci Acegata | čevanja med uslužbenci, ki so Izpred porotnega sodišča Ponovno zaslišanje Vižintinove in prič ter odgovor psihiatrov Obtoženka je že 22 mesecev v zaporu • Razprava se bo nadaljevala danes ob 10. uri Včeraj se je na porotnem sodišču spet nadaljeval proces, ki je bil 12. novembra lani odložen, proti 25-letni Al-di Vižintin vd. Blažič iz Sta-rancana, ki je obtožena, du je 24. avgusta 1936 ponoči z ostrim nožem ubila z dvema zabodljajema moža Humberta. Sodišče je lanskega decembra po dvodnevni razburljivi razpravi odložilo proces, da bi psihiatri pregledali obtoženko in ugotovili njeno umsko stanje, in sicer; ali se je tistega večera zavedla lastnih dejanj, ali je bila v tragičnem trenutku v takem umskem stanju, ki je izključevalo vsako njeno sposobnost presojanja in hotenja, in če je bila Viiintinova zaradi tega družbi nevarna. Predsednik sodišča dr. Rossi je po uvodnih formalnostih na kratko opisal tragični dogodek in prečital poročilo o psihiatričnem pregledu, ki sta ga napravila prof. Donini in prof. Ferri. Psihiatra najprej poudarjata, da Vižintinova ni umobolna in zaključujeta, da je izvršila dejanje v veliki razburjenosti, ko je bila njena sposobnost presojanja in hotenja zelo okrnjena, Vižintinova je bila spričo tega v tistem trenutku nerazsodna; ni pa družbi nevaren element. Nato je branilec sporočil sodišču, da je Marija Blažič, poročena Škabar, sestra pokojnega Humberta, odstopila kot zasebna stranka. Obtoženka že dvaindvajset mesecev sedi v zaporu. Oblečena je v črno, mirno sedi na zatožni klopi in gleda zgubljeno predse, kakor da bi bila sama in zapuščena, nekje v puščavi in bi ves svet zanjo ne obstajal. Dolgi kostanjevi lasje ji padajo na ramena; na bledem obrazu so tragični dogodki in mučni meseci čakanja na proces zarisali ostre poteze: muči jo še vedno skrb in misel na svojo štiriletno hčerko Marjučko. Zdi se, kot bi bila vdana svoji usodi, ali da se ne bi zavedala hude obtožbe, oziroma da se ne čuti krivo. Psihiatra sta točno opisala in presodila njeno duševnost. Na vprašanja predsednika odgovarja mirno in ponavlja, | krvavi • kar je povedala na razpravi lanskega decembra in še prej pred preiskovalnim sodnikom. Tu pa tam, ko opisuje tragičen dogodek in svojo zaskrbljenost zaradi hčerke, ji glas zatrepeta zaradi notranje ginjenosti. Tisti večer, pravi Vižintinova, je prišel na obisk njen stric Karlo Pahor (Pacorini), ki je ob odhodu pozabil svoj suknjič. Malo pozneje, okrog 22.30 se je vrnil mož. Niti pozdravil je ni in je zaklenil vrata. Nato jo je začel, kot o-bičajno že netkaj časa, zmerjati Očital ji je, da ga vara z vojaki. Na te očitke mu je od- govorila, da nj res in da bi bila pripravljena , zapustiti | dom. če bi ji lahko kaj ta- kega dokazal. Mož se je razburil in jo je oklofutal ter porinil proti spalnici. Tedaj je hčarka zajokala. Sla je v sobo, da hi jo potolažila in jokajoč se ji je dekletca obesilo okoli vratu. Toda oče jo je odrinil in pahnil na posteljo ter rekel; »Najprej tvoja mama, potem pa ti«. Zaklenil je sobo in pahnil ženo v njuno spalnico. Tu je vrgel proti njej kipec, ki pa je ni zadel, ker se je pravočasno izognila. Tedaj pa je nekdo potrkal na vrata hiše; bil je stric, ki se je vrnil po suknjič, Ko sta se mož in stric nekaj pogovarjala se je preoblekla in v torbico spravila hranilno knjižico in nekaj zlatnine. Nameravala je namreč spet zbežati k svojim staršem, kakor pred dvema mesecema, ko je iz obupa in strahu zapustila moževo hišo in se zatekla k materi. Stric je odšel, mož pa se je vrnil k njej v spalnico in jo vrgel na posteljo. S kolenom jo je pritiskal ob nogo in tedaj je zapazila nad seboj nož, ki ga je mož grožeče držal v levi roki. Napela je vse moči in medtem ko mu je držala roko. ga je z nogo udarila v dimlje, da bi ga odrinila vstran. Sklonil se je proti njej in z obema rokama ga je zagrabila za zapestje ter mu dvignila roko. Istočasno sta se oba dvignila in se krepko držala. Mož se je pomaknil dva koraka nazaj in Vižiijti-nova je tedaj zapazila, da že Od tega trenutka je pripovedovanje Vižintinove bolj zmedeno. Rekla je, da je padla nezavestna na posteljo, iz tega stanja pa jo je prebudilo jokanje hčerke. Postala je roboti V bližnji sobi jokanje hčerke, pred njo na tleh ranjen mož in povsod kri. Obula j« samo en čevelj, vzela je ključ iz žepa moževega jopiča, odklenila vrata hčerine sobe, jo naglo oblekla, vzela torbico in nož, ki ga je nato odvrgla v vrtu, in se kot nora odpeljala s hčerkico na motorčku k svoji materi. Tam je spet padla v nezavest in v halucinacijah upila «Berto, Berto, ne Marjuče!« Po kratkem odmoru je sodišče zaslišalo Marijo Blažič por. Škabar, trgovca iz Tržiča, ki je prodal usodni nož Vižintinovi nekaj mesecev pred tragičnim dogodkom, Ri-na Sfoltadoreja, ki jč bil z Blažičem tistf večer v gostilni, gostilničarja Sergija Fac- china ter Renza De Luca, ki je slišal nekaj minut pred tragičnim dogodkom prepir med zakoncema. Vse priče so potrdile ' svoje izjave na prejšnji razpravi. Razprava se nadaljuje danes ob 10. «»------- Zadet je ob vespo in se hudo ranil Včeraj popoldne so sprejeli na prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo 8I-letnega Rodolfa Scarizzo iz Ul. Dau-rant 13 ki se je hudo pobil in ranil v čelo, si verjetno zlomil levo ključnico in se o-praskal po rokah in nogah. Scarizza je prečkal cesto in je zadel ob vespo, na kateri se je peljal 19-letni Livio Zam-berlo iz Ul. Nardi 4. Izmišljeni napad ga je spravil v zapor Te dni so prijavili sodnim oblastem 42-letnega Luciana Barbina iz Benetk, ki je pred časom izjavil, da so ga trije neznanci napadli na ulici in ga hoteli okrasti. Policija je namreč ugotovila po skrbni preiskavi, da je Barbin nerodno padel, ker je bil vinjen in da si je izmislil napad. bili v službi pred 30. aprilom 1958 in uslužbenci, najetimi po tem datumu. Nadalje izjavljajo, da ne morejo sprejeti načela, da se enotni mezdni pogoji uslužbencev, ki so jih dosegli z ve. likimi žrtvami in ki veljajo pri Acegatu že več desetletij, razlikujejo med uslužbenci istega podjetja mešane vrste. Takšno razlikovanje v mezdah in plačah med uslužbenci je že povzročilo v podjetju hudo nezadovoljstvo. V zvezi z namerami podjetja, da bi enostransko uveljavilo vsedržavne delovne pogodbe brez dopolnilnih sporazumov za osebje, ki ga bodo sprejeli v službo na novo, opozarjajo uslužbenci funkcio. narje podjetja na spoštovanje člena 3 sporazuma od 2. maja 1958, ki pravi: «Ce bi moralo podjetje med pogajanji sprejeti v službo novo o-sebje, se bosta stranki sporazumeli glede zadevnih mezdnih pogojev.« Podjetje ne more vztrajati pri nameri, da bi ustvarilo v Trstu pogodbene pogoje, ki ne veljajo v nobenem drugem podjetju v Italiji, kjer veljajo dopolnilni sporazumi. Poleg tega pa ne veljajo tukaj pri nas vsedržavne kolektivne pogod. be avtomatično, marveč se je treba glede njihove uveljavitve pogajati, kajtj tržaške sindikalne organizacije se niso udeležile pogajanj za sklenitev vsedržavnih kolektivnih pogodb. Zahteva podjetja, da bi zni. žalo mezde določene skupine uslužbencev, sploh nima precedensa v tržaškem in vsedržavnem sindikalnem življenju in uslužbenci Acegat prav gotovo ne bodo pristali na takšno socialno sramoto. Uslužbenci Acegat poudarjajo, da se popolnoma strinjajo s stališčem tukajšnjih in o-srednjih sindikalnih organiza. cij, to je, da se lahko pogajanja nadaljujejo na višjem mestu, na primer na ministrstvu za delo, ter da se najde rešitev, ki lahko zadovolji obe stranki. Zato je razumljivo, da bi vsako enostransko dejanje podjetja naletelo na ta- kojšnji odgovor delavcev in sindikatov. Uslužbenci pozivajo tukajšnje oblast^ In ministrstvo za delo, naj takoj posredujejo, da se preprečj sindikalna agitacija, ki bi utegnila imeti nepričakovane posledice v javnih občinskih prevoznih službah, zaradi česar bi predvsem trpelo tržaško prebivalstvo. «»------- Zbiranje prispevkov za novi sedež DZ CGIL Poziv nove Delavske zbor-i ice CGIL delavcem, naj zbirajo prispevke za kritje stroškov nakupa novih prostorov za to sindikalno organizacijo, ie naletel na ugoden odmev in pokazali so se že prvi rezultati. Predvsem so šli takoj na delo odbori raznih strokovnih zvez in sindikatov. Člani vodstvenega odbora sindikata uslužbencev Acegata CGIL so se obvezali, da bodo prispevali vsak po 5000 lir, prav +ako sindikalni zaupni-jr> v podjetju. Skupno so se J obvezal za 145 tisoč lir. Ta-1 ko je bilo nabranih doslej za 224.200 lir prispevkov in akcija se nadaljuje. Predvajanje avstr, filmov v raj okviru velesejma so vče-predvajali v Avditoriju dva avstrijska filma. Ker so danes na programu še trije