174. Številka. Ljubljana, v sredo 3. avgnsta 1898. XXXI. leto. Izhaja vsak dan ivrčcr. izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v s tr o-og er s k e dežele za vse leto 15 pld., m* pol leta 8 gld., za Satrt leta V gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na do« imi'u na se po 10.kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša, — Na naroćbe, brez istodobne vpošilj.itve naročnine, se ne ozira. a plačnje se od stiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. Će se dvakrat, in po 4 kr. če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franko«, at i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Za o z n a n 12. Telefon išt. 3-ž=. Shod slovenskega učiteljstva. Slovensko učiteljstvo združuje 8 svojim čistim rodoljubjem resnično patrijotično, avstr jsko mišljenje. Slovenski učitelj ni zvest samo ožji svoji domovini in svojemu narodu, zvest je tudi pr»jasni dinastiji in je to posvedočilo z včerajšnjo slavnostno sejo v proslavo cesarjeve vladarsko petdesetletnica na najlepši način. V veliki dvorani „Narodnoga doma" ni bilo dovolj prostora za vse udeležnike, kateri so prihiteli, da izrazijo vladarju svojo udanost in svojo ljubezen, a prišli so tudi zastopniki duhovskih in posvetnih oblastev, da prisostvujejo tej patrijotični manifestaciji. Razen slovenskih in hrvatskih učiteljev in učiteljic so bili navzočni knezo&kof dr. Jeglič s kanonikom Sušnikom, deželni glavar Detela, župan Hribar, zastopnik deželne vlade dež. šolski nadzornik Šuman, člen dež. šolskega sveta ces. svetnik M urni k, okr. šolski nadzornik profesor Leveč in učiteljiščni ravnatelj H u b a d. Slavnostno sejo je otvor.1 Zavezin načelnik nadučitelj Jelene z govorom, da se je zbralo slovensko učiteljstvo, da na slovesen način praznuje petdesetletnico cesarjevega vladanja. Veže je posebna hvaležnost, saj je cesar dal temelj sedanjemu šolstvu in tako omogočil nepričakovani napredek Z globoko hvaležnostjo se spominja slovensko učitelj-8tvo cesarjevih dobrot in mu kliče iz dna srca: „Bog ohrani in živi presvetlega vladarja do skrajna tneje človeškega življenja." Navzočniki so cesarju trikrat navdušeno zaklicali „Živio". Govornik je dalje povdarjal pomen „Zaveže" za slovensko učiteljstvo, katera praznuje letos svojo desetletnico in izrekel zahvalo prvim ustauovnikoin, potem pa s prisrčnimi besedami pozdravil navzočne dostojanstvenike, katere je občinstvo živahno akla miralo, in zastopnike češkega in hrvatskega ušitelj-stva, katerim je zaklical: Dobro došli! Knezoškof dr. J e g 1 i č je slovenskemu učitelj-stvu čestita), da se zaveda svojih dolžnostij, in da je ustvaril po vseh zemljah slovenskih krepko organizacijo za korist učiteljskemu stanu in priporočal, da deluje učiteljstvo vedno v krščanskem duhu Deželni glavar Detela je naglašal velikanski napredek ljudskega šolstva in opozarjal, kako se dandanes vsestransko priznava važnost šolstva, o katerem je Slomšek rekel, da je dar božji, Herder pa, da je šola svetišče. V ljudski Soli se poklada temelj narodovi prihodnjosti in zato je govornik izrekel željo, naj bi slovensko učiteljstvo kakor doslej delovalo tudi v prihodnje za srečo domovine v srečni Avstriji. Župan Hribar je ogovoril zborovalce nekako tako-le: Od vseh stranij, koder se čujejo sladki slovenski glasovi, prihiteli ste semkaj, da dokažete svojo zavednost in stanovsko solidarnost. Ta dokaz posrečil se Vam je sijajno, kajti veličastno je število, v katerem ste »d zbrali. In bela Ljubljana, v katere imenu Vas najprisrčnejše pozdravljam, sprejela Van je radostno. Na čelu slovenskega gibanja stoječa in vsem dogodkom širom slovenske domovine s paznim očesom sledeča, pozdravlja v Vas pi-jonirje prosvete in napredka. Pozdravlja Vas pa tudi kot odgojitelje narodove. Najdragocenejši zaklad, kar ga narod premore, izročen je Vam. Vzbujati in bistriti imate um nežne mladine in pripravljati jo za življenje. Vel ka naloga je to, vsaj je splošno znano, da morate v največ slučajih, kar se prve vzgoje tiče, nadomeščati očeta in mater. Ker je pa znana resnica, da ravno prvi nauki najbolje segajo k srcu, pridobivate si za vzgojo narodovo neprecenljivih zaslug. Res, da te zasluge navadno ne prinašajo posameznikom izmej Vas častij in slovesnega priznanja ; zasluge pa, katerih hi pridobiva ves stan, katerih si pridobiva moderna šola za narod in domovino, ne bodo se pozabile nikdar. — Gospoda moja ! Današnje Vaše zborovanje ima dvojen namen. Prvi je, da letos — v cesarskem lotn — daste duška svojim čutilom do Onega, kateremu so morate zahvaliti, da Vam