t r Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa sa vse leto - . - $6.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 n GLAS NARODA n List slovenskih delavcev v Ameriki«, The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. fa ■ JS Entered u Second Class Matter. September 21. 1903, at tbs Post Office at New York, N. T., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 244. STEV. 244. NEW YORK. THURSDAY. OCTOBER 17. 1929. — ČETRTEK. 17. OKTOBRA 1929. VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVU MACDONALD GOVORIL PRED KONVENCIJO A. F. OF L V SLUČAJU NOVE VOJNE BI BILA USODA DELAVSTVA STRAŠNEJŠA KOT JE BILA V ZADNJI VOJNI RAMSAY MACDONALD Ko se je pojavil angleški državnik na govorniškem odru, je bil navdušeno pozdravljen. — Revolucija potom ljudskih volitev. — Delavec preskrbuje vse z vsem potrebnim, v slučaju vojne je pa njegova usoda najstrašnejša. OBRAVNAVA ROMUNSKA V CHARLOTTE KRALJICA JE Žena obtoženca je priča UŽALJENA la, da ne veruje v Boga, kar je zelo poslabšale Bivša romunska kraljica prilike zagovornikov, i Marija je baje prepriča-________I na, da bi bila njena izvolitev v regentski svet zelo dobra. V PALESTINI ŠE NE BO MIRU Arabci smatrajo dolčbe glede Zidu vzdihovanj za preveč liberalne, do čim so po mnenju Zidov preveč ostre. TORONTO, Ontario, 1 6. oktobra. — Danes je govoril pred konvencijo Ameriške Delavske Federacije angleški ministrski predsednik Ramsay Mag-Donald. Ko je stopil na govorniški oder, ni hotelo biti ploskanja ne konca ne kraja. Rekel je, da je bil predstavljen konvenciji kot ministrski predsednik, v resnici je pa še vedno isto-tak delavec kakoršen je bil. Delavec se ne razlikuje od delavca po obleki in po rokah, pač pa po svojih idejah in po svojih pogledih v bodočnost. Obrazložil je stališče, ki ga zavzema angleško delavstvo ter pripomnil, da veruje v revolucijo potom ljudskih volitev. J g I ^H «1 t — Pobudo za svojo mirovno misijo sem dobil pri delavstvu, — je izjavil, — pri delavstvu, ki preskrbuje armade, izdeluje municijo, grmadi narodno premoženje in plačuje javne davke. Vsi razredi do- prinašajo v vojni svoje žrtve, toda usoda delavstva Francoski kabinet se je bi bila v bodoči vojni strasnejša kot je bila kdaj prej. Končno je pozval delavce, naj z vsemi svojimi močmi in silami delujejo za trajni mir ter izrazil veliko zadovoljstvo, ker se mu je nudila prilika, da zamere osebno pozdravit svoje kanadske in ameriške tovariše - delavce. FRANCIJA SE BO UDELEŽILA K0NERENCE FAŠISTI Ifi NAMERAVAJO PRAZNOVATI CHARLOTTE, N. C., 16. okt. — Zagovorniki obtožencev v procesu glede umora policijskega načelnika Aderholta so bili danes prisil j era izpremeniti svoje obrambne taktike, ker je bilo razveljavljeno pričevanje žene enega obtožencev. Izjavila je namreč, da ne veruje v Boga. Kot priča je bila zaslišana Mrs. Edith Sounders Mills, žena enega sedmih obtožencev Vprašali so jo, kakšne vere je, ker določa nek.i stara carolinska postav, da mora \saica pnea verovati v Boga. Namestu, da bi s? podvrgla istemu križnemu zaslišanju kot dru-te priče, je dr. Neal, načelnik obrambe izpremenil svojo taktiko. Mrs. Mills, mlada, temnopolta u-čiteljica, je strašno vznemirila so- BUKAREŠTA. Romunska. IG. oktobra. — Ne preveč prijateljski cinošaji med vlado ministrskega predsednika Julija Maniu in kraljico-vdovo Marijo so dosegli včeraj krizo, ko je liberalni list Universal priobčil dozdevni govor, tekom katerega je kraljica baje izrazila svoje ogorčenje, ker so jo prezrli kot možnega kandidata za novega člana regentskega sveta. Kot znano, ji je Maniu ponud.l mesto v regentskem svetu, a le pod pogojem, da odstopi njen sin. prin-* Nikolaj. Marija pa je izjavila nato: - Smešno bi bilo domnevati, da DRAGOCENOSTI VIKTORIJE NA DRAŽBI Hohenzollernske dragocenosti so sle na boben, da se plača dolgove princesinje Viktorije, ki znašajo več kot 180,000 dolarjev. REVOLUCIJA NA KITAJSKEM Dne 27. oktobra bodo dogovoril, da se udeleži proslavili osmo obletni-konference, katero so co pohoda proti Rimu dišče, ko je povsem mimo izjavila. bi sprejela članstvo na stroške svoda bi smatrala prisego na katero- j jega sina ^ branjevke na trgu (koli knjigo za baš tako veljavno kupduiejc> na ta način. Mi. člani ■ kot če bi prisegla na biblijo. j kral1eVske družine, ne prosimo mi- Državni pravdnik je nato izvabil lostl uradov. Mi jih n2 potrebuje-I iz Mrs. Mills priznanje, da je huj- m0 Mi ^ kar smo _ namreč I skala šolarje, naj strmoglavijo via- kraijevska veličanstva, do Združenih držav prav kot so nekoč revolucionarji strmoglavili an- - Ce vlada v resnici misli- da bi j gleško vlado in da potrebuje ta de- ! premoč kraljevske družine žela komunistično administracijo. sklicali Angleži. PARIZ, Francija, 15. oktobra. — Francoski kabinet je danes sprejel vabilo angleškega zunanjega ministra Arthurja Hendersona, da se udeleži mornariške razorožit vene konference petih sil, ki se bo vršila v Londonu meseca januarja. Člani kabineta so vabilo, natančno premotrili, predno so ga sprejeli. ter uvel javi jen ja fašističnega režima. RIM. Italija. IG. oktobra. — Dne 27. oktebra bodo inavgurirali v ; Italiji ogromno število javnih del. [ ki bodo stala nekako petdeset milijonov dolarjev, da s tem dostojno proslave osmo obletnico fašističnega pohodu proti Rimu. f Vlada bo obrnila javno pozornost na osmo obletnico fašizma potom otvorjenja