filmi, bomo zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki pisal: o teh filmih v jutrišnji številki. Nov oddajnik TV Jutri b,o pričel delovati oddajnik TV v Miljah, katerega so zgradili zato, da omogočijo boljši sprejem določenim tržaškim področjem, ki so bila do sedaj v senci jn kjer se kljub bližini do sedaj skoro ni mogel sprejeti televizijski spored. Gre predvsem za Barkovlje, Rocol in Sv. M. M. spodnjo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHII Zadnja pot rektorja Ambrosina ms ......... Včeraj so se številni meščani in predstavniki oblasti poklonili posmrtnim ostankom rektorja tržaške univerze Ambrosina, kj je ležal na parah v sejni dvorani univerze. Popoldne ob 16. uri so se pričele pogrebne svečanosti. Študenti so prinesli na ramah krsto ter jo položili na prostor pred univerzo. Tu se je poslovil od zaslužnega pokojnika z ganljivimi besedami de. kan prof. Roletto, ki je orisal njegovo življenje in njegove vrline. Pogrebnih svečanosti so se udeležili poleg številnega občinstva, profesorjev in študentov tudi vsi najvišji predstavniki oblasti, izpred u-niverze' so prepeljali krsto v cerkev sv. Antona, po pogrebnih obredih pa je krenil sprevod s krsto na tržaško postajo, od keder so odpeljali pokojnikovo truplo v Rim. V mestu še vsi govorijo o tragičnem dogodku, ki se je zgodil v torek zjutraj v Ul. Madonnina, kjer je 70-letni Antonio Visignani surovo napadel in hudo ranil 43-letno Francesco Battisfi, ker ni hotela pristati na njegove ljubezenske ponudbe. Zdravstveno stanje Battistijeve je še vedno resno; včeraj popoldne pa se je malce izboljšalo zaradi skrbne nege zdravnikov, številnih transfuzij krvi in takojšnje operacije, ki jo je napravil primarij prof. Caravet-ta. Včeraj dopoldne je Batti-stijeva spregovorila in'se na kratko pogovorila s svojci ter odgovorila na vprašanja funkcionarja letečega oddelka kvesture, kateremu je povedala nekaj podrobnosti tragičnega dogodka. Antonio Visignani sedi zdaj za rešetkami v koronejskem zaporu, kamor so ga pripeljali v torek okrog 19, potem ko so ga zaslišali na policiji. Včeraj pa smo zvedeli še za nekaj podrobnosti, ki pričajo, da Visignani ni prav pri zdravi pameti. Ko je po svojem zločinu zbežal iz mlekarne po Ul. Madonnina in Trgu stare mitnice, je šel k Sv. Jakobu in obiskal svojega prijatelja, kateremu je daroval 2000 lir. Pred nekaj meseci je Visignani dobil v banki, kjer je imel verjetno vloženega nekaj denarja, 35 tisoč lir in začel kar na cesti razdeljevati bankovce po tisoč in 5000 lir mimoidočim, če jih je poznal ali ne Nato je odšel proti Sv. Andreju in mimo ladjedelnice v Skedenj. Tam je kupil zvezek in verjetno tudi vrv, nato pa napisal tri strani svoje zgodbe. Za. naslov je napisal »Dogodek iz Ul. Madonnina 17 — Mlekgrna«. To naj bi bila zgodba dveh let, ki se je končala, tako trdi. Visignani, po krivdi ženske. Visignani pravi, da se ni mogel rešiti svojih vročih čustev in, da gre rajši v smrt. kot da bi zgubil svojo Uči. Najbolj presenetljive pa so njegove izjave glede slaboumnosti; »Jaz nisem slaboumen.« V potrditev tega pravi, da je ie dvakrat hlinil norost; leta 1915, ker je šel rajši v norišnico kot na fronto, ter pred nekaj leti, ko je bil obtožen, da je hotel zažgati stanovanje svojega sina. Med drugim je tudi napisal, kako ga je ženska prosila, ko jo je zabadal, naj bi se pobotala. Rekla da mu je celo, da imtiMi»iiiiiHiim«MuiHiiiiHiiinmmiiiiiiiiiiuinil«iHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Podatki trgovinske zbornice Občutno znižanje prometa v primeri z lanshim majem Leto6 v maju je pristaniški promet nazadoval za tretjino in je znašal samo 230.405 ton, lani pa 394.361 ton | Izžrebane nagrade Sinoči so na velesejmu izžrebali naslednje nagrade za obiskovalce; 1. svetilko, ki jo je podarilo podjetje «Vinazza B.», je dobil g. Papanio, Trg Giarizzole št. 6 z vstopnico št. 006408; 2, fotografski aparat «Elioflex», ki ga je podarilo podjetje »Ferrania je dobil Bernardo Bertossi iz Gorice, Ul. Vittorio Veneto 78 z vstopnico št. 005484; 3. sve iko in grelec za vodo, ki ju je podarilo podjetje Zanon, je dobila Liliana Carpan 5z Ul. S. Cili-no št. 23 z vstopnico št. 006364; 4. likalnik, ki ga je podarilo podjetje Ficich, je dobila 4'ole Dardi iz Cervignana z vstopnico št. 005907 ; 5. zabojček proizvodov Isolabella pa je dobila Vilma Pagliaga iz Ul. Torrebianca 22 z vstopnico št, 006763. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI V preteklem mesecu maju je celotni promet tržaškega pristanišča občutno nazadoval, saj govore uradni statistični podatki, da so prepeljali skozi pristanišče skoro tretjino bia-ga manj, kot v maju 1957. leta. Po podatkih tržaške trgovinske zbornice je v letošnjem maju znašal promet skozi pristanišče (vključen je celotni promet in torej promet Javnih skladišč, lesnega pristanišča, promet ILVA in čistilnic mineralnih olj) komaj 326.525 ton, medtem ko je v istem mesecu lanskega leta znašal 449.402 toni jn so torej letos prepeljal) kar 122.877 ton blaga manj kot lani. V pristanišče so pripeljali 230.405 ton blaga (maja 1957. leta 349.361 ton). Na prvem mestu je premog s 67.349 tonami, vendar pa je prav promet s premogom zabeležil najhujši padec, saj so lani pripeljali v maju 111.115 ton premoga. To gre delno na račun okrepljene konkurence Reke, ki se ji je posrečilo pritegniti obsežnejše pošiljke surovin za potrebe železarne v Linzu, tako da bodo Avstrijci plačali pristaniške stroške z dobavami svojih industrijskih izdelkov in jeklenimi ploščami. Delno pa gre na račun obsežnejših pošiljk premoga iz CSR in zlasti iz Poljske. Ista ugotovitev velja za železno rudo, katere so izkrcali 36.508 ton, medtem ko so je lani 81.836 ton. Poleg tega so izkrcali 64.620 ton surovega mineralnega olja (lani 73.830 ton), 10.019 ton koruze (lani nič), 6.290 ton žlindre (78 ton) 5.837 ton železa in jekla (nič), 4.748 ton jedilnega olja (3.023), 4.641 ton bencina (1.152), 4.075 ton zemeljskih oreškov (2.803). in 26.218 ton raznega blaga (74.822). Med izkrcanim blagom, zlasti skrbi padec dovoza raznega blaga, saj je znano, da gre za dragocenejše blago, katero se sicer pošilja v manjših količinah vendar pa prinaša pristanišču največ zaslužka. Prav promet s tem blagom pa je zabeležil najhujši padec. Med blagom, katero so v pristanišču vkrcali na ladje in odpeljali proti prekomorskim državam, je bil na prvem mestu les s 15.210 tonami (lani 17.869 ton), sledi petrolej in utekočinjeni plin z 12.299 ton (lani 11.833), bencin 11.760 ton (11.148) Železo 8.63(1 ton (4.150), krompir 7.908 ton (nič), cinkova ru-rir. 6.240 (nič), papir 5.368 ton j (6.883), jedilna olja 4.06J ton (16.922), samotna opeka 2.626 ton (665) in razno blago 22.032 ton (30.573). OD VČERAJ DO DANES (LJUDSKA PKOSVKTA ) Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo Jutri 27. junija tega leta ob it. uri na sedežu. ( ŠOLSKE PRIKBUITVE ) Slovenska osnovna šola v Dolini priredi razstavo dekliških in deških ročnih del, ki bo (kipita v soboto 28 t. m. od 15 do 19. ure in v nedeljo 29. t. m. od 8,30 do 19. ure. «»-. Industrijski strokovni tečaj v Nabrežini prired: 28 in 29. t. m. od 9. do 17. ure razstavo risb In ročnih del učencev. Vljtidro vabljeni vsi, da si ogleijjc za-Murvo razi »v- Nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu iBojan, Ul. Montorsmo št. 8-UI) priredi ob zak'tiičku šolskega leta razstavo deških in dekliškži izdelkjv ročnega dela n r‘"anja. Ha i avz to cdpita -d nedelje Jn. 2), junija do vključno petka ene Juli'« j sak dan d • uc 12,39 lu oj 15. do 19. i re. Industrijski strokovni tečaj v Dolini obvešča, da bo otvoritev šolske razstave v soboto dne 28. junija ob 15. uri. Razstava bo odprta v nedeljo dne 29. junija od 8.30 do 19. ure. ■-----«»—— ROJSTVA, SMRTI ------- Excelsior. 16,00: »Dino«. S. Mi-neo, B, Keitih, S. Hohner. Fenice. 16,00: »La Casbad di Marsiglia«. Stephan Boyd, J. R. J ust ice, Nazionale. 16,00: «Zad>nje nasi- lje«. Yvonne Šanson, O. Mi-chaellš. Illodraminatico. 15,00: »Ogenj na Y»ngtse» R. Todd in A. TamiroCf. Grattacieio. 16.00: ((Španski vrtnar«. D. Bogarde, B. Svvan-son. Superctnema. 16.00; «Mirni A-merikanec«. A. Murphy in Kertova. Arcobaleno. 16,00: «Cas zločin- cev«. J. Gabin, D. Delorme. Mladoletnim prepovedano. Astra Roiano: 16,30: «Zgodba generala Hustona«. Mac Crea. Cinemascope. Technicolor. Capitol. 21,30: «NajliettJSi dan mojega življenja«. Vstop samo z vabili. Cristallo. 16,30: »Poljubi jo zame«. C. Grant in J. Mansfleld. Cinemascope. Alabarda. 16,30; »Bandit z Epi-ra«. V. Johnson in M. Carol. Cinemascope. Technicolor. Aldebaran. 