je mogoče tako samosvestno in ponosno nastopati. Gospoda moja! Kaj je bila šola, kaj učitelj pred petdesetimi leti ? Priprosti narod smatral je prvo za nepotrebno zlo, poslednjega za vsiljivega siromaka. V tistih za učiteljstvo poniževalnih časih mogla je nastati prišlo vica „quem dii odere, paedagogum fecere". — Kako pa je dandanes v tem oziru drugače! Učitelj — seveda učitelj, ki se zaveda svoje vrednosti — zavzema sedaj upliven položaj v človeški družbi; celota, Btan pa je spoštovan povsodi in od vseh. Časi, v katerih se je moral učitelj boriti za vsakdanji obstanek, v katerih je moral živeti takorekoč od miloščine, minoli so, minoli za vedno. Zato pa sedaj v zakonodajnih zborih tekmujejo vse stranke, da pokažejo unetost za šolo in naklonjenost do učiteljstva. Nič ni torej naravnejega, ko da se hvaležno spominjate dobro'nega vladarja, ki je s potrditvijo šolskega zakona inavguroval Vam novo dobo. Drugi namen Vašega današnjega zborovanja je posvetovanje o stanovski organizaciji. Zares, imeniten namen, vreden, da mu posvetite vso svojo pozornost, kajti le v organizaciji je moč. Ako pa je važna učiteljska organizacija sploh, važna je še posebno organizacija slovenskega učiteljstva. Njemu namreč ne gre samo za varovanje stanovska ko ristij, temveč tudi za svobodno gibanje v narodnem oziru. Skoro nekako čudno se to glasi, gospoda moja! Vsaj bi moralo biti čisto naravno in samo po sebi umljivo, da morajo tisti, ki so poklicani za odgojitelje naroda, pred vsem uglobiti se v narav in dušo tega naroda, da morajo ta narod ljubiti, zanj se navduševati, zanj tudi zunaj šole delovati. Pa vendar se to ponekod — žal, da le prepogo-stoma — ne gleda rado ali smatra Še celo za nedopustno. Mnogi predsedniki c. kr. okrajnih šolskih svetov na Štajerskem in Koroškem, — pa tudi na Kranjskem — se v tem oziru prav odlikujejo in ako druzega ne morejo, z malenkostnimi šikanami kaznujejo one učitelje, Ki svojega narodnega prepričanja ne prikrivajo. Gospoda moja! To bode postalo drugače, ako se dobro organizuje.ro ter se vzpodbujate k složnemu delovanju v prospeh naroda in domovine. Čem več jednakomislečega učiteljstva bode združenega v tej organizaciji, tem večja bode moralna zaslomba za vsacega posameznika. Deviza vsi Vaši organizaciji pa bodi: Učiteljstvo spoznavaj svojo veljavo! Ne slaba trstika, upogibajoča se v vsaki sapi, trden kakor hrast bodi učitelj. V šoli suženj svoje dolžnosti, zunaj šole polnopraven, na svojo veljavo ponosen državljan. V tom ohledč at' je Vam, slične damy a ctčni panovet vzorem češke učitelstvo, jebož zastupce mam zvlaštni potčšeni vit iti ve stre d u Vašem. Češke učitelstvo prave nasledkom sve" vzorno or-ganizace stalo se pravnu moči v životč naroda; ono ve vefejnem živote, tak společenskem, jak političkim a litenirnim hraje ulohu velice čestnou, ba namnoze rozhodnjici. Jeho vlastnosti jsou ale take odvaha a zmužilost. Vi, velecienjena braćo! koji ste dohrlili ovamo iz kraljevskog Zagreba i koje ja u ime posestrime mu bijele Ljubljane najsrdačnije pozdravljam, pak ćđte u sviestnom slovenskom učiteljstva naći vriednih kolegova i prijatelja. Pa kad si ćete na med)us(.bnih sastancih širiti ruke te ljubiti se u bratska lica, radovati će s Vama Slovenija i Hrvatska, ove od vajkada najmilije si sestre. Slavna gospoda! Današnje Vaše zborovanje pa še posebno poveličuje dražestna kita tovaršie, ki so prišle od blizo in daleč. Jaz temu pripisujem posebno važnost. Nežno žensko srce, dovzetno vsemu lepemu in dobremu, je neprecenljiv zaklad v življenji narodov. Iz njega vre sreča in blagoslov, ki oživlja in blaži. V to srce zasadite, gospoda moja ! na svojih sestankih in po svoji organizaciji nevsah-Ijivo cvetko ljubezni do doma in roda. In ako je zavezi slovenskih učiteljskih društev, po kateri je Vaša organizacija postala jednotna, čestitati na dosedanjih uspehih, pridobila si bode zlasti s tem, da tudi žensko učiteljsko osobje pridobi za skupno delo, neprecenljivih zaslug. Složno torej naprej sebi v čast, narodu v korist ! V imenu čeških gostov je zborovalce pozdravil g. Adolf S c h u 8 t e r iz Prage, v imenu Hrvatov pa g. J. K i r i n iz Zagreba. Slavnostni govor je govoril gosp. nadučitelj Ravnihar iz Mokronog«, kateri je opisal cesarjevo življenje in delovanje in predlagal, naj se presvetlemu cesarju izroči posebna adresa, kateri predlog je bil 7. navdušenjem sprejet. Shod je takoj izvolil deputacijo petih členov, katera je ponesla adreso k deželni vladi ter jo izročila dvornemu svetniku Schemerlu. Adresa je dragocen umotvor in dostojna, da