akveduktov, mostov, šol, športnih prostorov, cest in de- j lavskih stanovanj. Poleg tega bodo stala dela, ki! ciji proti kitajski nacionalistični vladi. BONN, Nemčija, 16. oktobra. — Nadaljno temno poglavje v nesrečni ljubimski aferi pruske princesinje Viktorije, sestre bivšega kaj-zerja, se je končalo včeraj z dražbo njene privatne lastnine, obsegajoče velik del premoženja Ho-henzollemcev. Nekako petsto oseb, med katerimi so bili odlični umetniški trgovci in kolektorji iz Nemčije, Amerike, Anglije, Švice in Holandske, se Je zbralo v palači Garage, kjer je bil preje kraljevski hlev, kjer se je pričela dražba ob polenaj-stih. Ker Je prevladovalo pomanjkanje obešal in drugih primernih priprav, so obiskovalci obesili svoje klobuke na mramornate in druge kipe Hohenzollerncev, v glavnem na kip prejšnjega kajzerja. Na dražbi pa ni bila navzoča niti doornska niti angleška kraljevska družina. Dražba Je posebno zaupnike zelo razočarala, ker so ponujali le smešno riike cene. Edina resnična dražba se je vršila za predmete, ki so nosili ho- Oficijelni sprejem bo sporočen v | London še tekom današnjega po- Krščanski general je O1 poldne. Nato pa bo tekom par dni atal nevtralen v revolu •' P°slala posebna poslanica, v kateri. v bo obrazloženo stališče Francije ter bodo završena še tekom tega leta njene reservacije. Kabinet je sklenil povabiti parlament, naj prične s splošnimi razpravami glede proračuna, kakor-hitro se bo sestal line 2. oktobra. PTičetkom novembra se bo vršila debata glede ratifikacije Youngo-vega načrta ker haaških dogovorov. Ko se je zaslišanje nadaljevalo, je postajal zagovornik obtoženih vedno bolj poparjen in slednjič j? rekel, da po njegovem mnenju njeno pričevanje stvari jako škoduje. Sodnik Barnhill je nato predlagal. nai se ne brigajo za določbe postave ter zavrnjeno zaslišanje glede verskih predsodkov. BRAZILCI NOČEJO v re- genteskem svetu pomenjala nevarnost za deželo, potem razkriva svo- i jo lastno ambicijo, cia vlada namreč regentskemu svetu JERUZALEM, Palestina, 16. ok: Židovski praznik, ki se je kom včeraj ob jutranji zori. je bil na brž najbolj žalosten v svetem n.c stu, kar so Jih doživeli prebival v zadnjih sto letih. Vse židovske sinagoge so bile p. ne ljudi, in prišli so celo taki Žid ki so priznani kot brezbožniki. V skrivališčih, kjer so našla r. ni begunci iz Kebrona, je bilo .»i šali bolestne krike, ko Je čital k. tor imena hebronskih iriev, ki ; padle pred malo več kot ovema mesecema. Tekom celega dne se Je pomik«, sprevod k Zidu vdihovanja, kot i t: vedno običaj na predvečer Yomk,-purja. Mohamedanski voditelji so oc-I ločno nasprotovali vsem regulaci-1 jam. ki so dajale Židom posebn-' pravice, dočlm so se Žid je pritoževali, da niso deležni svojih pravic. Arabci trdijo, da niso Imeli Žid j-? nikdar takih pred pravic tekom turškega režima in da je bil vsled-j tega kršen status quo. Ugpdnosti, ki so bile izkazane Židom so v nasprotju s pravili londonskega kolonij ainega urada. — Če bi on in jaz sprejela to po- i nudbo. bi žrtvovala čast kraljev-J ske družine. Z Luthrom vred rečem : — Tukaj stojim. Ne morem storiti drugega! PROHIBICUE AMERIŠKI POSLANIK SE ____I JE VRNiL V BRAZILIJO RIO DE JANEIRO, Brazilija, 16. oktobra. — Poročilo Agencla Brasl-Jera iz Balera je včeraj popoldne j Ameriški poslanik Edwin Morgan javljalo, da so se poskusi ameri- j je dospel včeraj v Rio de Janeiro ških nadzornikov, da uvedejo na z italijanskim parnikom ' Duilio'* Fordovi gumijevi plantaži prohi- PEIPING, Kitajska, 16. oktobra. Maršal Feng Hiusiang, kojega mogočne armade so bile zadnji čas aktivne proti nacionalistični vladi, je bil danes osamljen v bližini glavnega mesta Šensi province. več kot štiri tisoč milijonov lir. PREMIČEN JARBOL ZA VODLJIVE ZRAKOPLOVE bicijo izjalovili, ker nočejo brazilski delavci sprejeti prohiblcije, ki pa naj bi veljala-le za delavce, ne pa za nadzornike. Amerikanci so prepovedali kapitanu parnika "Tuchua" prodajati delavcem aikoholične pij:gte. De* lavci pa so nasprotovali temu, in kapitan je vložil priziv pri prefek-tu, ki je nato razveljavil to smešno prepoved. MOHAMEDANCI NAPADLI INDIJCE ASANSOL. Bengal. 15. oktobra En človek je bil ubit in enajst jii je bilo poškodovanih v boju med Indijci in mohamedanci včera zvečer ob priliki neke verske cerimo-nije. Neka indijska procesija, noseč p kipe. je zapustila mesto Talpukur> 8AO PAOLO, Brazilija, 16. okt — j pod varstvom policije, a bila nap ' dena od mohamedancev. ki so lu-čali kamene ter poškodovali p kipov. Boj se je unel takoj in polipe* dvamesečnih počitnicah, ki jih cija je imele, velike težkoče. da z , je preživel v Združenih državah in pet napravi mir. Danes so bite za-Angliji. j prte prodajalne in baznf]!. Takozvani "krščanski general" je j LONDON. Anglija. 16. oktobra. — pod protekcijo governerja province . Zunanji urad je sprejel danes Sensi, navzlic poročilom o njegovi ( sprejem Italije na povabilo Angli-aretaciji. ker je baje nasprotoval je, naj se udeleži konference, koje nacijonallstom. Maršal Feng ie neaktiven, pač pa vodijo vse akcije njegovi štirje generali v različnih provincah. Vojaški diktator Mandžurije in sin slavnega maršala Juanšikaja. je sklenil ostati v srednjem trenutku nevtralen, čeprav prevladuje tukaj mnenje, da podpira s tem vstaše. " Vojaške kampanje proti Kaj Še- namen je omejiti mornarice. Ta konferenca naj bi se vršila meseca januarja in s tem bodo zastopane vse morhariške sile. Dejstvo, da so bile prvotne težkoče pri določitvi konference s tem hitro premagane, je dalo tukaj povod za sploši. -> zadovoljstvo in da bodo najbrž nekatere dosedaj še nepremostljive težkoče premaga--ne, še predno se bo konferenca dejanski sestala. Besedilo italijanskega odgovora WASHINGTON, D. C., lo. okt.