14,00; »Mučenje 1 puščico«. Rod Steiger. Armoniia 18,00: «Drama v Cas-babu«.' G. Raft, G. M, Gamale Aurora. 16,00: ((Slamnati mož«. P Germi, L. Della Noce. Garibaldi. 16,00: «Sinbadov sin«. D. Robertson, V. Prlce, Technicolor. Mladoletnim prepovedano. Ideale. 16,30: «Desperado». W. Morris, James Lydon. Impero. 16,30: «Sonce v srcu«. P. Borne in S, Jones. Cinemascope. Technicolor. Italla. 16,30: «So potrebni medeni tedni?« D. Dors In D. To-milson. Moderno. 16,00: »Njegov angel varuh«. James Mason, Lucille Bal, Cinemascope. S Marco. Zaprto. Savona. 16,00: «Moje življenje se začne v Maleziji«. Peter Finch. Viale 16,00: «Vas belega človeka«. John Hall. Technicolor. Vittorio Veneto. 16,30: ((Zenska... potrebno zlo«. J. Harris, L. Harvvey. Belvedere. ((Revščina in plemenitost«. Toto Technicolor. Massimo. 16,30; «Strah ponoči«. P. Kelly in A. Doran. Marconi. 16,30: ((Pionirji Iz Wi-sconsina«. Novo Cine. 16.00: »Kurussu, a- macomska zver«. J. Bromfield in B. Garlaind. Odeon. 16,00: «V znamenju Venere« Sophia Loren in Alberto Sordi. NA PROSTEM Arena del fiori. 20,00: ((Pajčevina«. R. VVidmark, L. Bacall, Ch. Boyer, J, Kerr. Paradiso. 20,30: »Carosello di- sneyano». Technicolor, Ponziana 29,15: «Srebrni kelih«. V. Mayo, P. N e wm »n. .Technicolor. Cinemascope. Valmaura. 20,15: «Ziva fantazi- ja«. MGM. Technicolor. Arena Diana. 20,30: »Cnna osve-ta». E Flynn in J. Dnu. Ariston.' 20,30: «Bitka pri Fort River«. G, Montgomery. Technicolor. Marconi. 20,15: «Odise}». A. Quinn, R. Podesta. Garibaldi. 20,30: «Sinbadov sin«. Technicolor. Stadio 20,30: »Nepremagljivi«. G Cooper, P. Goddard. Roiano. 20,30: «Glas, ki ubije«. L. Tajoli, E Campagnoli. Secolo Šv. Ivan: 20,30: »Povra- tek na otok zaklada«. D. Ad-dams in T. Hunt-er. MAU OGLASI »EMPORIO DELLO SCAMPOLA-ME», Trst, Ul. Mazzini 40. Nove pošiljke: svile, najlona, rafije, popelina, tiskanega blaga. Prava priložnost, največja ugodnost. Prodaja samo na težo. PO ZELO NIZKIH CENAH PRO. DAJAMO: VESPE, LAMBRE- TE 15« IN 125, BENELLI, RU-MI, MV, ISO 125, GILERE 150, TELESKOPSKE HARLEY DAVIDSON 750. KRASNA, V. PASCOLI 22. TEL 5553». NAROČNIKOM V JUGOSLAVIJI sporočamo novo številko pri Komunalni banki: iiADITii - Ljubljana 600 — 70 3 — 375 Istočasno prosimo, posebno one naročnike, ki so v zaostanku, za poravnavo naročnine, katera znaša mesečno: za vsakodnevno dobavo din 250,— za nedeljsko dobavo din 65.— Plačajte naročnino vsaj za dva meseca naprej! ADIT - Državna založba Slovenije - Ljubljana, Stritarjeva 3/1. p R A V K A R D O s PELO: O. Goldoni: Krčmarica . . L 350 Tit Vidmar: Lirika # 620 TRŽAŠKA KNJIGARNA Ti kI - 111. M . t ritnčIAkit *« Tclelon B7-n»N V TRSTu KUPUJTE V čevljev- Drevored XX. septembra I* NABAVILI SI BOSTE OBUVALA NAJBOLJŠE KVALITUTE 26. junija 1958 NA KONC« SEZONE TRŽAŠKEGA SNG Dvojno prese J. Lutowskcga: Dežurna služba» je eden izmed vrhov sto in štirih premier Za konec gledališke sezone nam je SNG pripravilo veliko presenečenje, kar dvojno: delo samo je bilo za marsikoga pa še kakšno presenečenje, režija in igra sta bili tako na višku, da je tudi to presenečenje, čeprav poznamo režiserjevo mojstrstvo in tenek posluh igralcev za njihove vloge. O delu samem je že bilo besede na teh straneh, poudariti bi še hotelt da je delo glede na čase, glede na okoliščine, ki je iz njih izšlo, na-rhvnost pogumno. Avtor drame Dežurna služba postavlja pred nas enega najbolj živih in pekočih problemov povojne dobe. Čeprav je delo prišlo iz daljne Poljske, ne moremo reči, da bi bil en sam stavek, ena sama beseda za nas v čemerkoli tuj. Toliko človeškosti je v tem delu, da zajame in potrese vse tiste, ki vidijo svojega človeka v doktorju Machcetviczu, in tiste, ki kak trenutek mislijo, da so podobni kirurgu Osinskemu. Dela s tako močnim žarom človeškosti gredo preko vseh meja, tudi železnih, in do vseh src, najsibo kakorkoli zakrknjenih. Ce -pretehtamo vrednost in zahtevnost drame in presodimo igro naših gledališčnikov, lahko rečemo, da je SNG s to predstavo doseglo v tej sezoni višek in enega vrhov sto štirih premier. Igra ki ima svoje težišče bolj v besedilu, kakor pa v ziinanjih dogodkih, v prepričljivem prehajanju oseb iz ene skrajnosti mišljenja v drugo, v takem stopnjevanju zapleta in razpleta, kakor je v tej drami, je gotovo za igralce skrajno zahtevna. Pomislimo zraven še to, da se dejanje vzpenja v skoraj navpičnem loku, saj se odigra v času, ki je potreben, da se pripravi nujna operacija. Dejanje naravnost drvi in pred nami na odru se računajo minute. Razumljivo, da morajo pri taki igri biti tudi igralci notranje napeti kot lok. Osrednja oseba v drami je kirurg Osinski. Avtor ne daje tej osebi, ki jo je poustvaril Stane Starešinič, kdo ve kaj hvaležnih prijemov in vendar je vsa teža tragičnosti igre ravno v njej. Zato se je moral igralec še toliko bolj potruditi, da jo je oblikoval s tako čudovito sigurnostjo. Igralec je igralec, gotovo se med njim in gledalci plete neviden kontakt, a igralec pri »sem ploskanju ne more sam presoditi, ali se je ta kontakt spletel v nepretrgljivo vez, ali je priklenil gledalca nase, na svoje besede, ra svoje dejanje. Starešinič je s svojo igro tudi zahtevnejšega gledalca do kraja prepričal, da je zdravnik s tako in tako preteklostjo, med ljudmi, ki ga neprenehoma sodijo in obsojajo. Udarec za udarcem pada nanj, ne zvija se pod njimi, avtor mu ni dol te možnosti in Starešiniču tudi ni potrebna: z mirni ko hladnosti, s prepričljivo besedo in z razburjeno hojo je pokazal, kako se mu prav iz osrčja -.metnika trga upor proti krivici. Dobro je razumel, da mora ponotriti ta upor, prehajati od osuplosti, preko zagrenjenosti, v živčnost in do zunanjih izbruhov, ki šele tako postanejo v polni meri učinkoviti. Njegova dikcija je bila čudovito prilagojena igri, za spoznanje prenagla je bila le hoja, ki se Je pri reprizi uravnala na ravno pravšno mero. Razlika med dostojanstveno mirnim prihajanjem na oder in prenaglim prehodom v razburje- no premikanje, pri čemer je bil korak nekoliko predolg, je bilo na škodo človečanski veličini osebe, ki jo je podajal. Sicer je z močjo igralca umetnika, v besedi in kretnji, presegel samega sebe iz vloge zagovornika Veronike Deseni-ške. Da igralec ni v rokah takega režiserja, kakršen je Jože Babič, da ni SNG, zlasti sedaj, ko je novi narodni dom že pod streho, krvavo potrebno igralcev tega kova, bi mimo zapisal, da je za zmožnega in ambicioznega Starešiniča škoda, da se mora mučiti v tako nehvaležnih razmerah, ki je nanje bilo doslej obsojeno SNG. Ko sem zgoraj zapisal, da je bila zadnja premiera letošnje sezone naravnost presenečenje, sem mislil ravno na Starešiniča in v nič manjši meri na Miro Sardočevo. Njena vloga sicer ni take teže, kot je Starešiničev a, a vendar, katera vloga pa je lahka, če jo hoče igralec podati s tako popolnostjo, kot jo je ta igralka. Kar presenetljivo je, kako zna Sardoče-va zbrisati samo sebe pod masko bolniške sestre Daleč od tega, da bi videli pred seboj igralko Sardočevo, pred nami je prava bolniška sestra in zraven tiho trpeča, tolažilno toploto dihajoča ženska duša. Njeno mojstrstvo v dosedanjih vlogah, zlasti v tej, je v dognani skladnosti med govorom in kretnjo. Oboje ima Sardočeva v neomejeni oblasti, z obširnim registrom prehoda iz razpoloženja v razpoloženje, od enega do drugega besednega odtenka (Prim. zaključna replika). Jeguljgsto figuro starega u-pravnika bolnišnice Brosza je podal Rado Nakrst. Mirnost njegove igre starca je imela poseben učinek sredi do kraja razburjenih likov. Delovala je nekako kakor iznajdljivi zaviralni momenti, ki se v tej igri nekajkrat posrečeno ponovijo. Za Nakrsta oder že zdavnaj nima več skrivnosti, težav. Njegov lisjaški u-pravnik, ki je hkrati pravi šviga-švaga, je bil popolna slika starega izprijenca, ki se vainja tja, kjer mu bolje kaže. Nakrsta smo že tako navajeni, da si igre brez njega skoraj ne moremo misliti, vendar se nam tudi \on vselej spretno skrije, zdaj v podobo lokavega Romana Brosza, zdaj v zagovednega ravnatelja Mu-cha, da ne govorimo o mojstrovinah, kakršne so Piran-dellov Henrik IV. itd. Lik vodje varnostne službe Wielgosz Julija Guština je skušal biti kar najbolj prepričljiv in bi bil še bolj, da je režiser nekoliko omejil njegove zunanje znake razburjenosti. Te vrste ljudje se znajo presneto obvladati, čeprav gre le za okrajnega vodjo UB. Ravno v tem je njihova moč. Guštinova igra je prišla do prave pretresljive učinkovitosti, ko mrzlo izjavlja Osinskemu, da ne sme operirati, ravno zato, ker je bila izvedena tako mirno, a z ledeno brezčutno ukazljivostjo. Stane Raztresen in Modest Sancin sta podala vsak svojo podobo s preizkušeno rutino. Raztresen