jo sprejme cesar v spomin na slovensko učiteljstvo. S tem je bil končan slavnostni del seje in začelo 3e jh zborovanje „Zaveže", pri katerem so bili za nZavezoH velezaslužni gg. Č e s n i k , Dim-ni k, Gradišnik in Kocbek izvoljeni za častne člene. Po slavnostni seji se je vršil v Sokolovi telovadnici banket, katerega se je udeležilo toliko občinstva, da je bila vsa dvorana zasedena. Mnogi niti mesta niso dobili in so morali oditi, ali so se morali zadovoljiti s tem, da so poslušali z galerije. Vrsto napitnic je otvoril BZavezni" predsednik g. Jelene, kateri je s krepkimi besedami napil zaščitniku šolstva in učiteljstva, presvetlemu cesarju, na katero napitnico so navzočniki cesarju trikrat navdušeno zaklicali „Slava". Učitelj g. D i m n i k je napil deželnemu predsednika baronu Heinu. Učitelj g. Božo I) u b r o v i ć iz Istre je napil beli Ljubljani in njenemu županu g. Hribarja. Župan H ribar, zahvaljuje se za izrečeno napitnico, je omenil, da je bilo zadnji čas opazovati pojave nečega jako žalostnega separatizma. Oglašajo se možje, ki nečejo ali ne morejo umeti, da je Ljubljana glavno mesto vse Slovenije, in ki so izdali celo klic: „Proč od Ljubljane" (Klici: Žalostno! Skandal!) Govornik je rekel, da ga je v dno srca užalilo, da se je moglo kaj tacega izroči, in izrazil je svoje ogorčenje, da se je to zgodilo, vprašujoč, 8 čim da je Ljubljana kaj tacega zaslužila. Ljubljana ni nikdar ničesar storila, kar bi opravičevalo tak klic. Slovenci bi morali Boga hvaliti, da imamo tako mesto, kakor je Ljubljana. Kam pa naj Slovenci gravitujejo, če ne v Ljubljano? Ali v Gorico, v Trst ali v Olovec? Kolike važno9ti je središče za na rod, to se vidi pri ubogih Slovakih, kateri so si za svoje središče izbrali vas in se vsled tega ne morejo ganiti. Ko bi bilo mesto njihovo središče, razvijali bi se vse drugače Ali naj Slovenci prenesemo svoje središče? Ljubljana je mesto, v katerem je več slovenske inteligence, kakor morda v vseh drugih slovenskih krajih skupaj in to je največjega pomena za narodov razvoj. Res, da tudi v Ljubljani še si vse tako, kakor bi moralo biti, a če se zgodi kaka neredoost, so je vedno krivi le posamičniki, ne pa mesto, ne prebivalstvo, ne občinski zastop. Prebivalstvo in občinski zastop storita svojo narodno dolžnost in skrbita, da ostane Ljubljana predvodnica slovenskog i naroda. Slovensko učiteljstvo ae je o tem samo prepričalo in zategadelj je govornik ape-loval na učiteljstvo, naj deluje povsod na to, da se utrdi prepričanje, da je Ljubljana mesto, ki z narodom čuti in za narod dela ter je dvignil čašo na čast slovenskemu učiteijstvu. Učitelj g. G a n g 1 je z oduševljenimi besedami pozdravljal Čehe in Hrvate ter napil brezmejni slovanski zemlji. Gosp. profesor Ivkanec iz Zagreba je če stital slovenskemu narodu na lepem napredku ia je slaveč može, kateri 80 se s tolikim uspehom posvetili delu za narodovo bodočnost, zaklical slovenskemu narodu: „ Naprej, zastava Slave!4 Na predlog Zavezinega predsednika gosp. J e-lenca so navzočniki soglasno sklenili, sporočiti biskupu Stros8mayru brzojavnim potom svojo udanost. Češki učitelj g. T F i 1 i p iz Prage je v slovenskem jezika v imenu češkega učiteljstva obetal, da si hočejo Slovani drug drugemu zvesto pomagati ter je napil Slovencem in Hrvatom. Nadučitelj g. S t r m S e k je napil unetemu prijatelju šolstva in učiteljstva, dež. odborniku dr. Tavčarju, dalje državnemu poslanca dr. Fer-j a n č i č u , okr. šolskemu nadzorciku prof. L e v c u in ravnatelju H u b a d u. Dež. odbornik g. dr. Tavčar je v svoji zahvali naglašal, da je v našem življenji le prepogo -stokrat slišati puhle fraze, da pa je prav učiteljstvo tisti faktor, ki realno in plodonosno deluje na občno korist in to brez fraz. Slovenski učitelj je bil in je še vedno revež, ki se mora vsakemu smiliti in ki se je od nekdaj smilil tisti stranki, kateri pripada govornik Koliko jih je, ki žive v razkošju in se vender i merno drže, a pravi mučeniki, slovenski učitelji, niso obupali, dasi jedva Životarijo, ohranili so si svoje ideale. Slovenuko učiteljstvo je v čast deželi in slovenskemu narodu, slovensko učiteljstvo je tisti steber, na kateri se narod oslanja, in dokler bo slovenski narod imel tako narodno misleče, idealno in požrtvovalno delujoče učiteljstvo, dotlej se ni bati za naš narod. Navzlic neugodnemu materijalnomu položaju si je učiteljstvo ohranilo poleg neskaljenega rodoljubja ljubezen do svoje proste duše in to mu je v največjo čast. Govornik je napil vseslovenskemu napredku in svobodi duha službujočemu