— i Eksperimenti z vodljivim zrakoplo-1 vom "Los Angeles" in premičnim jarbolom so ugladili pot za izloče-nje velikih posadk za pristanje zrakoplovov, ki so lažji kot zrak. To ie mnenje mornariškega urada za; zrakoplovstvo. Preizkušnje niso še | RIM- Italija, 16. oktobra. — Med-dovršene, če naj se rabi traktorje j narodni poljedelski zavod je dobil ali tračnice za pristanje vodljivih I avstralske vlade sporočilo, da SLAB PRIDELEK PŠENICE zakoplovov. ku smatrajo nekateri za zelo res- ^ *>ilo objavljeno, vendar pa se . . . . • glasi, da vsebuje nekaj reservacij. ne. kajti poleg ofenziv, katere so," ' _ . , . , . . J ^ Združene države so ze dejanski iz- uvedli nekateri Fengovi generali. ^^ svQj sprejem je izbruhnila nova revolucija, ki se širi v bližini Kantona, kjer vodi glavno opozicijo general Cang Fat Kvej. Iz Toki j a in Paroza so prišla po-| ročila, da so kabineti že odobrili Naročite se na "Glas Naroda" - - dilo ,če bo francoski odgovor vsebo- * '. ... „ „ „ i val gotove reservacij«. Ki bodo v največji slovenski dnevnik v Z rn-' , ... . . . . . glavnem slične onim, katere je ie ienih državah. 1 dvignila Italija. DUHOVNIK BO VODIL UZORNI SALON LONDON, Anglia, 16. oktobra. — Poskusi pokojnega škofa Codman Potter j a, v letih pred prohibicijo, da vodi uzoren pivski salon so bili nanovo vzbujeni, ko je dobil Rev. Basil JelJicoe licenco, da vodi in upravlja salon za točenje piva. Ta 1 duhovnik, ki je nečak Earl Jelli-coe-a. poveljnika angleškega bro-dovja tekom svetovne vojne, je rekel. da je navadni salon za delav-sprejem. Japonski odgovor čaka le j ce v Londonu, naravnost peklen-še odobren ja Mikada. a francoski ski prostor. Da pokaže, kaj bi bilo odgovor mora biti šele sestavljen, treba storiti, bo otvoril "pub" ali Nikakega presenečenja ne bo vzbu- j gostilno v Somerstown, enem najbolj obljudenih okrajev Londona, kjer bo mogoče piti v spremstvu DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in ^irah po sledečem ceniku; pogovorov rab. v dokaj čednih razme- bo letošnji pridelek pšenice slabši kot pa v preteklem letu, čeprav je bilo posejano večje ozemlje kot pa lansko leto. TOKIO SKRČIL PLACE TOKIO, Japonska, 16. oktobra.— Japonski kabinet, ki izvaja varčevalno politiko, katero je uvedel mi- i nistrski predsednik Hamauči, je sklenil včeraj skrčiti vse uradniške plače, ki presegajo sto jenov ali $48 na mesec, za deset odstotkov. Skrčenja, ki bodo uveljavljena v fiskalnem letu 1930—31 bodo prizadela 40,000 civilnih uradnikov ter 15.000 araiadnih in 14,000 mornariških častnikov. Skupni prihranek bo 12.000,000 jenov na leto ali nekako $5.760,000. DO. v Jugoslavijo BOO ........ 1 9.30 Lir 109 1,000 ........ $ 18.40 M 100 1,000 ........ $ 40.75 M 800 f 90.00 M 000 10,000 ........ $180.00 M 1000 ▼ Italijo I S.TB $M.S* i -in ADVERTISE GLAS NARODA' ? -h.'; ' Stranke, ki nam naročajo izplačila 9 ameriških dolarjih, op*-»arjamo, da $mo vslcd tporaeuma g nahm cvhom * tiarem kraju v stanu mižati pristojbino ta taka icplač&o od 3% na S%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo veijih sneakov kot goraj naveden«, bodici v dmarjik lirah ali dolarjih dovoljujemo fte boljše pocoj«. Pri velikih naka> šilih priporočamo, da m poprej a nam sporaramcU glede naHeila. izplačila PO POtTI BO REDNO IZVftiKNA V DVIN OO VftCH T KONIC gUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LMTTMM 2 J PRI STOJ LIN O 7 Se. SAKSER STATE BANK OOBTIiANDT STREET, Telephone i NEW XOBK, 8. I 0390 "G I A 8 H A » O D A" NEW YORK, THURSDAY, OCTOB ER 17, 1929 "Glas Naroda" Owned and Published by SL0VEN1C PUBLISHING COMPANI (A Corporation > Prank Bakaer, President Louis Benedik. TrMisorer Place of busies* of the corporation and addx XI« V/, mu Street, Borough of Manhatan, of above officers New York City, N. Y.{ "GLAS NARODA (Yoice ef the Peeple> Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za in Kanado ......................... Z* pol leta ________________ Z* olj koristno doma in v delavnici. President The New York iuiison Company Brooklyn Edison Company, I nr. The United Electric Light and New York and (Queens Electric Power Company Light and Power Company The Yoilier* Electric light and Power Company The LARGEST SLOVENS DAILY ta C. S. A. Tolovajski strahovalci goric. Slovenskih , Pred dnevi so se v večji tolpi pojavili čudni razbojniki v solnčnih Slovenskih goricah med Zgornjim Cmurekom, Sv. Lenartom in Ščav-nico. Bili so na prvi pogled kaj strašni možje. večinoma srednje postave, raztrgani, bosonogi, eden je nosil lepo lovsko puško, a vsi na hrbtu težke cule raznega perila in obleke. Njih glavar je bil tudi bosonog, krepak in visok človek. Kjerkoli so se ob belem dnevu pojavili, povsod so se jih ljudje ustrašili ln se skrivali pred njimi. Govorili so prekmursko, narečje. Tolovaji so se pri svojem plenjenju omejili samo na obleko, vse druge predmete so puščali v njmar. denarja se niso niti dotaknili. Najpreje so se pojavili v lepi solnčni vasici Trata. Okoli 11. ponoči so se približali potihoma lepo zidani hiši posestnika Hansona. Udrli