je eden izmed igralcev našega SNG, ki bogato barva svoje vloge z mimiko. Tudi to pot jo je. Morda za spoznanje premočno. Sicer pa je bil njegov dr. Machcevvicz živ. Tudi njegova igra, ki je sicer po svoje vehementna, a ni nikjer, razen v mimiki, zašla preko roba, je prepričljivo delovala ob viharnosti obeh antagonistov in igre Zlate Ro- doškove. Sancin je že zdavnaj opustil svoje stereotipne geste in zdaj je njegovo igranje prijetno, poglobljeno, doživeto. Obe preostali ženski vlogi, bolniške strežnice Leli Nakr-stove in kirurgove zaročenke Zlate Rodoškove, sta po svoje vzvrtinčili težko ozračje, ki ga je pred nami povzročila prepoved: eTega bolnika ne smete vi operirati.» Strežnica Nakrstove je bila naravna, kot ni prav v vseh vlogah. Zaročenka Ana Zlate Rodoškove, čeprav naj bi 'bila živo nasprotje mirni in veličastni figuri bolniške sestre, je bila zlasti ob koncu le malo prehrupna, kar je prisililo igralko, da je skoraj zdrknila v nenaravnost. Ne smem mimo Silvija Kobala. Njegov lik je bil izdelan z vso prizadevnostjo mladega, nadarjenega in ambicioznega igralca. Motijo pa še zmeraj odtenki njegove narečno barvane vokalizacije. Oba statista sta bila prav na mestu. Ne vem, ali sta nas Babičeva režija in Cesarjeva scena že zapeljali. Gotovo je, da si brez ene in druge ne moremo misliti dobre predstave SNG. IVAN SAVLI mmm § ~ Videš, Mihec, danes bomo govorili pej od meljonou! — Od meljonou? Pej kej si dobu na totokalčjo? Ali si biu na televižjoni? — Ne ano, ne drugo. Bomo govorili od meljonou, ke jeh zasluže Gina ses tistem filmam, ki ga dela zdej. Kej be reku, kolko bo uana zaslužla ta bot? — Prou ne znam. — Ben, ti bom povedau jest, ke sem brau: skori dvejstu meljonou. — /ja, uane zaslužejo. — Tebe te ne stri neč, ne? Zatu ke ne znaš kolko je tu• ke neč ne misleš. Ma te bom jest razložu. Dejmo zračunat kolko zasluže en človek ku ti al pej jest. štirdeset, pedeset taužent na mesec, ne? Tu je plača, denmo reč, od anga. u-čitelja. Pedeset taužent na mesec je u anmu leti šeststutaužent, u deseteh leteh šest meljonouu stu leteh šestdeset meljonou, u tristu leteh pej stuo-semdeset meljonou. Ma dejmo računat malo bulše jen zares. Denmo plačo anga profesorja de ruolo jen ke jema še srečo: rečmo de zasluže stu taužent na mesec. — Tu ni nanka slaba plača. — Ben! U anmi leti zasluže tašen profesor, ke je biu prid,en, ke je štedirau dvajsti let jen ti zna hudiča nu pui ben uan ti zasluže u anmi leti an me-Ijon jen dvejstu taužent. An tašen profesor ti dela lahko narveč anih štirdeset let, ke pole je taku star jen zgaran, de ne more več. Ben uan ti zasluže u celem živlenji, pole ke je zuču ne znam kolko mularije, anih pedeset meljonou. Za naredet dvejstu meljonou morejo delal štirje profesorji celo svoje življenje. Gina jeh bo pej zaslužla sama sez anem filmam, ke ga bo delala nekej mescov al narveč ano leto. Kej rečeš na tu — Ja, vselih se me zdi namalo preveč. — Be reku! Ma poglejmo pej zdej, za kašno brauro dobi tolko! Kej je mogoče ana velika jegrauka? Kej je mogoče taka ku Mašina al pej Mario. Schell al pej Bette Dawis? Ni, je res? Jema samo lepo postavo jen druzga neč. Jen tisto kaže. Druzga prou neč. Povej ti meni, če se te zdi tu prou — Jest mislem, de tudi če be bla ne znam kaku pridna, tašna difarenca pr zasluški vselih ne be smela bet. — Tudi jest be reku. de ne. Jen pole še ti rečejo, de moreš jemet krejanco, de ne smeš preklinjat jen govort grdeh besed taku, de se ne moreš nanka šfo-girat! — Videš, jen če se ne moreš šfogirat, ti ostane ves strup nutre jen te grize jen zastrupla kri. Jen taku, ke nima šfoga pej ti pride rak. Zatu pej je danes tolko ledi bolanih zastran raka ke se niso mogli šfogirat. — Ma glih taku je! CE IMA GOSPODINJA PRI MIZI NEKOGA l DIETO Da bo izbira čim večja iiiiiiiiiiHiiitmmiiiiiiiiiiimimmiimtiinimiiiiiimmmiiiiiiiitiiimmiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiimi miinmmiiiiiMiiiimiminmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiniiiiiiiHiiiiiimiiiniiiiniHHiiiiiiiiii V BENEŠKI SLOVENIJI IN VZHODNI FURLANIJI Škoda, ki jo je ponroalo neurje se ceni na nad dve milijardi lir Če bi se bila pravočasne opravila nekatera dela, bi škoda bila veliko manjša Vzdolž Nadiže, Tera in manjših pritokov obeh rek, kjer je voda med preteklo soboto in nedeljo divjala z neverjetno silo, uničevala vse, kar je na našla na svoji poti, vlada med prebivalstvom še vedno strah pomešan z veliko žalostjo in skrbjo, kdo jim bo vso to škodo povrnil. Takšne elemen- tarne nezgode v Beneški Sloveniji in v vzhodni Furlaniji ne pomnijo, čeprav je prišlo do sedaj že do večjih ali manjših poplav. Tokrat niso besnele nad njivami, hišami, cestami, mostovi in železniškimi progami samo razbesnele vode rek, potokov in hudournikov. Velik naliv, kakršnega naj- - : \ -s. v:; Na Plazovi in usadi so pretrgali in zasuli vodovodne cevi. sliki: delavci pri Stupici Jih odkopavajo. MllllllltllltlllllMIIIIIIIIKIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIiiillliinniii,,||,m,,,!,!,,,1,1,1,1,111111111„|,|,|,|„||,n,,!,,,,!!,,,!!!,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,,,!!,,,,,,,,!,,m,m,||i|||iri|||||,111,11,111111111 SVOJEVRSTEN rekord egiptovskega bogataša 43 let star, 30-krat poročen, 27-krat ločen Haj Kirk je zelo bogat e-giptovski trgovec. Ni pa toliko znan kot trgovec, kot zato, ker se je doslej že tridesetkrat poročil, sedemin-dvajsetkrat pa ločil. Kot vidimo, prekaša v tem celo hollywoodske zvezde in zvezdnike. Vendar moramo ob tem dodati, da je — mu" sliman in da mu vera do Voljuje biti hkrati poročen • štirimi ženskami in da je za njega kot muslimana raz-poroka zelo enostavna: Dovolj je, da trikrat zaporedoma ponovi ritualni izraz: gV Alahovem imenu te zavračam* in njegova zakonita žena ni več njegova in on se spet lahko poroči 7. drugo. Haj Riric ima komaj 43 let in od vseh dosedanjih žen komaj 13 otrok. Kako pa si je pri toliki množici žensk razporedil zakonsko življenje? Zelo enostavno, saj je bil vedno poročen le s .štirimi ženskami hkrati, teden pa razdeli tako da z vsako ženo preživi po dva dni v tednu, ob nedeljah zvečer pa zbere vso družino na večerjo in k molitvi. Nekateri njegovi zakoni so bili tudi zanimivi. Sam pravi: «Nekoč sem se poročil tudi z zdravnico. Toda kmalu sem se moral od nje ločiti, kajti preveč je bila navezana na svoje paciente in nohen Dravi moški na more deliti srca svoje žen« s stotinami bolnikov.* Tudi z neko zelo lepo visokošoi 'ko ni imel večje sreče Rizk 'glede tega pravi: «Ves de nar, ki sem ji ga dajal, ie porabilg za , nylonske nogavice In lepotičenje.* Njegov ‘najkrajši zakon je trajal komaj 12 ur. «Odkril sem, da ije bila žena mojeRn najboljšega prijatelja,* se opravičuje Haj Rizk. Njegova dosedanja najmlajša zena je ■bila stara komaj 18 let, najsi arejša pa je štela že 50 . iet. »Prva ni nikoli odprla ust, druga pa je bila pre-1več klepetava,* meni Haj !Rizk. Nekoč se je ločil od treh žena na isti dan. Toda kmalu jih je zamenjal z novi mi. Drugič se je z dvema poročil v nekaj urah. Rizk pravi:'»Moral sem odpotovati v Aleksandrija Odpotoval jem takoj poteta ko sem se poročil s prvo s katero sem se bil oženil zgodaj zjutraj. V vlaku pa sem se srečal s čudovito lepim dekletom in komaj sva prispela v Aleksandrijo, sva poiskala duhovnika in se poročila.* Sedaj ima Haj Rizk le tri žene. Postal pa je hudo izbirčen in nikakor ne more pajti četrte, ki bi mu bila po volji. Tako pravi znancem, svojim ožjim prijateljem pa je povedal pravi vzrok: «Dgjstyo je, da sem še ved no zaljubljen v prvo zensko, s katčro sem se bil poroči) in zaman iščem drugo, ki naj bi jo zamenjala.* In s to se ne more ponovno poročiti, kajti kmalu potem, ko se je od nje ločil, se je ona poročila z nekom drugim, ki ga ima zelo rada in sta v zakonu zelo srečna, tako da je niti njegovo bogastvo ne mika. Atlantik hoče preplavati Petintridesetletni francoski uradnik Maurice Tondu se pripravlja na nevsakdanji podvig. V načrtu ima preplavati Atlantski ocean. Ce mu bo to uspelo, bo prav gotovo najbolj drzen podvig v zgodovini Oglejmo si njegov program: Svojo pot čez Atlantski ocean bo začel z najzahodnejše točke afriške celine, cilj pa bodo Antilski otoki. Za pot. ki znaša 3800 km, bo porabil verjetno ?