učiteijstvu. Poslanec dr FerjanČič se je v svoji zahvali na izrečeni mu napitnici ozrl na splošni avstrijski položaj, povdarjaje, da s* za nas Sloveac« in Hrvate anujejo jako neugodne razmere. Na visokih, na odločilnih mestih prezirajo nas Slovence in se za nas ne menijo Vsakogar kličejo na po svetovanja, da izrazi svoje mnenje o položaja, samo Slovencev, Hrvatov in Malorusov niso poklicali, dasi so ti najbolj zatirani v naši državni polovici. Slovenci in Hrvati čutimo to kot žarenje, proti kateremu bo nastopiti z vso odločnostjo. To preziranje priča, da hočejo na odločilnih mestih napraviti spravo samo mej Čehi in Nemci. Če se to zgodi, če se mej Čehi in Nemci dožene sprava, potem smo Slovenci, Hrvati in Malorusi odslovljeui 8 svojimi težnjami in za desetletja potisnjeni nazaj. V tem mučnem položaju, katerega sami ne moremo premeniti, ker smo premajhni in ker je ponekod tudi premalo odločnosti — zanašamo se jedino na prijateljstvo Cehov. To prijateljstvo je naša nada. Zanašamo ae, da se slovanska vzajemnost, ki se je o raznih slovesnih prilikah naglašala, izkaže v tistem kritičnem trenotku, ko se odloči, naj li bomo Slovenci in Hrvatje zavrženi ali ravnopravni, kakor nam jamčijo temeljni zakoni. Beseda o slovanski vzajemnosti naj postane kri in meso in naj obrodi tisti sad, ki reši slovenski in hrvatski narod krutih sovražnikov. Govornik je napil slovanski vzajemnosti. Profesor Bezenšek is Plovdiva je v slovenskem in v bolgarskem jeziku sporočil pozdrave bolgarskega učiteljstva in napil vzajemnosti mej jugoslovanskimi narodi. Naravno je, da je občinstvo vsem govornikom živahno ploskalo in jim prirejalo presrčne ovacije. Učitelj g. F r 1 u g a s Opčin je razveseljeval družbo z dalj ji m humorističnim govorom, a ko je še učitelj g. Rezek napil koncertnemu vodji g. Potrebinu, bile so prečitani mnogoštevilni, is vseh slovanskih krajev došli brzojavni pozdravi. Šele proti večeru razšli so se udeležniki. Shod slovenskega učiteljstva v Ljubljani je končan in ljubi naši gostje so se zopet razšli. Ponesli so s seboj zavest, da so s prvim poskusom, prirediti slovanski učiteljski shod, dosegli jako lep uspeh. Shod je dokazal, da je tudi slovansko učiteljstvo solidarno in tako je vstvaril temelj za slovansko učiteljsko organizacijo, kar je z občena-rodnega stališča najpresrčneje pozdraviti in utegne slovanskim narodom roditi zlatega sadu. Tudi Ljubljana ne pozabi te impozantne manifestacije slovenskega učiteljstva in gotovo govorimo iz srca vsemu prebivalstva, ako povdarjamo, da si je vrlo narodno naše učiteljstvo pridobilo s to svojo slavnostjo najsrčnejše simpatije vsega narodnega prebivalstva in najtskrensjše spoštovanje. Na tako učiteljstvo je slovenski narod lahko ponosen ! V IJuhlftllll, 3. avgusta. Mešetar pl Kallav Upravitelj Bosne in baje bodoči naslednik grofa Goluckovrak^g* je moral prevzeti ulogo mešetarja mej avstrijsko in ogerako vlado. Listi poročajo, da je bil pl. Kallay minoli j teden pri Baotfvju ter mu razložil željo avstrijske j vlade: baron Banny naj se sprijazni s § 14. ali pa j naj se zadovolji s 6 mesečnim provizorijem. Mej ' temi 6 meseci bi grof Thua na temelju § 14. vo- j lilrn red izpreraenil in skl*cal nov državni zbor. i Ogerski listi javljajo, da je Banffy odgovoril zani- j kujoče. Odločitev se izvrši že prihodaje dni v lila, j kamor pojde grof Thun. Slaviziranje Nižje Avstrijske. N žjeavstrijske i podružnice nemškega „Schulvereina" so imele 31 m. m. v Traiskirchenu svoj občni zbor. Pri tej priliki je badenski profesor pl. Reicohl poročal „iiber die fort-scbreitende Slavisirung in Niederoiterre»ch". Govornik se je čudil, da je v našem časa mogoče, da vlada v nekaterih nižjeavstrijskih krajih vzpričo „strašne" (!) bližine jezikovne meje glede narodnega vprašanja tolika nerazumnosr. Na moravski meji ob Taji je že mnogo čeških občin, ki začenjajo svojo Češko narodno delavnost raztezati tudi že na nižjeavstrijska tla. Zlasti velika nevarnost so češki delavci, ki se naseljajo v nemškib obrtnih krajih Nižje Avstrije, Jedna sama tvornica zadošča često, da se značaj kraja v par letih docela izpre meni. Tak kraj je n. pr. Modling, kjer je polovica prebivalcev češka. Govornik je torej posivljal nižje avstrijske nemške stranke k slogi proti Čehon, ki pa dobivajo samo to, kar jim gre po občečloveškem pravu in po § 19. Ruski vpliv na Balkana raste bolj in bolj. Pri grško turški vojni je raski vpliv rešil Grčijo popolnega propada. Ruski vpliv je odhčilen na Kreti, in prav ta vpliv postavi prej ali slej princa Jurija na guvernerski stol. Vse upiranje