so skozi glavna vrata v predsobe-, ter tam začeli grabiti vse. kar jim Je prišlo pod roko. Izbrali pa so samo obleko. Pcbrali so moške plašče, zimsko suknjo, moške čevlje. nekaj ženske obleke, ženske čevlje in prizanesli niso niti lepim svilenim ženskim nogavicam ter ležalni mreži. Dcbro jim je prišla tudi dragocena 1 ovska puška. Vse so povezali v culo ter odrinili dalje po gričih Slovenskih gori:. Hansonu so napravili za 5230 Din škode. S Trate so krenili še iste noč proti vasi Ledineku, kjer so vlomili pri posestniku Marku Raj-špu. Tudi tu so se spravili samo na obleko in perilo. Plen je bil pri Raj-špu še bogatejši. Rajšpu so edne-sli za 8816 Din raznega perila in obleke. Tako so bili samogoltni. da niso zametavali niti najslabših Zakoni so različni. So dobri in slabi, srečni in nesrečni. Idealni zakoni in zakoni, ki niso vredni niti počenega gro-ša. Najbolj idealen zakon je tisti, če sta mož in žena zaljubljena. Idealen je pa le toliko časa. dokler znata to drug drugemu spretno prikrivati. Kajti, ko enkrat mož pr.grurr.a. da je iena zaljubljena, je v hiii vik in krik. In če žena izve. da je mož zaljubljen, gorje mu! Žena pravi, da ji bo oči izpraskala, če jo bo srečala na cesti, mož pa pravi, da ga bo pri pivi priliki ustrelil. Dokler sta pa tajno zaljubljena, je zakon nadvse idealen in srečen. Zdaj, odkar so v Jugoslaviji banovine. se bo težko privaditi. Če boš pismo pisal, ga boš mo-rad nasloviti: — Gospod Tinče Brdavs. Zgornja Šiška banovina Drava. Jugoslavija. Kajti Slovenije v oficijelnem zmislu ni več. Vse je Drava od zelene Štajerske do kršnega Krasa. Pa tudi Hrvatske ni več. Samo ena — banovina Primorje — dela izjemo, sicer se pa vse po rekah imenujejo. V Jugoslaviji sledi reforma reformi. Malo preveč reform za dobrih deset mesecev. V najnovejši reformi je malo preveč rek in voda Včasi se reforme dcbro obnesejo, cunj. Največ so odnesli razne žen- j včasi pa gredo po vodi. ske obleke, iz česar domnevajo, da j so se tolovaji spravili na pohod samo zato. da preskrbe svoje ženske; _ ja ti krojači io pa reo malo- s perilom in obleko. Vse so povezali | mami. — ..»- jo pritoževala skrbna v cule in hajdi dalje. ženica, ko je iivala možu gumb na suknjo. — Ta gumb sem že najmanj petnajst ki at pnšila. pa se je zop?t odrgal. H- Iz Slovenije. Drzen vlom v Mozlju. Drzni vlom v Kožarjih pri Ljubljani je dobil svoj par v kočevski pokrajini, sicer ne po višini prizadete škode, pač pa po enako drznem načinu, s katerim je bil izvršen. 30. septembra ponoči okrog 2. ure so namreč v smeri od Kočevja pripeljali z avtomobilom neki nepoznani tipi v Mozelj. se ustavili sredi vasi pri pošti in začeli šariti vršnik iz Velenja. Ko je Navršnik zopet vložil pripravljeno mino v skalo, je ta nepričakovano, preden se je mogel Navršnik odstraniti in zavarovati, eksplodirala in ubogega delavca strašno razmesarlla. Naboj je poškodoval Navršiuka pa vsem telesu. najtežjo rano mu je pa prizadejal na vratu, kjer mu je utrgal sprednji del vratu s požiralnikom vred. Ponesrečenca so v smrtnonevar- . nem stanju nemudoma prepeljali z , avtomobilom v celjsko bolrilčo. kjer t nik, ki je peljal v mesto krompir, t Hoteč se ogniti vozu v katerega je i bil vprežen zelo plašljiv konj, pa je Nanut zavil preveč na desno ter se je zaletel v kup gramoza, s katerega je vrglo vozilo v mehko zemljo, se tam zapičilo s peresi glo- Naslednjo noč so se razbojniki i pojavili v Ščavnici Okoli ponoči i so se prav oprezno. zop?t bosor.o-i gi, približali hiši posestnika Leo-' polda Polanciča. Z železnim dro-I gom so dvigali okensko železno o-j mrežje ter se splazili v stanovanj -t sko hišo, kjer slučajno ni bilo nikogar. Tudi Poliančiču so odnesli veliko množino perila in razne o-bleke odnosno obutve. Napravili so Polančiču za 5225 Din škode. V o-i beh nočeh zaplenjeno blago so na-tovorili na svoja pleča ter jo iz ščavnice po skrivnih potih mimo Očeslavcev pobrisali v smeri proti j1J"bezell ^_.Slepa Prekmurju. Ako hoče človek kaj pametnega povedati, je najboljše, da si kaj neumnega izmisli, potem pa ravno nasprotno pove. T Ošabnež se opaja nad vinom, ki ga pijejo drugi za njegov denar. Pravijo, da je ljubezen slepa. Res boko v tla in padlo na Nanuta. Na- I nut je obležal nod težkim vozilom I Orožniki iz Zgor. Cmureka in Sv. z zlomljeno desno nogo Našli so! Lenarta marljivo zasledujejo te Ljubosumnost pa ni slepa. Lju-( bosumnost vidi podnevi nt ponoči . pošasti. * ga ljudje, ki so ga izvlekli izpod motocikla ter ga prenesli v bližnjo hišo. Iz Medvod so poroiali o nesrečni policijski direkciji v Ljubljani. nakar je odšel po ponesrečenega Nanuta rešilni avto ter ga prepeljal v splošno bolnico. Ploh ga je pobil. drzne tolovaje, toda doslej brez u-speha. V dveh nočeh so ti bosonogi tolovaji, ki so na glavah nosili prav ! Jjavljena prohibicija. Dopisnik "Associated Press" poroča, da živi v Texasu neki možak, ki ne ve, da je bila v Ameriki uve- banditovska pokrivala, stare klobuke z izredno širokimi krajniki. na plenili za 19.261 Din raznega pe-! rila in obleke. Na temelju le "btoirnfevo telesno in duševno stanje, preiskave bodo podali svoj pravorek. Predsednik Portes gv50-teU* delavec Valentin Mm- I Pred par dnevi je orožniški po- ; staj« naznanil il-letni Albert, sin krojača Korinška iz šmartna pri ^dobil težje ^notranje poškodbe. Litiji, dreen napad, ki je bil izvr- ! Ponesrečenca so morali nemudoma šen