# dni, tako da bo preplaval na dan od 50 rjo 60 km. Cez dan bo mož plaval po sedem ur, nato pa bo noč prebil na gumastem čolnu, ki je 3.75 m dolg in 1.38.m širok. Cez dan, med plavanjem, bo čoln pot. tiskal pred seboj. Prt tem mu bodo pomagali tudi morski tokovi. Na čolnu bo imel na razpolago jirano, destilirano vodo, nekaj steklenic bordojskega vina in potrebne cigarete. Francoski uradnik-plavalec je vse predvidel. Kovinska mreža pod čolnom ga bo varovala pred nezaželenimi o-biski morskih psov. Da bi ga pa morska voda preveč ne razjedla, se bo pogosto o drgnil s posebno ščetko, morebiten dež mu bo pa spiral s telesa sol. »Zadnjih dvajset dni — je izjavil Tondu — bodo najhujši. Toda zdržal bom s pomočjo hipnotičnega stanja, v katerem bom.a starejši Benečani še ne pomnijo, je povzročil ogromne za-meljske plazove, ki so uničevali ceste in polja, gozdove in vinograde. V nekaj nočnih urah je neurje v dolinah Beneške Slovenije in vzhodne Furlanije povzročila po dosedanjih površnih cenitvah nad 2 milijardi lir škode. Pretekli torek smo objavili nekaj podrobnosti o prizadetih krajih v Beneški Sloveniji, kjer je voda zlasti v Nadiški in Sentlenartski dolini uničila še tiste bore kmetijske prh delke, ki jih v teh revnih krajih zmorejo pridelati, ruvala zadho drevje, pokončala vinograde, rušila mostčve in cestne nasipe. Voda, ki je z nevzdržno silo- divjala iz dolin BeneSke- Slovenije proti Furlanski ravnini, je na ravnem prekoračila bregove in povzročila kmetijstvu, indu- ko velika, da bo kakršna koli priložnostna podpora olajšala težave prizadetim družinam samo začasno. Na kraju nesreče so že vse te dni najvišji predstavniki oblasti, ki so že sestavili komisije, da ugotovijo nastalo škodo in da poskrbijo za čimbolj učinkovito podporo najbolj prizadetim družinam. Poleg oblasti so prizadete kraje obiskali tudi številni poslanci in senatori, ki so takoj posredovali pri vladi, naj odredi za poplavljene kraje posebno podporo, da si bodo ljudje lahko, pomagali. Obepem pa je prišlo vnovič na vrsto vprašanje nasipov zlasti reke Nadiže, ki je najbolj nevarna. opol-nejšo jed, bomo 20 minut preden bo meso kuhano, dodali še nekaj krompirčkov ali pa na koščke zrezanih bučk, graha g,li, . melamcan, seveda glede na to, kaj nam dleta dovoljuje. Ce je človek, ki mora držati dieto, bolj izbirčen, je še drug recept za prikrojeni golaž. V kozico damo hkrati več-je kose mesa, cel por, korenček, drobno čebulo in ščepec peteršilja. Vse to zalijemo z blago slano vodo toliko, da prekrije meso v kozici. Nato kuhamo v pokriti kozici, dokler meso ne postane mehko. Nato kose mesa poberemo iz kozice In jih damo nekam na toplo. Vtem pa zžvrkljamo žlico moke z nekaj vode in masla in počasi dolivamo v I kozico. Juho pa, ki je nastala ob kuhanju mesa, precedimo in ko bomo vae skupaj ponovno za deset minut prekuhali, mu bomo dodali še meso in v.se skupaj nato še za tro-nutek prevreli na nizkem ognju. Ce bomo na koncu dodali še ščepec zelenega peteršilja, bo okus popoln. Za konec bomo navedli še eno mesno jed, kj je zelo enostavna, hkrati pa zelo okusna poleg tega ne potrebuje prav nobene maščobe. Večji kos do. brega mesa vložimo v pekač in ga močno obložimo z debelo kuhinjsko soljo. To vložimo v zelo vročo peč, ker naj 0-stane četrt ure za pol kg mesa ali 25 minut za kg mesa. Cim nato potegnemo meso iz peči, odstranimo sol in potegnemo meso iz pekača. Meso lahko takoj serviramo toplo, še bolje pa je, če ga pustimo, da se ohladi. Tako pripravljeno meso je izredno okusno in nenavadno lahko prebavljivo. Bolje je celo od roastbeefa. iiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiimiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiitimniiM ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Vnetje Vneitje ledvic se pojavlja kot posledica angine, gnojenja v ušesih in nosnih votlijiah ter po raznih nalezljivih boleznih, kot škrlatinki. daviei, jetiki, tifusu ali pa je v zve- j zi z raznimi gnojnimi vnetji sluznice in kože. Razen tega povzročajo vnetje ledvic tudi pogosti prehladi ter ozebe. Tudi kemične snovi, kot na primer svinec ter razni preparati za uničevanje rastlinskih in živalskih škodljivcev, umetna gnojila ter barvila, k: so na ta ali oni način, prišla v telo, lahko povzročajo vnetje ledvic. Kako nustane vnetje -v kakšni so prvi znaki obolenja? V začetku bolezni otekajo trepalnice in členki v nogah, bolnik mora pogosto na vodo. Seč je moten, včasih je rdeč ali rdečkast od primesi krvi, vsebuje večje ali manjše količine beljakovin. Zaradi sprememb v telesu, ki jih povzroča vnetje, so bolniki madokrvni, kar povzroča nenavadno utrudljivost, zbitost, glavobol ter bolečine v ledjih. Kdaj pa kdaj se pojavlja tudi vrtoglavica, včasih pa Itidi zvišana tempefaiura. To je začetni stadij obolenja, ki je ozdravljiv. Ce pa v tem stadiju bolezni ne zdravimo, je verjetno, da bo vnetje ledvic postalo kronično. Bolnik bo postal neješč ter vedno bolj bled. Nekateri bolniki s kroničnim Vnetjem ledvic sploh ne vedo za svojo bolezen tako dolgo, dokler se ne nabere v telesu toliko strupenih substanc, da jih obolele ledvice sploh ne morejo več izločiti. Takrat pride do tako imenovane uremije. to je do zastrupljenja s sečem zaradi zastajanja seča v organizmu. Da vnetje ledvic ne postane kronično, moramo pričeti z zdravljenjem, takoj v pričetku bolezni. Kako se obvarujemo vnetja. Zapomniti si moramo, da spada vsaka angina, vsako vnetje srednjega ušesa, razna gnojenja, pri katerih se pojavlja povišana telesna temperatura v zdravniško oskr- bo. Prav tako moramo zdraviti ali izdreti pokvarjene in piškave zobe, ki so zelo pogosto povzročitelji vnetja ledvic. Varovati se moramo o-zeb, ne smemo ležati na mokri in vlažni zemlji. Ker stalno nošenje gumaste obutve preprečuje izhlapevanje, so priporočljivi usnjeni čevlji. S preparati, ki jih uporabljamo za uničevanje podgan, miši ter žuželk, moramo ravnati zelo previdno ter paziti, da delci, prah in pare teh snovi ne pridejo v telo. Ker vsebuje glazura lončene posode razne svinčene substance, ki kot smo omenili, lahko povzročajo vnetje ledvic, ne smemo uporabljati take glazirane glinaste posode Kako vnetje zdravimo. Bolnik z vnetjem ledvic mora ležati in se držati zdravnikovih nasvetov. Prve tri dni je navadno prepovedana vsaka hrana ln pijača. Pozneje se je treba držati diete in «e mora zlasti izogibati soli. Ce se bolnik ne- ravna po zdravnikovih navodilih ter se ne drži neslane diete, lahko postane bolezen kronična. Kroničen bolnik je navadno trajno bolan, četudi se tega cesto ne zaveda. Toda s pravilnim zdravljenjem, z izogibanjem fizičnih naporov ter z odgovarjajočo dieto, je tudi kroničnemu bolniku mogoče, da ostane dolga leta , delazmo-žen ter sposoben za normalno življenje. V takih primerih se priporoča za hrano mleko ter mlečni izdelki, sočivje, manjše količine kuhanega mesa, malo maščob rastlinskega porekla, testenine ter obilo sadja. Dr. S. B. niiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiininniiiii,,,nuni,m Da bodo poletne pričeske res mladostne in prikupne K poletnim ob lekarn, ki so letos še prav posebno sveže in mladostne, pristaja tudi mladostna pričeska. Opustite torej zaenkrat pričesko, ki vam sicer ugaja, d ste jo imele že vso zimo in pomlad ter se odločite za nekaj, novega, kar vas bo pomladilo in polepšalo. Seveda se najprej posvetujte s svojo frizerko. Ona najbolje pozna vaše napake svet postaja svobodnejši WASHINGTON, 25. — Državno tajništvo ZDA je sporočilo, da odslej v prošnji za potni list ne bo treba navajati pripadništva strankam; to v skladu z nedavno odločbo vrhovnega sodišča. Državno tajništvo pa je tudi objavilo, da je izdalo potni list Weldonu Daytonu, ki mu je bil prvotpp potni list. odklonjen na podlagi «zaupnih poizvedovanj«, čeprav je izjavil, da ni komunist. Razen tega je tajništvo sporočilo, da bo dobil potni list umetnik Rockwell Kent in verjetno tudi pevec Paul Robeson. Day-ton in Kent sta napraviia priziv na vrhovno sodišče proti odločitvi državnega tajništva, ki jima je odklonilo potni list. —1—«»---- Dostojna rezidenca za GaMella LONDON, 25. — Palača na Dovvning Streetu 10, kjer je sedež ministrskega predsedstva, je v tako slabem stanju, da bo treba takoj pričeti popravila. Popraviti pa bo treba tudi sosedni dve hiši, kjer so sedeži nekaterih drugih ministrstev. Dela bodo stala okrog 700 milijonov lir. Laburisti pravijo, da bodo' popravila končana baš o pravem času, da bo Gaitskell imel dostojno rezidenco Patricia Rawlin£s žena A£e Kana ? industrijca. Obadva so ▼ zadnjem času večkrat videli v londonskih nočnih lokalih. Po načinu njunega plesa so domnevali, 'da morata biti zaljubljena. Patricia vsekakor ni hotela zanikati glasov o skorajšnji zaroki. Po drugi strani se pa zdi, da je Aga Kan prekinil svoje prijateljstvo s Syi-vio Casablancas, s katero se je nameraval, kot nekateri domnevajo, poročiti. Ali se bo sedaj ustavil pri črnolasi in črnooki Patriciji? «»------ VENTIMIGLIA, 25 — Bivši predsednik ZDA Harry