Turkov je brezvspeSno. Naklonjenost Rusije do Ćrnegore, Hol garije in Rumunije se je pokazala prav te dni, ko je došlo na Cetinje novo rusko orožje in ko so se čule v Petrovem dvoru vel^važne napitnico. Vpliv Rasije je za dolgo časa neomajen v imenovanih treh balkanskih državah. A tudi srbsko-rusko raz merje je že mnogo boljše, kakor je bilo še nedavno. Vsled ruskega vpliva ne sme Turčija utrditi Carigrada ter ne more zapreti Bospora. Bolgari zidajo sedaj železnico iz Radomira preko Ki'nten-dila do turške meje. Bolgarski agent v Carigradu, Markov, se poteza sedaj še za ti, da bi smela graditi Bolgarija železnico do Kumanove. Tako bi bila Zofija zvezana neposredno z Macedonijo Razen trgovske koristi bi imela ta železnica tudi izredno veliko politično in strategično važnost. S to železnico b< se vpliv Bolgarov v Macedoniji jako povečal, in Rusija bi mogla iz Varne in Burgasa po slati svojo vojsko v par arah preko Bolgarije v Ma- I cedonijo in na turško mejo. A tudi proti Avstro j Ogerski bi bila omenjena železnica porabna v sla- j čaju vojne. Američauski mirovni pogoji so sedaj znani i ter so mnogo trši, kakor so se sporočali. Amerika zahteva, da ji Španija odstopi Por tor iko ter vse druge španske posesti v Zahodnji Indiji, tako da izgubi Španija vse američanske kolo. n i j e. Nadalje zahteva Amerika razen postaje za premog, da se ji odstopi jeden izmej I a n d r o n-s k i h (marijanskih) otokov ter se ji dovoli postaja na K a r o 1 i n i h. Spanci morajo nemudoma ostaviti Kubo in Portoriko. Radi F i I i p i n ni v pogojih nobene opazke. Listi sodijo, da se Amerikanci nočejo boriti z insorgenti, nego so zadovoljni da postanejo Filipini pod guverntstvom Aguinalda samostojni. V Španiji so skoraj povsem utihnili bojeviti glasovi in vse si želi mira. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3 avgusta — (Slovenskim absolviranim juristom) priporočamo, naj pazno prečitajo včerajšnji uvodni članek pod naslovom: .Nemški sodni uradniki za slovenski Štajer". Ko si zbirajo svoj poklic, vprašajo naj pač tudi svoj — domorodni čut. Najvažnejši nrad v državni organizaciji vendar je in ostane — sodišče. Ali naj je do cela prepustimo uradnikom, ki nimajo niti čuta, niti misli za jezik, kateri govori narod, kojemu naj delijo pravo? Za to je povoda dovolj, da hi absolvirani jurist, ki se hoče posvetiti uraduiški karijeri, izbere sodni poklic. In — obračajte stvar kakor hočete — izmej vseh uradnikov ima vendar sodnik še največ samostojnosti. Ali tudi onim, ki nameravajo izvoliti si odvetništvo ali notarijat, svetovali bi, da se v sedanjih razmerah odločijo za sodni poklic. Kako je z notarijatom, dobro vemo. Potrebuje se najmanje 10 let, da se pride do kakega skromnega notarskega mesta. Odvetništvu pa so novi civilnopostopni zakoni izpodmaknili — zlata tla. To potrdi vsak praktik. Najvažnejši vzrok, da se juridiški naraščaj izogiblje sodnemu poklicu, je: preobilno delo. Istina je, da mora sedaj vsak sodni uradnik, poslujoč po Slovenskem, delati najmanje za dva. Toia, če bode status vzpopolnjen, in ko bodo iztrebljeni ogromni zaatanki starih pravd, gotovo j», da se bode lahko izhajalo. To potrjujejo že sedaj izkušn e. Naporno delo trajalo bode le še malo časa. Kolikor več j u r i -stov pa vstopi, toliko bolj bode delo razdeljeno. Ni pa tudi prezreti dejstva, da imajo vsi uradniki pri sodiščih zakonito z 8. uri zjuraj zajutrek v „Na-rodnem domu". Ob 10. uri zjutraj pozdrav došiih društev in gostov na kolodvoru. Ob 11. uri slo- j vesna sveta maša v cerkvi sv. Jožefa nad Celjem, pri kateri poje oddelek .Celjskega pevskega dru-atva", po maši blagoslovljenje zastave in zabijanje i žrebljev. Ob 1. uri skupen obed v „Narodnem domu", pri kojem svira godba. Ob 2. uri glavno zborovanje „Slov. pevskega društva** s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav in nagovor predsednika. 2 Poročila tajnika blagajnika in revizorjev. 3. Slavnostni govor 4. Volitev novega odbora. 5. Slučaj- | nosti. Ob 3. uri skupna vaja. Častite petke gg. pevci in društva se nljudno prosijo, da se k rice seboj prineso. Vzpored koncerta, ki se vrši ob 6. uri popoludne v „Narodnem domu" pod vodstvom prof. in skladatelja gosp. Frana Gerbiča s sodelovanjem polnoštevilne godbe w Vojnega veteranskega društva Mirka kneza od Thurn i Tax sa v Zagrebu". 1. Avstrijska himna. II Titi: Slovanska overtura. 1. Dr. G. Ipavic: .Pozdrav", poje niešiui zbor. III A. Raha: Potpouri „Slovenske posrne*. 2. F. S. Vilhar: »Domoviui", pnje možki zbor; novost, od društva s častnim dariLm nagrajena skladba. IV. Dr. B. Ipavec: Duet, „Domovini". 