nanj na potu iz Cclnič. Napa- j ^raviLi v sploino bolBico-del ga je neki 15-letni fant ter mu | iztrgal iz suknjičevega žena 470 di- Vlomi v Cermošnjicah. narjev. Malega Alberta j2 poslal oče z obleko k nekemu naročniku in ta je dečku obleko tudi plačal. Mladi napadalec je bil 15-letni Ciril S., ki ima na vesti že več tatvin in je bil že večkrat kaznovan. Orožniki so nevarnega dečka takoj izsledili ter ga odvedli v zapore litijskega sodišča. Kakor pa se je doznalo, je fant iz zapora utekel in se klati nekod po okolici. Mladi nepridiprav je zagrešil malo poprej tudi tatvino pri posestniku Žlezniku v Št. Lampertu, kamor se je prišel udinjat za pastirja. Že prvi dan svoje službe pa je ukradel hlpacu žepno ura in izginil. Orožniki pridno poizvedujejo za njim. Bilo bi potrebno^ da se dečka odpošlje v kakšno poboljševal-nico, kar bi bila zanj mogoče še edina rešitev in tudi okolici bi bi-bilo prav, če bi se r&ila fanta, ki je zašel tako zgodaj na zločinska pota. * 3 J. t yr-Zopet mesteca tla Jerpici. 2. oktobra popoldne se je peljal policijski agent Fran Nanut na motociklu s prfttaopco prati Škof ji Loki. Na cesti nad Medvodami, na tako snuam ovinku Jeperd, mu Je pri vozil nasproti kmečki V Cermošnjicah se je pojavila drzna vlomilska tolpa, ki je ponoči vlomila v izložbeno okno trgovca Peča ver ja t«* odnesla iz njega sladkor, kavo in razno manufakturno blago. Vlomilci so skušali vlomiti tudi pri trgovcu Šauerju in še pri enem trgovcu, vendar niso imeli sreče. Spravili so se sicer že na zapahe, a so jih pravočasno prepodili psi čuvaoji. Ža tolpo je uvedene zasledovanje in je upati, da bo kmalu v rokah pravice. Slab počitek v noči? Mr. Aujrust Mltche!!. McMillan. Mich . pravi: *"Jax nis«-m mo**] mimo poMv«-tl" Uo stm sy«t. Pu konian«n delu aera komaj Sel uoraov zv«*č«r. Nof«* »o mi oslabele in kosti »o me bolelo, postal »em selo Huh. Nuga Tone y naredil iz mene novega moža in sedal se počutim zopet mlad. Ničesar me ne boli sedaj.'* Poskusite to "Narodno zdravilo'' ak" ste slabi in čutite bolečine, sle suhi. bledi, izmučeni, nervozni nezadovoljni, ali ako imate bolne obisti in mebur. Nu-ga Tone tudi povrne spanec, povrne slant do jedi. pomaga prebavi, daje moč, jača splošni sistem in poveča težo suhim in izčrpenim ljudem Xuga Tone je na pro-• daj v lekarnah in vam mora pomagali ali vas ne stane nič. Prečitajte jamstvo na vsakem zavitku. (Adv.) i .in ADVERTISE 1GLAS. NARODA" Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. PodvrSe&i ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORIII ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO ayOJIE OTROKT Ali ste ze zavarovani za slmtaj bolezni, nezgode ali smrtif AJko ne, leda j pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naia jednota plačuje največ bol-niike podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi orga-nisacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000:00, članstva nad 20,000- Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Doho", glasilo J SEJ. Pilite po pOj Minnesota. n a na glavnega tajnika, Joseph Piahler, ^Ujr, To ni vendar nič čudnega Malo bolj čudno je. da je v Ameriki na milijone ljudi, ki ravnajo tako kot da bi ne vedeli, da je bila kdaj prohibicija uveljavljena. * Suhača — tudi taki so suhači. ki imajo suhe iepe — suhača sta torej ugibala, kje bi dobila denar. — Ves kaj, — pravi prvi — v banko bom stopil in bom vpra&ai, če mi posodijo deset dolarjev na moj pošteni obraz. — Saj res, — mu svetuje drugI. — Toda moj klobuk vzemi, moj je večji, in ga pomakni globoko na oči. * Prepiri v nekaterih zakonih so nekaj vsakdanjega. Tekom prepira pa izbruhnejo iz človeka očitki, ki so včasi dobro utemeljeni, včasi pa ne. »Ljubeznjiva ženica se je drla na svojega moea: — Tega pa j a ne bos rekel, da sem pred poroko letala za teboj, da sem te ujel«. Le tega nikar ne reci, le tega si nikar ne domišljaj. Letala pa že nisem ea teboj, da bi te ujela. Možiček se je malo od kaši j al in počasi odvrnil: — Saj ne rečem,:da si za menoj letala. Mišja past tudi ne leta za miško, pa jo nazadnje kljub temu ujame. * Odkritosrčen pothik je pripovedoval: — Da, v stari kraj grem. Pa ne grem, obiskat niti staršev, niti žlahtnikov, ker jih nimam. Ne grem prodajat posestva, kfer Iga nimam, ampak v stari kraj sem se zato odpravil, da bom kaj drugega slišal kot večno in neprestano govorjenje o pijači. i .___i a—EM—hMiu nfiipiiiiiii hi i ii %LAS jI A A O D A' KBW YORK, TfUJRSOAY, OCTOBER ft?, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In O. 1 A Nekoč Je sedela v krčmi vesela so se silno prestrašili, ker so misli družba. Pili so in peli in bili dobr« volje. Nekdo je pričel: "Ali veste tisto o Bistrost-lcih? — Saj ni nikogar tu i* Bistrega sela?" In se je ozrl po izbi. pomeiiknil in nadaljeval: "Andrejčev stric.je prinesel o postu v Bistro selo sodček slanikov. Menda iz mesta. Pokušat jih je nesel po vsej vasi. Slaniki so vsem tako ugajali, da so si jih £e zaželeli. A stricu Andrejcu jih je ostalo le Se troje. In kaj so stuh-tali? Sklenili so. da slanike izouste v bajar za vasjo, da bi se zaplodili in razmnožili. Tako so tudi storili. In če je kdo šel mimo bajarja in se je v bajarju zganilo, je dejal: — "Jej, jej, jih je že več, kar miga pod vodo!" A poleti, ko se je bajar osušil, so šli na lov. Vsa vas je gazila po lužah in blatu. Pa niso ujeli drugega kakor mlado Jeguljo. O