Truman je prispel iz Nice v Ven-timiglio. Truman, ki je na počitnicah na ligurski obali, se je- ustavil .na kosilu v neki restavraciji v Ventimigli. Nemški kancler Konrad A-denauer pa bo prišel na poletne počitnice 15. julija v neko vilo ob Comskem jezeru. N’EW YGRK, 25. — Davi ob 5,26 (po srednjeevropskem času) sta na reki Eas Rivier pod manhattanskim mostom trčili švedska trgovinska ladja ((Nebraska« in ameriška petrolejska ladja »Empress Bay». Pri tem je prišlo do eksplozije petrolejske ladje, ki je začela goreti. Plamenj so se dvigali do 40 m visoko itf začel je goreti tudi manhattanski most. Ves promet čez most in v okolici so ustavili. Ogem na mostu, ki je bil zgrajen pred 57 leti in povezuje Broo. klyn in Manhattan, je bil kmalu omejen in most je bil spet odprt za promet. Petrolejska ladja «Empress Bay», ki zicer ni prava petrolejska ladja temveč le prirejena za tako uporabo, je bila dve uri zapičena v prednjem delu švedske ladje. Ko pa sta se ladji ločili druga od druge, je vdrla voda v odprtino petrolejske ladje, ki se je po topila. Zanimivo pa je, da ni mnogo manjkalo, da se ne bi potopil tudi neki gasilski čoln. Tudi ta se je zaletel v »Nebrasko« in pri tem dobil luknjo, skozi katero je pričela prihajati voda. Morali so uporabiti črpalke, da se ni čoln potopil. Neki urednik lista «Journal American«, čigar sedež je v neki ulici ob East RiVerju, je pripovedoval, da so slišali eksplozijo, ki- je bila zamolkla, kot bi bila zelo daleč. Ko pa je pogledal skozi okno, je zagledal plamene, visoke kot manhattanski most. V plamenih se spočetka niti ni dalo videti, da sta dve ladji. Teke] je tjakaj, misleč da bi lahko komu- kaj pomagal. Gorela je tudi voda na širini 100 m in dolžini 600 m. Slišali so se klici na pomoč in šele tedaj je videl, da sta dve ladji. Ljudje so tekal: z enega konca na drugega, toda prav nič jim ni mogel pomagati. Lahko je samo usmerjal tja, od koder so prihajali klici, posamezne čolne obalnih stražarjev, ki so v tem prispeli. Neki mornar z «Empress Bay» pa je pripovedoval, da je bil v svoji postelji in či-tal, ko je zaslišal znak za alarm. Takoj je stekel na palubo in bilo mu je jasno, da je trčenje neizogibno. Vrgel se je v morje in prič^iw*ana,*»To4* po mnenju ne-plavati. Tedaj je zaslišal tresk pri trčenju in takoj zatem je nastal požar. Goreči petrolej se je pričel razlivati po vodi. Zagledal je na krovu kapitana in ga poklical na pomoč. Ta mu" je vrgel -rešilni pas in tudi sam skoč«l v vodo. Skupaj sta potem plavala, vendar večinoma pod vodo, da sta. se take izognila plamenom. Po približno 30 minutah ju je pobral neki vlačilec. Od 44 oseb, ki so bile na »Nebraski«, nobena ne manjka. Na petrolejski ladji je bilo samo sedem članov posad. ke; medtem ko so jih pet rešili, še ni znana usoda ostalih dveh. Ranjenih je bilo okrog 40. Edina oseba, za katero se ve, da je pri nesreči izgubila življenje, na je fotograf lista «New York Journal American« William Finn. Njegova smrt sicer ni v neposredni zvezi z nesrečo: zadela ga je srčna kap medtem, ko je fotografiral požar. Imel je 52 let. Količina petroleja, ki se je razlil po reki, je tolikšna, da je policija prepovedala vsakomur kaditi v precejšnji oddaljenosti od kraja eksplozije. Policija je tudi zaprla promet po reki v bojazni, da ne bi prišlo do novih eksplozij. Ukazali so tudi pripeljati znatne količine umetne pene za primer, če bi res prišlo še do kake eksplozije. Tudi Hroščev se bo opiral na tajno policijo LONDON, 25. — Sovjetska tajna policija, ki je bila po usmrtitvi Berje in procesu de-stalinizacije, ki ga je pričel Hruščev, praktično ukinjena, se sedaj spet organizira. Ključna mesta zavzemajo elementi, ki jim Hruščev zaupa. Taka so poročila iz diplomatskih virov, ki tudi trdijo, da ima generalno vodstvo v rokah Serov, sodelavec Hruščeva med čistkami v Ukrajini okrog 1. 1930. Prav dejstvo, da se je Serov, dvignil na neko mesto v prvi vrsti v sovjetskem političnem življenju, je pritegnilo pozornost na reorganizacijo tajne policije. Kakršnakoli podrobnost je ža sedaj katerih opazovalcev je Hruščev lahko okrepil svoj položaj v zadnjih "mešecih prav z večjo pomočjo tajne policije. llllllllllllllllllllllinlllimiimilllllllllllllMIIIIIlllllllllllllHlltllll lil 1 im lil IIIIIII !■■■ 1 IIIIIKII ■ ■ 111111KI Illll MIH Kjer se morilci lahko norčujejo... v Monzi Rathmann z »Zink Leader“ najhitrejši z nad 281 km Fangio dosegel hitrost 270,996 km na uro - Nova «Ferrari 4100» še ni vozila KRAKOW, 25 — V svoji drugi tekmi na turneji po Poljski je beograjski Partizan danes v Krakowu premagal domačo enajstorico «Vavel» s 4:1 (1:1). bo 120 in bodo razdeljeni v 10 moštev po 12 dirkačev vsako. Od teh 10 moštev bo 6 državnih in sicer francosko, italijansko, belgijsko, špansko, nizozemsko, luksemburško in švicarsko-nemško (zadnja štiri bodo združena v dve), eno bo mednarodno, 8 pa francoska pokrajinska. Od dirkačev bo 48 Francozov in 72 ino-zemcev. Za nagrade je določenih 50 milijonov frankov, od katerih 2 milijona za končnega zmagovalca, 3 milijoni za zmagovito moštvo, 500.000 za zmagovalca gorske nagrade, 600.000 za najbolj borbenega kolesarja, 1 milijon za zrna- j govalca po točkah, 100.000 na j dan za nosilca »rumene maji- , ce» v prvih 12 etapah, 50.000 j za »rumeno majico« v ostalih etapah in še druge manjše j nagrade. V zadnjih petih letih so na «Touru» redno zmagovali francoski dirkači. Zadnjo zmago je dosegel leta 1952 Italijan Coppi, ki je tudi zaključil serijo inozemskih zmag, ki io je začel Italijan Bartali. Od tedaj naprej je Louison Bobet izvedel edinstven podvig v zgodovini «Tura» s tem. da je trikrat zaporedoma osvojil prvo mesto. Walkowiak je zmagal 1. 1956, lani pa Anque-til. Tudi za letošnjo dirteo so favoriti Francozi, ker je njiho. vo moštvo med vsemi najbolj izenačeno in tudi naj-.močnejše. Njegova kapetana sta Anquetil in Bobet, toda tudi Darrigade, Forestier, Sta-blinski in Walkowiak lahko posežejo v borbo za najboljša mesta. Po jakosti sledi bel- VLADIMIR BARTOL 0 Triestiniin jugoslovans u Anenzin Nazionale» ki ima katero se skuša v članku od- se vsako nedeljo bolj manj- Pač pa nam je avtor član-sAgenzia N azionales, ki ima Kaiero^se^ ^ ^jj možni_ viri dohodkov ka d* ? *W»mt Ituntm* *** lanu 'tei katedre'1 odgovorni f^ančnlToloiTj Trie’idine^in Trie.««.'" Ta ' ugotoVitev je pumentH idejo zo repični in' urednik ie neki F M Servel- ker je ta motivacija res bt- ena izmed številnih, ki do- konkretni predlog h M In nhinvlin V ,vrnem šnort- ser »resnicoljubnosti« obe- kazuje aktivistični duh slo- ostalem niti ne bil noti, pac io, objavlja v svojem šport nem biltenu št. 84 od 18. junija 1958 daljši članek, po- ser »resnicoljubnosti« — . nem pu tudi dokaz nizkega canskega prodiranja v Trst, pa v tej zvezi zelo umesten, nivoja «športne morale« pi- proti kateremu se naše že ko se skuša po krivici spečen »Triestini*. Namen in sca agencije m italijanskega strani ne postavlja zadostna m na zelo neinteligenten čili tega članka je izražen ie športnega miljeja, objavljamo in dovolj spretna reakcija. „agtn »plesti v zadevo Trie- V nieaovem naslovu- «Nujna to motivacijo dobesedno in v Edina rešitev, da bi Tnesti- stjnf Jugoslavija in jugoslo- je odločna intervencija v ko- celoti: na mogla nuditi tehnično m vanski šport. menimo da bi ri$t »Triestine» pod katerim »Znano j<*, da slovenska agonistično dovolj kvalitetne bito mnogo bolj v skladu s nato neznani ’avtor opisuje (»slava«) propaganda, ki se tekme (ki ne bi vzbujale za- športno moralo, istočasno pa težek ekonomski položaj tr- še posebej poslužuje športa, nimanje samo med Italijan- tU(^ mnogo bolj koristno za žaškega nogometnega kluba, s katerim najlaže vpliva na skimi športniki pac pa tudi rrjesf;no jn njene finance, če vaja njegove letne inkase pozornost in zanimanje mno- med športniki slovanskega iz- bi Jg z jUBO*lovanskim špor- žice, izkorišča nogometno pr- vora in siovanske mentalite- j0Tn res navezali konkretni venstvo prav za obubožanje te) bi bila v tem, da se s(jfc. prepri(ani smo namreč, vseh možnosti Triestine. da Triesam zagotovi izredno fi- gostovanje boljših iugo- bi jo postavila v slabsi po- ^siranje^ tnličkai slovanskih klubov I. lige v ložai v Drimeri z istovrstnim Za vsakogar, ki količkaj _________________ ___________________________ od l. 1952 do danes, opravičuje prodajo nekaterih najboljših igralcev in ugotavlja, da je prihodnost kluba kritična, če mu takoj ne prisko- ložaj v primeri z istovrstnim ložaj v primeri z istovrstnim Za vsakogar, ki količkaj • Triestini v pro- pivenstvom v Jugoslaviji. pozna športne razmere (m Trstu protti Tnestmi v pro- Ko je v minulem prven- ne _ samo športne) b. bU £‘"Z** Zt™ “ «« čijo (kot že mnogokrat prej, ov ur.) na pomoč zvezni or- Ko je v minulem prveu- ne -e—y" -.».j,; „tnrjin„ matno večje gani ali pa kdorkoli namesto stvu Triestina igrala na svo- vsak komentar k c‘ttrantm gledalcev kot pa mar- njih V članku je naveden jem terenu, je istočasno tudi bedastočam odveč Zadosto- številai gledalcev kot pa mar tudi konkretni primer kako Zagreb igral tekmo na svo- val b. Pomilovalni posmeh sika^prvenHvena^ tekma 'Tviaofini Hm on oo. jem igrišču; športniki, ki bi iti skotniff z češ ..... _i. :U* MOrinlKl, M ui m ^ - s-o __ K vv %š%«odPr& ZlZZ V*«* *.» p«- odreklo f31 oZotZTdoZ fežnTposebnih ugodnost, pri kopat, kaj drupep«. In konc- speva u nenas, no blagajno se tam prodaia mnogo ce: , gometne tekme. kot v Trstu. Na ta način so zadovoljila z oblanjem name- Vse to seveda ne bi zbu-ilo naše pozornosti, ker gre pač za staro pesem, ki se ponavlja že vsa pov oz za staro zgodbo kravi. Pač pa je vzbudila vstopnic) za našo pozornost motivacija s športno aktivnost tako da so- kot je letos. .. bi .b.