3 Bendl: „ Kn žaci na morji", poje mešani zbor. V. I. pl. j Zaje: „Domovini i ljubavi", pjesma za krilorog. j 4. Foerster: ,Ave Marija", poje šeateroKlasen zbor s spremljevanjem orkestra. VI. Leipold: Potpouri „Hrvatski dom". 5. L Pahor: „Domovini", poje i mešani zbor; novost, - d društva s častnim darilom nagrajena skladba. VII I. pl. Zaje: Overtura , lim siska vještica". G Hajdrih: „Jadransko morje", poje možki zbor. Vili 1. pl. Zijc: Duet iz opere ! „Zrinski". Vstopnina: Seđ'Ži: 1. in 2. vrste (nasla-j njači) za osebo 2 gld, obitelj (3 osebe) 5 gld.; 3. I do 6. vrste za osebo 1 gld 50 kr, obitelj (3 osebe) 4 gld.; od 7. vrste naprej za osebo 1 gld, obitelj j (3 osebe j 2 gld. 50 kr. — Na balkonu za os-bo 1 gld. 50 kr, obitelj (3 osebe) 4 gld. — Stojišča: i V dvorani za osebo 60 kr., na balkonu 50 kr. Iz-\ vršujoči člani so prosti vstopnine — Prebitek pri-; pade južuo štajersk. jubileiskemu zakladu. Z ozirom na dobrodelni namen, za kateri je določen čisti do-I hodek, se preplačila hvaležno vzprejemajo. Vstop i ni< e ima v predprodaji tvrdka Dragotin Hribar v C Iji. Po velikem pevskem zboru prosti zabava: a) koncert na vrtu; b) ples v veliki dvorani „Nar. doma"; c) nastop posameznih pevskih društev. Dne 15. avgasta. Dopoludne ogledovanje Celja in bližnje okolice. Popoludne zbirališče v „Narodnem domu", odtod ob poln 2 uri odhod na Teharje, kjer nastopajo posamezna društva. ________ Uredništva našega lista so poslali: Zrn dražbo sv. Cirila in Metoda. Gospod Gori še k Milan pravnik v Rušah 15 kron, katere poklonijo za sliv. Velikovsko šolo češka pisateljica in slovenski dijaki, namesto listka druzega razreda. „Za narod bila je tudi lesena klop dovolj mehka". — Gospića Tončka Majzeljeva v Beli cerkvi 10 kron 60 vin., katere ho darovali gt». gostje iz Novega mesta. — G. Fran K us se l, stud. jur. v R idejah pri Z danem mostu, 10 kron 6 0 vin., nabral v veseli družbi Slovencev, Hrvatov in Čehov pri Potočinu na predlog Hrvata jurista Ed. Scbreiberja z geslom: BK»j nam pa morejo, prav čisto niči" — Gosp Rudolf Schvveitzer, tehnik na Dunaju, 10 kron 4 vin, in sicer 7 K 44 vin. zbrali členi kluba slovenskih tehnikov na Dunaji, 2 K 60 vin. zbrali slovanski tehniki na poti v Prago. — G. M tika Tolazzi v Dol. Logatcu 2 kroni, kateri s'a darovala gg Janko Traven in Janko Gasperlin, vsak po 1 K: „B g živi zavedne Slovence?" — Skupaj 48 kron 2 4 vin. — Živeli rod Jjubni darovalci in darovalke in njih nasledniki ! Dne 26. m m. izkazani znesek 2 kroni 2 8 vin. (1 gld 14 kr.) „vesela družba pri Sitarju" (kje? tudi ni povedano« je prišel po krivdi gosp. pošiljatelja, ki ni dosravii ničesar, v kakšen namen je pošilj-te v, mej d-irila za Prešernov spomenik. Ako torej gg. darovalci izrecno ft e I e" , da se ta svotica prepiše na družbo sv. Cirila in Metoda, naj se nam 10 blagovoli dati na znanje, a na karti s podp som, katerega bo lerao mogii čitati, ker nam je gospod pošiljatelj m p;Ha'elj jedne poznejše karte nezn a n. Sicer pa pro8 mo, da se nam vselej zapiše, za k a-teri namen je poslani denar namenjen, da nimamo pozneje ueprilik ! Teieftnična in brzojavna p * DtinP.j 3. avgusta. Ofichozni „Frem-denblatt" pravi glede govora dr. Ferjanfiiča na včerajšnjem učiteljskem banketu v Ljubljani, da kaže ta govor, kako vel ke so ovire, katere zadržujejo rešitev sedanje krize. Dr. Fer-jtinčiČ hoče, naj fc s češko nemškim sporom reši tudi jugogoslovanskt in je apel ii al na Cehe, naj ne zapuste južnih Slovanov, pozabil je. t-»rej na vsa a^ tonoruistična načela in smatra tO, da vlada Jugoslovanov, Malorusov in Romunov ni p klicala, naj izrečejo svoje mnenje, kako urediti jezikovno vprašanje, za dokaz preziranja „Freindebiatt" je vidno ne voijtn. „Neues W. Tagblatt" meni, da je dr. Ferjančič. klical Cehe na pomo%,, ker ve, kako so mogočni in \prašuje Poljake, kaj prBvijo k temu, da se je dr. I\rjan ič zavzemal tudi za Maloruse. Trst 3. avgasta, „Piccolo" prijavlja nesramen in lažnjiv članek, v katerem trdi, da vlada pospešuje slaviziraiije v Istri iti da iz polojuje 99 °/0 vseh slovanskih želj. Madrid 3. avgusta. Vlada je morala poslati večje vojaške oddelke v Katalonijo in v Biskajo, kjer se Siri karlist ško gibanje. Washington 3 avgusta. Španska je 7. glavnimi točkami mirovnih pogojev zado voljna in se p< gaja le še radi nekaterih postranskih določb. "VVdSllington 3 avgusta. Vlada je ame ričanski vojski na Filipinih ukazala, naj začne takoj b j preti ustašein, ako bi se pr merili kaki ninnr'. Povod temu ukazu je, da hoče Aguinsldo