sla-niklh ne duha ne sluha. Zato so obdolžili jeguljo, češ, da je ona vse požrla in so jo obsodili na bridko smrt. "Na ogenj z njo!" so eni svetovali, a drugi, okrutnejši: " V vodo, v vodo! V deročo reko. da bo pred smrtjo hujša muka!" In so šli na most in jo vrgli. — okrutneži — v globoko reko. Vsa vas je bila ločno zanikuje. V formalnem pogledu o uspeiiu prav gotovo ne more biti govora. Zakaj prvotna teza Hendersonova. da se morajo v takojšnjih pogajanjih najprej urediti vsa vpraianja, ki so motila v prvi dobi in bi mogla tudi odslej motiti normalni razvoj odnošajev med obema državama, se ni mogla uve- vo obetajo, pozitivnih rezultatov, so gotovo pozitivne postavke v prizadevanju labourističnega vodstva odšepal. Strahovi j ani pa so grabi-' v vnanjem uradu. Njim se je v zad-li da je to zverina, ki je popasla pol li naprej. Solnce je pripekalo in njih dneh pridružil tudi napredek travnika Posvetovali so se. kako; kmalu so izpraznili sodček mošta, v pogajanjih z Moskvo, bi prišli pošasti do živega. Najpo- ki so ga imeli s seboj za žejo. V. Če se more ta napredek označiti gumnejši se ji je približal na deset i prazni sodček je zašel sam Bdg si kot uspeh, je za angleško javnost korakov in zašepetal: Ne gane se. ga vedi kako debeli čmrlj ln ni več še vprašanje; opozicija vsaj to od-Menda spi!" — In najbrihtnejši je našel izhoda. Zaletaval se Je ob ste-svetoval: "Zagradimo jo. da nam ne ne in brenčal. uide!" — In so postavili visok le-j "Zum, zum. bumbumbum!" je s®n plot okrog nje. Vso noč so ga- ; zapelo v sodčku, rali, šele zjutraj so se oddahnili:—j Strahovljan iso obstali, prisluh- "Sedaj nam ničesar več ne more, jnill: "Zum, zum, bumbumbum!" Odšli so domov in utrujeni pospali. j "Vojna je v deželi, bežimo, teci-Ko se je danilo, je prišel kmet po | mo!" in so se spustili v dir. Nekdo pozabljeno koso. Brihtnovaščane je zgrabil še prazni sodček, da bi pa je bilo odslej strah, ker so mislili. da je zver preskočila plot, in nihče se ni upal o mraku iz hiše, dokler... A tiho!" V krčmo je stopil župan Brihtne vasi. Zatajili so smeh ga prijazno pozdravili in ga povabili k mizi, naj jim pove veselo storijo. Presedel je, srknil iz čaše in in vprašal: •'Ali že veste tisto o Po-savcih?" Saj ni nikogar iz Posav-ja tukaj?" — In se je ozrl po izbi, pomežiknil in pričel: "Menda vsi veste, da so Posavci bistre glave? Le skromni so preveč. Takole se jim je zgodilo nedavno tega. Devet Posavcev se je šlo ko- j I pat v Savo. Zaplavajo v sredo re-i ke. Voda se vrtinči, grgra in buči tako je bila narasla od zadnjega je tesno pri srcu Rusko-angieški sporazum. Labouristična vlada se v po- de Indije. Ali takoj se moramo pri slednji dobi prizadeva, da se izkaže i tem spomniti, da je sovjetska vla-s čim večjimi uspehi v svoji vna- 1 da dosledno odklanjala odgovor-} nji politiki. Sporazum z Egiptom, j nest za komunistično propagando, uspeh na reparacijski konferenci v j zaradi česar so opozicijonalni ko-Haagu, MacDonaldovo potovanje v j mentarji glede te točke zelo skep-Ameriko, od katerega si za goto- tični. Dalje se poroča, da je Dovgalev-ski dal zagotovilo glede povračila starih ruskih dolgov. Toda hkrati je postavil rusko zahtevo po odškodnini za angleško intervencijo ga rešil pred sovražniki in je tekel ljaviti. Ko so se koncem julija vr- zbrana ob bregovih in na mostu. Ko je jegulja začutila bistro in glo- S deija" plavacem boko vodo. je veselo smukala po Plavajo na drugi breg. se brz globini in migala z repkom. Oni na P"štejejo. če ni kdo utonil med I potjo. Štejejo in štejejo pa nasteje-jo le do osem. V svoji skromnosti je bil vsak pozabil nase. "Deveti je za njimi. Zato je za njimi venomer pelo: "Zum, zum, bumbumbum!" Med begom se je mož s sodčkom spodtaknil, padel in sodček se je razletel na tisoč kosov. Največji kos je zadel nekoga v glavo. "Zadet sem! Jo j meni!" je krik-nil oni in padel, zakaj mislil je, da je ustreljen. Drugi pa so še bolj divje bežali in so se skrili po gorah in hostah in se dolgo niso upali nazal v vas." Posavec je končal. Tedaj so se vsi od srca nasmejali in zapeli: "Mi smo pa brambovci. mi nismo cagovci, tralalala tralaiala!" bregu in na mostu pa so dejali in; groza jih je obhajala: "Grozna >e smrt v valovih, kako se muči in zvija. Prav ji je. saj nam je vse slanike požrla!" Tedaj je tsopll Bistroselec v krčmo. Zatajili so smeh, ga prijazno pozdravili in povabili k mizi. naj Jim pove veselo istorijo Prisedel je. srknil Iz čaše ln vprašal: Ali že veste tisto iz Brihtne vasi° Saj ni nikogar iz Brihtne vasi tukaj?" Tn se je ozrl po izbi, pomežiknil in pričel: "Nekoč se Je peljal po cesti za Brihtno vasjo tuj kmet. Bil je na sejmu v Daljni vasi, kjer je kupil koso Pa mu Je kljua*. trudno in u-pehano, omahovalo. Zato pokosi ko* travnika, da bi preizkusil novo koso, pokoieno pa da konju. Tedaj zagleda. za mejo Mata>evo Polono iz Brihtne vasi, ki se. je zibala v polje. Kmet se prestraši, da ga ne bi zaradi pokošene trave. Zato skoči na voz in v dir požene konja domov. Na koso pa v naglici pozabi. Tako se je zgodilo, da so Brihtno-vaščanl našli zvečer koso v travi in Otrokov kašelj! Z*u«tavrti ga J« treo«. pre do o p««ta nm neva. r«n. Odpravite nadlti-i£egetanje s Scve-COigft tiMamom, priljubljen otrokom in odraslim te BO let Wi«d««, varne, uepeiiM. Val le. hirntr 9a ima. 25c in 60c. K SEJEM POSEBNE VRSTE V ŠKOF JI LOKI Enakomerno so v solnčnem jutru sobote