- Juaollov7m pHtWn.i n. sv— M Ir.vo, • Pol...«J™ tj. in LSMS -;rs..T,E x oz z« u “ jugoslovansko enakem finančnem položaju ztonales. enže MONZA, 25. — Manuel Fangio je danes otvoril neuradne poskusne vožnje za veliko dir. ko 500 milj, ki bo v nedeljo na dirkališču v Monzi. Svetovni prvak je z vozilom «Dean Van Lines special« dosegel čas 56”5 s povprečno hitrostjo 270,796 km na uro. Z istim avtomobilom je nato dosegel enak čas še Američan Foyt. Ni še znano, če se bo Argentinec udeležil nedeljske dirke s tem avtom ali pa z rezervnim vozilom «Sclavi and A-mos special*. Za njim so preizkusili progo z veliko hitrostjo ostali ameriški piloti. Rathman je s svojim «Zink Leaderjem« dosegel najboljši čas dneva s 54”4 in s povprečno hitrostjo 281,250 km. Sachs je z vozilom «Jim Robbins special* dosegel čas 56” in povprečno hitrost 273,214 km, Crawford pa z avtomobilom «Maguire Mirror-4 glaze special* povprečno hitrost 255 km v času ene minute. Zmagovalec zadnje «500 milj* v Indianapolisu, Jimmy Bryan je z avtomobilom «Be-lond special* prevozil samo nekaj krogov in nj forsiral. Prav tako tudi Reece s «Hoyt machine special« in Veinth z «Bowes seal fast special«. Freelan pa je z avtomobilom «Bob este special« že po nekaj krogih imel mehanično okvaro, ki bi lahko imela tudi hude posledice. Na severnem ovinku se mu je namreč zlomila nosilna os, tako da je bencin, ski tank drsal po tleh. K poskusnim vožnjam še niso prispela vozila »Eldorado Italia« in nova «Ferrari 4100», katerih prihod pričakujejo za jutri, tri vozila »Jaguar« pa so ostala v delavnicah zaradi montiranja motorjev. Neuradne poskusne vožnje so se zaključile ob 19. uri in se bodo nadaljevale jutri dopoldne. TENIS Sirola izločen v Wimbledonu LONDON, 25. — V drugem turnusu teniškega prvenstva v Wimbledonu je Šved Ulf Schmidt premagal Italijana Sirolo, Pietrangeli in Maggi pa sta se uvrstila v tretji turnus. Rezultati: Schmidt - Sirola 11:9, 6:3, 1:6, 2:6. 7:5, Pietrangeli - Paish (Angl.) 6:2, 6:0, 4:6, 4:6, 6:3, Maggi - Scholl (Nem.) 6:4, 6:2, 8:2. Včeraj je v prvem turnusu Jugoslovan Panajotovič premagal Angleža Gunsona s 4:6, 15:13, 6:2, 6:3, v dvojicah pa sta Keretič in Nikolič izgubila proti Amerikancu Perriju in Avstralcu Woodcocku s 6:2, 6:3, 6:3. S AH ZAGREB, 25 — Danes je bilo v Zagrebu odigrano tretje kolo šahovskega dvoboja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, Do časa ko to poročamo, so bile končane samo tri partije med Trifunovičem in Bole-slavskim, Ivkovom in Korčno-jem ter med Djuraševičem in Tajmanovom. Vse tri so se končale z remiji. nepozabni svet«. Potem piše list, da je francoska napadalna vrsta igrala odlično, priznava pa, da je bila njihova obramba slaba. «Kar se tiče Brazilije nadaljuje »Dagens Nyheter» — jadra od zmage do zmage. Njeni igralci imajo hladno razsodnost in istočasno vroč temperament«. #Stockholm Tidningens pa je mnogo bolj strog do Francozov ko piše: «Brazilci so popolnoma nadigrali francosko reprezentanco. Je mar vzela Brazilija to tekmo resno?«. Razumljivo je, da je največ das, kjer bodo ostali do odločilnega srečanja. Voditelji in igralci so zadovoljni z rezultatom, ne pa z igro. Trener Vicente Feola, ki je realist in ne podcenjuje sreče, ki se je v tem primeru imenovala »poškodba Jonqueta». Vse dokler je bil francoski srednji krilec pri polnih močeh, je bila igra zelo izenačena in obramba Brazilcev je bila nekajkrat v težavah, kar Feolo do neke mere skrbi. Tega pa ne priznava svojim igralcem, katerim s prepričevalno gotovostjo zatrjuje; »Švedsko mo- prostora v švedskem tisku re-|štvo je podobno vsem ostalim, zerviranega za komentarje o tekmi med Nemčijo in Švedsko. Vsi člankarji soglašajo v ugotovitvah, da je švedska leprezentanca zmago popolnoma zaslužila, vendar pa »Dagens Nyheter» pravi, da bi moral sodnik priznati Nemčiji ll-metrovko v začetku igre, ko je srednji krilec Gustavs-son v kazenskem prostoru grobo zrušil Nemca Rahna. Ko komentira potek tekme, pravi člankar »Dagens Nyheterja», da gledalci na stadionu »Ulle-vi» niso bili povsem zadovoljni in dodaja: »Čast zmage bi bila večja, če bi Nemci igrali s kompletno postavo oba polčasa. Toda nemška taktika je. kot se zdi, imela en sam cilj — nevtralizirati Hamrina in preden je sodnik Zsold izključil Juskowiaka, je bil Ham-rin zrušen kar 18-krat. Mislim, da je bila sodnikova odločitev pravilna, kajti nogomet obstaja v brcanju žoge, ne pa igralcev*. Ostali tisk enodušno hvali švedsko reprezentanco za lepo igro proti Nemčiji in je optimistu n tudi za finale, čeprav ne podcenjuje brazilskega moštva. Svetovno nogometno prvenstvo je torej prišlo v zadnjo fazo. Brazilija in Švedska se bosta v nedeljo pomerili za naslov prvaka, dan prej pa se bosta Francija in Nemčija borili za tretje in četrto mesto. Potem bo nad letošnjim prvenstvom padel zastor. Brazilci so se takoj po zmagi nad Francijo vrnili v Hin- llllllllllllllllllllllllllllltllllllltllltltlllHIIIIlllllIIIIIHIIIIIIIIIIIllllllllltlllillllllllltlllllllllllllltlll Iz statistike dohodkov v A ligi Kakšne dohodke klubi r sezoni 1957-1958 Najvišji dohodek od prodanih vstopnic je dosegel Inter, najnižjega pa Spal RLM, 25 — Italijanska nogometna zveza pripravlja vrsto statistik v zvezi z zaključenim nogometnim prvenstvom. Poleg drugih je objavila tudi statistiko o kosmatih dohodkih klubov serije A od prodaje vstopnic za tekme. Iz te je razvidno,, da jt največji inkaso zabeležil Inter s 300,954.350 lir, najmanjšega pa Spal z 62,686.600 lir. V povprečju zadnjih 6 let je na prvem mestu Roma z 1.644,016.810 lir, kar odgovarja letnemu inkasu 274,002.802 liram. Najmanjši letni inkaso je doseger L,egnano, in sicer v sezoni lasasui s 4u,29i.iou lir. Iz statistike je tudi razvidno, da je večina klubov v pravkar zaključeni sezoni izboljšala svoje dohodke. Brez Verone in Aleksandrije, ki sta v sezoni 1956-57 bili v B-ligi, je 12 od šestnajstih klubov povečalo svoje kosmate dohodke od prodanih vstopnic v 17 tekmah. Med onimi, ki so povečali svoje dohodke, so: Bologna Fiorentina Inter Juventus Lazio Napoli Roma Spal Torino Genoa Lanerossi Padova 1956-57 152,231.360 244,495.140 266,663.420 164.172.580 229,370.280 222,582.190 264,162.770 61,458.330 152,825.050 176,798.100 83,513.010 98,085.500 Zmanjšali pa so se dohodki: Atalanta 87,245.890 Milan 252,845.650 Sampdoria 164,932.970 Udinese 94,099.640 1957-58 198,225.159 277,979.210 300,954.450 275,362.780 241,229.690 251.410.200 287,908.740 62,686.600 159.279.200 208,000.640 93,635.110 102,890.600 81,361.480 227,966.095 151,728.070 79,974.190 katere smo doslej premagali*. Brazilijanci so danes počivali pod nadzorstvom trenerja. Jutri bodo imeli prost dan, 27. in 28. pa bodo trenirali. Švedi so prišli iz Goetebor-ga v Stockholm, od koder so nadaljevali pot v svoj glavni stan. Ozračje v njihovem taboru je navdušujoče. Edini, ki je pesimistično razpoložen, je Gustavsson, toda njegovi kolegi zatrjujejo, da je bil pesimist tudi pred tekmo z Nemčijo. Liedholm je izjavil, da se počuti zelo utrujenega, da pa upa, da si bo v teh dneh opomogel. Dejal je, da je švedska reprezentanca dosegla popolno vigranost in da se bodo morali Brazilci zelo spotiti, če jo bodo hoteli premagati. Hamrin je s svojo igro zelo zadovoljen in zatrjuje, da je v izvrstni fizični kondiciji. Nekemu novinarju, ki ga je spomnil, da je bilo na njegovem obrazu videti izraze bolečin, ko ga je udaril Jusko-wiak, se je Hamrin le posmejal, kar bi lahko odgovarjalo tudi priznanju simulacije, ki naj bi pripravila sodnika do najstrožje kazni. Po Hamrino-vem