usmrtiti škofa in duhovnike. Narodno-gospodarske stvar- — Razpis dražb. Vsled poročila, katero je c. kr. trgovinsko miuisterstvo trgovski in obrtniški zbornici poslalo, se bode dne 10. avgusta t. 1. vršila v poslopju kr rumun vojnega mmisterstva javna dražba zaradi dobave G02S m rujavega platna 1 ru širokega za nosilnica, 1 1 4'20 m pasov, 5900 majhnih zaj.on, 76 veiikih zapori in 1 l.52(i zare-zandi železnih vijak iv z okroglo glavo. Nadalje poroča imoiiov..n) ministerstvo, da ho se dražbene razprave morske uprave v Speci ji (Direzioue delle costruzioni navali 1° D.partimento maritimo) v pokritje potrebščin za I. 1898« 90 v drugič razpisale in sicer: za natietin (zaostanki petroleja) na 5. av gusta t. I., smrekov F s v deblih, deskah in tramovih na 8. avgueta t. 1. in jadranski jelov les v deskah in razmh kosih na 3. avgusta t. 1. Posebni pogoji se poizvedo pri kr murskem ministerstvu v Rimu ah pa pri ladijestavbuih ravnateljstvih v Spe -ciji in Benetkah. O množini in vrednosti razpisanih predmetov daje pojasnilo tudi trgovska iu obrtniška zbornica. Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dohroznanega, pristnega .,.>loll iivega SeidlitE pranka", ki se dobi za nizko reno in kateri npliva najbolj trajno n« vse težknte prehavljenja. Originalna fikatljica 1 pld. a. v. Po postnem povzetji razpošiljata praSek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlanben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL »v preparat, EKznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 3 skatliici se ne po8lje naravnost. 1 (5—11) 10o.o0o kron in tri krat 25.000 kron so glavni dobitki velikega jubilejnega razstavnemu sreekan.ja, ki se izplačujejo le s 2O°'0 odbitki v gotovini. Prihodnje sr«ekanje bo nepreklicno dne 6. avgusta t. 1. S/ ura2 kat. oM. Kapi a vas in vlož Stev. 133 kat. obC. Križ, cenjene 417 gld. 10 kr. (poslopja) in 464 gld. (zemtjiS a\ dne 6. avgustu v Kamniku. Josipa Pak t na zemliiSOe v Praprotnem brdn s pritiklino, cenjeno 1VI80 gld. in 91S gld , dhč 0, avgusta v Logatcu. Zemljišče vlož. stev. 377 kat. obC. Trnovsko predmestje v Ljubljani, ctnjeuo 1"J 5 gld., in zemljišča kat. obć. Zgornja Siska, vlož. štev 417, cenjena 220 tcld.. 420 gld., 5h0 gld. in 2"0 gld., oba dne 6. avgusta v Ljubljani. Zemljišča vlož Stev. 218 in 673 kat. obč. Št. Rupert, cenjena It'38 gld. dne 8. avgusta v Mokronogu. Posestvo vlož štev. 151 kat. or>č. tlačna s pritiklino, cenjeno 2571 gld. in 178 gld. 50 kr., dne 8. avgusta v Ljubljani. I'nor Ji sip v ILjiiIH juni : Dne 80. julija: Anton Sume, pekovski pomočnik, 22 let, je v Malem grabnu utonil. — Ivan Zirovnik, mizarjev sin, 6 men., Vodmar, št 6K. črevesni katar. 1)im'j 81. juliia: Jožef Hočevar, narednikov sin, 6 mes., Metelkove ulice št 2, božiast. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 806*9 m. M Stanje (a & Čas opa- baro- zovanja metra ■«3 v mm. 2. 9. zvečer 737- 5 3. 7. zjutnij 738 ti n 2. popol. 737 7 a 2 Vetrovi Nobo JU :3 P m cu » 19 5 si. szah. 14 B si. vssvi . L*6'7 sr. jvzh. jasno megla lasno 0 0 Srednja včerajšnja temperatura 192', sa 0"5° pod aorm.vloiii. IDui.xia/3slrSL "borza dne 2. avgusta 1898 i°/0 drtavne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 164 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . 192 , — , Dunavu reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 129 „ — , Zemlj. obč. avstr. 4«/4°/„ zlfiti zast. listi . 98 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 157 „ 75 t Ljubljanske srečke......... 88 n — „ Itndolfuve srečke po 10 gld...... 26 „ 50 a Kreditne srečke po 100 gld...... 203 „ — , rramway-druat. velj. 170 gld. a. v. . . . 509 . 50 „ Papirnati rubelj.......... 1 » 26*/* . Odvetniškega pisarja spretnega in v koncepta zanesljivega, vzprejmem takoj. Z-ičetna plača 35 gld. na mesec. Dr. Janko Jamšek (u771 odvetnik v Litiji._ Trgovskega pomočnika v z prej me (1168—2) trgovec z mešanim blagom v K»«lovl|it*l. Najboljše sredstvo za želodčne in črevesne bolezni in za krvi revne osebe je moka za krepčalno juho, krepžalni prepečenec, zmlet, c otroška redilna sredstva, ^ < j Kaeipov kruh po predpisih velečastitega gospoda župnika Knelpa, kakor tudi najboljšo pijačo za poletje A. M&ršner-ja šumeče bonbone priporoča (1161—ii) Rudolf Petrič trgovec s špecerijskim blagom in živili v Ljubljani, Valvazorjev (Križevniški) trg št. 8. Zunanja naroČila se točno in natančno izvršujejo. M spretni smlji za živote kateri sta dobro izurjeni, in se takoj vzprejmeta pri gospe (1167—2) Leopoldini Jean, Franc Jožefova cesta št. 5. Ces.kr avstrijske državne železnice* Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1898. leta. Odhoil It. i,|iil»l|(iii4- juž. kol. 1'rovn *es Trblfc Ob 1*2. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; ćez Selzthal v Aubso, Sobiograd; čea Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7, nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj ; čez Selzthal v Solno grad; čez Klein-Reifling v Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, če/. Amstetten na Dnnaj. — Oh 11. nri 50 m. dopolndne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sebthal, Dunaj, — Ob 4. nri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Sobiograd, Ledit - Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Genevo Pariz; čez Klein-Reifling v Stejrr, Line, Bndejevice, Plzenj Marijino vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lirsko, Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. sveder osehni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 31) m. popoludne v Lesce-Bled. — t'ro«« v Novu iuamIo In v Ko-$e%|e. Mešani vlaii; Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popoludne, ob 6. uri 30 tu. avečer — 1'rlhod v l.|ul>l|nn» j. k. I'rwtf» Iz Trblštt. Ob 5. url 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaj« via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih vamv, Karlovih varov, Heba, Marijinih var, v, Plznja, Budejevic, Solnotrrada. Line«, Steyru, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beliaka. Franrensfoste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11, uri 17 na. dopoludtie osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih vato« Plznja, Budejevic, Solnograda, r.inca, Steyra, Pariza, Genevo Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. O lovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage,Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijiuih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla, Poleg tega vsako nedeljo in pravnik ob H. uri 55 m. vlak iz Lesc-Uleda. — Proga t* Nov»-IjMite d. k. r Kninulb. 01 t. uri 'JM m. zjutraj, oh 2. uri 5 m. popoladue, ob 6. uri 50 m in ob 10. nri 95 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — l*rllio«l v L.|(ibJ)wuo d. k. Iz Mamulkn. Ot 6. uri 56 m. zjutraj, oh 11. uri 8 no. dopoludne, ob 6. uri 10 na. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—24) Samo 50 u. za 3 žrebanja. I' »** Srečke jubilejske razstave (1087-u a. 50 k r. Žrebanje: 6. avg~usta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. iriporoča T- O« IL^n ^f^~rZ~^S. l-anl-^a tt Xjju."blja.nl. -i. 280/pr, Razpis službe. (.1126-3) Pri mpHtnem magistratu ljubljanskem y* izpraznjena alnžba mestne klavnice oskrbnika z letno plačo 900 gid., h prostim stanovanjem v mestni klavnici in s pravico do dv^i 10" 0 fi j h, v pokojnino všr>'vnih pntlf:t.nic. Prosilci za to službo morajo biti diplomovani živinozdravniki, prednost se bodn pa dajala prosilcem, kateri se izkažejo tudi s Bzikatskim izpitom. Pravilno opremljene prošnje je vlagati pri podpisanem predsedstvu mestnega magistrata najpozneje do 15. avgusta t. 1. Na pomanjkljive prošnje in pa na prošnje, ki bi bile vložene po zgoraj omenjenem obroku, se ne hode jemal ozir. Fre&sedništvo mestnega magistrata ljubljanskega dne" 16. julija 1898. Gostilna J. HM i Podpisanec prifK)roca slav. občinstvu hvojo gostilno, v kateri se dobi Izvrstno dolenjsko in istrijanako vino, Koalerjevo marčno pivo, gorka in mrzla jedila in sobe za prenočišče. J. Peternel (1128—4) gostilničar. Usojam se s tem najuljudneje naznaniti, da % %je moja prodajalnica odslej v lastni hiši na Starem trgu štev. 5. Zahvaljujoč se za zaupanje, ki se mi je S doslej izkazovalo, prosim, da me slavno p. n. g w občinstvo tudi v novih prostorih počasti s prav jg S mnogobrojnim obiskom. 3g (1157-2) Z velespoštovanjem Avgust f[uer. VV/^ * Štajerska if deželna Tempeljski vrelec in Styxia -vrelec. Vedno svela, najpopolnejša napolnitev v novozgrajenem napolnllnem rova z direktnim pritokom od vrelca. Dobi ne : Pri slatinski upravi v Rogatcu Slatina, v vseh trgovinah i mi ti -Milnimi vodami, v renomiranih špecerijskih in dro^enjskih prodajalnah (888—I7j in lekarnah, kakor tudi v deželni hi&i v Oradcu. Gostilna v najem! Gostilna I. vrste na Bledu na najpripravnejsem kraju, ob cesti ležeta, z velikim prometom. se adda v najem ali na račun. Pisma pod naslovom: II. sic*v. 111 llled, post«* r«* si mi le". 11127—a mil gM'i^l^l^'pi^si1 Ji^yJ1issa]|isl Izdaiattl) in odgovorni urednik: Josip Noll« [jaHtjinia m tiak p Na rod ns LiMkarne*