pofrfotavale v dihu jesenskih sap platnene strehe stojnic in utonil!" se prestrašijo in zaženo vik in krik. Prav tedaj je šel mimo popotnik in jih vprašal, zakaj ta žalost Potožili so mu svoje, gor- . varovaIe pod seboj mnogotere mi-je: "Devet nas je bilo. a sedaj nas je le še osem, eder. je utonil! Jo.i-mene. le kateri!" in so zopet šteli, šteli in šteli, a je vsak nase pozabil. šili prvi razgovori med diplomatskimi zastopniki obeh vlad. se nikakor ni mogel doseči sporazum in Rusi so angleško zahtevo odločno odklonili. Labouristični krogi prekinjenju pogajanj niso pripisovali posebnega pomena, boljševiki pa so ga označili kot pravo preki-njenje, s pevdarkom, da se sovjetska vlada nikakor ne misli ukloniti. Pogajanja je vodil sovjetski poslanik v Parizu Dovgalevski, o katerem nekateri nimajo glede diplomatske inicijativnosti posebne ugodnega mnenja, ki ga pa drugi označujejo kot sicer tihega, a zelo spretnega diplomata. Zadnji dogodki kažejo, da je drugo naziranje točneje, zakaj Dovgalevski se je ipal: obnesel. Henderson je pristal r.a sovjetsko tezo in diplomatski odnošaji med obema državama se \ kratkem obnovijo, bržkone že v teku enega meseca, šele potem pa se uredijo sporna vprašanja. C* se pomisli, da je bila Velika Britanija tista stranka, ki je dala ' inicijativo za prekinjenje diplo-i matskih odnošajev, potem je posebno jasno, da se Hendersenova kon- v dobi protiboljševiške vojne. Hkrati pa je Rusija postaviia zahtevo po izdatnih kreditih, za katere bi morala angleška vlada podati garancije. Odplačevanje starih dolgov bi se zvezalo s temi finančnimi od nosil O trgovinskimi operacijami in sicer na prav poseben način. Rusi morajo spričo slabe gospodarske ln politične pozicije plačevati v inozemstvo prav visoke obresti od posojil, 15 do 20 odst. Ker je za gotovo pričakovati, da bi se z angleško državno garancijo obrestna mera precej znižala, bi se iz diference pri obrestih odplačevali dolgovi. Že iz navedenega se vidi, da pač nc bo povsem enostavna stvar, do-sec' soglasje v teh problemih hi bržkone bo preteklo še precej časa'. predei: bo mogla obnovi diplomatskih odnošajev slediti ureditev vseh spornih zad°v. NOVI ŽENSKI POKLICI ANGLIJI . h. . . ' rt ■ -r . ;jaui^.t-f i - *:r ' ' -V- ' ' -4 " »1 • - sr.mL-zrsi-v. nanaEsm s Mali Oglasi imajo velik uspeh Si g Pflg^iTrww,;**^ fnwrmT-^r: Nova razdelitev Jugoslavije v devet banovin. Slovenija tvori dravsko banovino s to razliko, da je pripadel črno-meljski srez savski banovini, a ča-fcarski srez dravski. COUGH BALSAM Popotnik pa je dejal: Skromnost je lepa čednost A za enkrat bi vam svetoval: vtaknite vsi nosove v mivko, pa preštejte jamice." — Storili so tako in jih prešteli. Biio jih je devet. Od samega veselja so popotnika povabili v krčmo in mu plačaii liter vina in.... a tiho!" V krčmo je stopil Posavec. Zatajili so smeh, ga prijazno pozdravili in ga povabili k mizi. naj jim pove veselo istorijo. Prisedel je, srknil iz čaše in vprašal: "Ali že veste tisto o Strahovljanih? Saj ni nikogar iz Strahovelj tukaj?" — In se je ozrl po Izbi, pomežiknil in pričel: "Kar pomnijo Strahovljani, ni bilo vojne v njihovi deželi. Ko so nekoč seno grabili, je prišel mimo berač brez noge in prosil miloščine. Dali so mu kos rženega kruha ;n požirek mošta in ga sočutno vprašali, kje Je izgubil nogo. "Na vojni." je povedal berač. Tedaj so ga obsuli z vprašanji, kaj in kakšna da Je vojna? "V vojni venomer poje boben in ljudi streljajo vsevprek." "Kako pa poje boben?" "Boben poje: Bum, bum, bumburo bum!" Nato se je berač lepo zahvalil ln kavosti za oko in srce. Pisano rute, sladki bonboni, molitveniki — pa kose, srpi in lopate so prikazali vabi- • cesiia ne more označevati kot u-speh. Če pa naj se karaktei izira sejmišče v oni pestrosti, ki je la k nakupu, staro in mlado. Sv. j. Mihael, dobrotnik božji, je oskrbel I kot kapitulacija, kakor očita opo- Na Angleškem, kjer so si ženske osvojile moške poklice bolj nego v vsaki drugi deželi na svetu, naj daš ženske tudi v poklicih, v katerih nimajo absolutno nobene kokurentl-nje. Tako je ga. Webb Smithova v Lcr.donu edina trgovka s svetlica-mi na debelo, a gdč. Ilvine je uradno nastavljena kot pckuševallta čaja. Ta poklic je zelo važen, saj morejo osebe, ki ga izvršujejo, po-iiu.šati uvožene pošiljke čaja in r.iu po okusu določiti ceno. Ne smejo ne kaditi, ne jesti močno začinjenih jedi. da si ohranijo dober-okas, Gdc. Viktorija Drummcntiova je Pošljite nam m mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" živahno vrvenje tja do poldanskih ur in čez. Tako je bilo na Glavnem trgu, — a na spodnjem precej drugače. Delavci, uslužbeni pri gradnji železo-betonskega mostu, so baš tega dne čutili nekaj okroglega v žepu: bil je plačilni dan. Hiteli so. da težko prisluženi denar čimprej spravijo po grlu, kajti v opoldanskih urah jih je že premagoval demon alkohol. Ker pa so menda že preje ugotovili, da na živinskem sejmu samotar! le ena sama koza so ji hoteli preskrbeti družbo — čeprav nevsakdanjo. "Daj, Lipe, boš za kravo", so dejali vinski bratci in so pivci nataknili škornje, ki so sicer le za delo v vodi. mu čez glavo poveznili plinsko masko in pridej ali okrog vratu volovsko vrv. Čudovita "krava" je bila kompletna in že jo je poganjal "kmet" s krepeleem v roki pc Spodnjem trgu v Čudo vseh gledalcev. Druščina z dvonogo živaljo je šarila dokaj časa semintje»in postajala objestna