mnenju pripada zasluga za zmago švedski obrambi, vsi njegovi soigralci pa soglasno priznavajo glavno zaslugo njemu samemu. To je dejal celo Skoglund, ki običajno ne hvali svojih soigralcev. V nemških krogih so odločitev sodnika Zsolda komentirali lojalno. Tehnični komisar nemške reprezentance Herber-ger je celo dejal: «Sodnik ni mogel storiti drugače kot izključiti Juskowiaka, kajti njegov prekršek je bil res grd«. Glede tekme same je dejal, da Nemci niso imeli sreče, da pa se tudi niso znali zoperstaviti Švedom, ki so se pokazali kot zelo močne«. Vse drugače kot Nemci, pa so poraz sprejeli Francozi, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so bili izločeni. Seveda se predvsem sklicujejo na poškodbo Joun-queta, splošno mnenje pa je, da bi Francija morala biti srečna, da je sploh prišla v polfinale. Sicer pa so mnogi mnenja, da bo Francija premagala Nemce Vsa pozornost švedskih športnikov je seveda že danes osredotočena na tekmo z Brazilijo, ki bo v nedeljo. Prognoze strokovnjakov dajejo še vedno prednost Braziliji, vendar pa ne brez vsakih pridržkov. Prevladuje namreč prepričanje, da Brazilci niso nepremagljivi in da bi Urugvaj, Madžarska, ali pa tudi Brazilija iz leta 1954 gladko premagala sedanjo brazilsko reprezentanco. Dejstvo je namreč, da na tokratnem prvenstvu niso bile «čudežne» enajstorice, zaradi česar lahko delajo «ca-riocas« lepo in grdo vreme. Ker pa so Švedi v sijajni formi in tehnično neoporečni, je prognoza še toliko težja. Na vsak način se bosta v nedeljo pomerili dve enajstorici z različno taktiko in igro, toda bolj ali manj z enakimi možnostmi na uspeh. D. KOŠUTA Uozuvuroi ureaolk STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trsi 111. Svoje rodno mesto je objezdil. Strah ga je bilo spominov. Glava mu je bila težka in sonce je brezupno pripekalo. Misli so mu bile tope, samo cilj in vse, kar je bilo z njimv zvezi, je videl jasno pred seboj. Imel je samo eno zeljo: Pnti čim-prej do prenočišča, zlekniti se, použiti kroglico in se prepustiti nieni čudežni moči. .__.. , ___ Pred Hamadanom je dohitel oddelek oboroženih jezdecev. Priključi: se je prtljažnim vozovom. »Od kod, pehlevan?* ga je vprašal podčastnik. «Iz Isfahana. Pravzaprav sem uil poslan iz Bagdada s prošnjo do velikega vezirja. Toda v Isfahanu sem izvedel, da je krenil pa tej poti za sultanom.* »Njegovo Svetlost, Nizama al Mulka iščeš?* Podčastnik je pokazal takoj nekaj več spoštovanja. »Da. Zanj imam prošnjo. V Isfahanu so drugi možje.* »Potem kar z nami! Njegova Svetlost je v Nehavendu, kjer je zdaj vojno taborišče. Tam se zbirajo čete. Baje pojde proti samemu Isfahanu.* »V prestolnici bi bil skoraj padel v roke onemu drugemu. Prav po naključju sem v krčmi izvedel, da se mudi Njegova Svetlost zdaj drugje. Ali ni nastal spor zaradi nekih krivovercev?* «Ali misliš iamailce? Ti niso nevarni. Z njimi bosta opra- vila emira Arslan Taš in Kizil Sarik. Gre za vse važnejše stvari.> Ibn Tahir je pognal svojega konja tik ob njegovega. »Ne vem, kakšne važnejše stvari misliš.* »Govori se, da se bije srdit boj za prestolonasledstvo. Nizam al Mulk hoče, da bi bil prvorojenec Barkiarok določen za sultanovega naslednika. Toda sultanja pritiska na Njegovo Veličanstvo, da bi zagotovil nasledstvo njenemu sinu Mohamedu. Vojska in narodi so za Barkiaroka. Videl sem ga nekoč. To ti je cel mož. Vojak od glave do pete. Kakšen bo Mohamed, ne more nihče vedeti. Saj je komaj zapustil zibelko.* Do Hamadana je Ibn Tahir izvedel vse, kar se je med ljudstvom in vojaštvom govorilo o spletkah na dvoru. V mestu je slišal, da je sultan že odpotoval iz Nehavenda dalje proti Bagdadu. Zapustil je podčastnika s prtljažnimi vozovi, prenočil, kakor prejšnji večer v krčmi, nato zamenjal konja in odjezdil dalje proti Nehavendu. Od vseh strani države so prihajale čete v vojno taborišče pri Nehavendu. Na širni, od sonca ožgani stepi je bilo razpetih več tisoč šotorov. Konji, mezgi in velblodi so mulili suho travo, se podili v tropah okrog taborišča, grebli zemljo in bežali pred čuvaji na konjih. V velikih stajah je bilo zaprtih na tisoče glav goveda, ko® in ovac. Pastirji so zjutraj odganjali čredo proti hribovju, kjer so še bili zeleni pašniki. Oddelki vojakov so jezdili od vasi do vasi in pobirali in plenili pičo za živino in vse, kar je bilo količkaj užitno. Sredi taborišča je bil velik prazen prostor. Tam so še pred nekaj dnevi stali sultanovi šotori. O tem so pričala steptana tla in velika pogorišča od ognjev, ki jih je bilo kurilo cesarjevo spremstvo. Samo en šotor je bil še tam. Velik, razkošno zelen šotor, bivališče velikega vezirja. Te zadnje mesece, odkar se je .bil sprl s svojim gospo- darjem, se je bil Nizam al Mulk precej postaral. Čeprav je bil že če« sedemdeset, je bil vendarle prav do zadnjega še Izredno čil in krepak. Vse ga je občudovalo, kako trdno je še vedno sedel v sedlu. Nad trideset let je držal vajeti države v svojih rokah. Oče sedanjega vladarja, sultan Alp Arslan šah, ga je bil imenoval za svojega vezirja in se tega nikoli ni kesal. Ko je umiral, je priporočil vezirja svojemu sinu nasledniku. Ta mu je dal poleg drugih še naslov Ata beg ali Kraljev oče. Na mejah je vezir vzpostavil mir, državo Je prepredel s cestami, gradil je mesta, mošeje in šole, uredil davke in dvignil varnost in blagostanje v državi do stopnje, kot je nikdar poprej niso poznali. Užival je neomejeno zaupanje vladarja, vse dokler ni zašel z mlado sultanjo v spor zaradi prestolonasledstva. Tudi prej so ga že bili zavistneži in nasprotniki pri cesarju črnili. Toda sultan jih ni poslušal. Privoščil je svojemu vezirju bogastvo, ki si ga je bil pridobil v njegovi službi. Tudi je dopustil, da je spravil Nizam al Mulk svojih dvanajst sinov v najvišje službe v državi. Toda Turkan Hatuni je polagoma le uspelo prikazati sultanu, kako samovoljni, da so bili vezirjevi ukrepi, kako da je ravnal z njim, svojim gospodarjem, kakor s šolarčkom in kako brezobzirno da je umel izkoriščati svojo oblast. Najvidnejši dokaz za to vezirjevo samohotnost je končno sultan videl v nekem- dejanju najstarejšega izmed njegovih sinov Muad-u-dolaha. Priporočil mu je bil. naj sprejme nekega Adila v področje svoje službe. * Vezirjev sin je to odklonil, češ da je mož nesposoben za to mesto. »Kaj sem zares v svoji lastni državi popolna ničla?!* je vzkliknil sultan. Takoj je velel odstaviti vezirjevega sina in imenoval na njegovo mesto prav istega Adila, ki ga je bil oni odklonil. To ravnanje je vezirja globoko prizadelo. Izrekel je nekaj grenkih besed o nehvaležnosti vladarjev. Te besede so prinesli sultanu na uho. Ta se je še bolj razjezil. Zagrozil je, da bo Nizamu odvzel tul s peresom in črnilom ter čepico, znake vezirske časti. »Rad bom vrnil sultanu tul in čepico,* je dejal vezir zagrenjeno. »Saj mir in blagostanje v državi sta moje delo. Ko je bilo morje še viharno, me je Njegovo Veličanstvo počastilo s svojim zaupanjem. Zdaj, ko so se valovi polegli in se je nebo zjasnilo, posluša moje obrekovalce. Toda prav kmalu utegne spoznati, kako tesno sta tul in čepica v mojih rokah povezana z njegovo krono.* Te besede so sultana še bolj vznevoljile. Dokler ni vezirjevo lastno priznanje, da mu je bil Hasanove sposobnosti krivo prikazal, tako ranilo njegovega ponosa, da ga je v srdu in jezi odstavil. Zdaj, ko sta se bila spričo nevarnosti, ki je grozila državi, spet pobotala, je začel polagoma prihajati k sebi. Dva cilja si je zastavil: zrušiti svojega tekmeca Tadž al Mulka in uničiti njegovega zaveznika, svojega smrtnega sovražnika Hasana. Ko bi to dvoje dosegel, bi bil spet neomejeni gospodar vesoljnega Irana. Z začetkom je bil lahko zadovoljen. Poraz turške konjenice pred Alamutom, to neznatno prasko predstraž, je bil tako dobro obrnil, da je z njo izpodkopal sultanovo zaupanje v Tadž al Mulka. Saj se je sultan dobro spominjal, koliko sta si bila sultanja in njen tajnik prizadevala, da bi ničesar ne ukrenil proti izmailcem. Zdaj ga je vezir prepričal, da je potrebno, da odločno nastopi proti tem verskim odpadnikom, če hoče obvarovati svoj ugled pri lastnih državljanih. Zato je vladar izročil vezirju polnomočje, da dokončno obračuna z Alamutom. In Nizamu se je zdelo, da je bil zares skrajni čas za to. Tudi do njegovih ušes so prišle bajke o čudežih na gTadu, o gorečnežih, ki so pripovedovali, da jim je bil Hasan pokazal raj. Čeprav je vse te vesti smatral za velik nesmisel, vendar ni podcenjeval njihovega morebitnega učinka na množice. O teh je prav dobro vedel, da niso samo lahkoverne, marveč da vprav s slastjo prisluškujejo in nasedajo pripovedkam o čudežih. (Nadaljevanje sledi)