in nasilna ko se je šale naveličala. Priklicana stražnika sta s svojimi dobrohotnimi besedami slabo naletela. Vinjeni delavci so se sicer medtem že umoknili na travnik kjer imajo svoja ležišča ln kuhinje, a odtod toliko besneje navalili na čuvarja postave. Da se u-branita napadalcev ,sta morala občinska stražnika rabiti oroeje, in se proti številni premoči junakov kola spretno umikati, ker bi ju bil sicer gotovo brezobzirno obdelali. Dogodek se v vsej soseščini živahno komentira in se obenem u-gotavlja, da povzročajo zajjoslervci razne nerednosti. izmed katerih Je današnji dogodek te ena sama epizoda. Na Prodaj posestvo v vasi glinje, št. 27, pri Žužemberku, obstoječe iz hiše, 2 vrta s mdnj/em drevjem 3 snožet, j* njiv, 1 stev nica ter 2 del«, gozda. Za cene in pojasnila se obrnite do lastnice.—Antonija Vidmar, 6807 Edna Am, Cleveland, O. i—3.10.I7 je zicija in trdi tudi sovjetsko caso- j ^^^ ^ momarije. pisje, to je seveda se vprašanje, k: j Beesleyeva je ravnateljica nega bo razjasnila bodocap.L. , ^ zavarovalne družbe gd(:. Helen Henderson je namreč prista na j Vemetova zapisuje stave pri riir_ koncesijo na osnovi zagotovil, ki k Beatrika Edgellowa . jih je dal glede bodočih oogajanj i . .. , .. jm JC uai 61CU j prcfepcnca psihologije na london Dovgalevski. . j skf univrezi. a gdč. Upcotova v Naglasa se. da je sovjetska de- j Chesterfiledu je članica občinsk?- legacija pristala na koncesijo s svo- j ga sveta in upraviteljica mestnih je strani in sicer v tem. da je da- ! financ Savska banovina s sedežem v Zagrebu obsega veliko večino Hrvatske-Slavonije, le da je Srem pripadel deloma drinski. deloma du-navski banovini in se je srez Dvor pridelil vrbaški banovini. Zato pr sta savski banovini pripadla otoka Rab in Pag. ki sta bila doslej dalmatinska. Primorska banovina s sedežem v Splitu ima Dalmacijo severno Ne-vrh tega jn je dodan Š? zapadni del Bosne ter zapadne Hercegovino. Vrbaška banovina s sedežem v del Bosne in priključen ji je srez Dvor. Drinska banovina s sedežem "■ Sarajevu obsega severnovzhodni del Bosne, priključen pa ji je velik del zapadne Srbije, saj sega blizu Beograda in preko Užica in ČacKa. vrh tega ji je dodan še zajadni del Srema, tako da sega prav do Du-nava. Dunavska banovina s sedežem v Novem Sadu ima vso Baranjo in Bačko ter ves Bana t. zraven pa (7=- prav znaten del severne Srbije tja čc-z Kragujevac. Morav.'vka banovina s sedežem v Nišu vsebuje poglavitno Srbijo, se-5 ga pa še nekoliko v Južno Srbijo, kjer ji je piipadel tudi ozek pas Kcsoveg.. polja Vučitna • z Dreni co. Zetska banovina s sedežem na Cet:nju je sestavljena pred vsem iz jele Čine gore. dobila pa Je tudi znaten c:3l Dalmacije vso vzhodno polovico Hercegovine, majhen juž-novzhodni del Bosne < Fo. a1, seve-rozapadni del Južne Srbije tlvu-njica •. Vardarska banovina s sedežem v Skoplju obsegu poglavito Južno la obsežno izjavo glede komunistične propagande. Zagotovila je. da se bo ustavila komunistična agitacija nele v Angliji sami. marveč prav tako tudi v njenih kolonijah kar ima svoj poglavitni pomen gle- S52U Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. DRVEČI STROJ BREZ STROJEVODJE Strojevodja Anton Winninger je hotel po peljati prazen vlak iz St. j Valentia do izogibališča za postajo Gaisberg-Wartberg pri Linzu. Ko je dal že stroju polno paro, se je 1 nagnil čez rob, da bi pogledal za kurjačem. Ta je bil prepozno pri-! tekel k vlaku in ni utegnil več sko- | čiti nanj. Winninger pa. se je na- j gnil tako nerodno, da ia je vrglo v velikem loku iz stroja in je oble- ; žal nezavesten na tleh. Vlak je v o- j zil z rastoče brzino naprej ln bi so j zaletel naravnost v osebni vlak, ki i je čakal za izogibališcem. Tedaj je opazil železniški delavec Pfahndl, ki je delal na progi, da ni v drvečem vlaku žive duše. Ne da bi se pomišljal in ne da bi se ustraši) smrti, ki mu je pretila, je skočil na stroj in ga z nekoliko prijemi ustavil, čeprav mu je bilo manipuliranje s strojem španska vas. S svojim drznim dejanjem je preprečil strašno katsarofo. Nekoliko pozneje so našli ob progi težko poškodovanega Winningerja. , POPRAVEK. DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim. ki so jih naročili, smo jih že odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY Srbijo, razen tega pa še nekaj Severne Srbije. Beograd z Zemunom in Panče-vom bo tvoril samostojno ozemlj* ir.ven banovin. Dopis. S pota. Vec tednov sem se mudil v krajih. kjer so bivali naši prvak». nature ■ v Kralntcwn. St. Joseph. 3t. Stephen r .1 Pri endotnih rojakih sem se prav dobro počutil' in se jim prisrčno zahvaljujem za postrežbo. Sedaj obiskujem prijatelje, posebno gl. tajnika J. S. K. J., kateri čaka operacije v bolnišnici v Du-luth. Minn. Istotam je tudi rojakinja Sme iz Ely, Mir.n. Po prestani operaciji je po pettedenskem bolehanju umrla dne 13. oktobra na Eveleth. Minn., Marija i Mihevc. roj. Garvajs. Zapušča soproga in deset mesecev starega sinčka. Stariši njenega soproga so ' doma iz Logatca na Notranjskem i ter so bivali svojecasno v Anaconda, Mont. Rodbini izrekam iskreno sožalje! Matija Pogoreli. vi- BREZPLAČNI PO C K. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., so-JJ | ba 413. V poročilu glede nesreče, ki se je zgodila v Bresternici blizu Maribora, se ima glasiti, da je bil Ludvik Pa user doma iz Gorenje vasi pri Ribnici, ne pa iz Novega mesta. GLAS NARODA 216 W. IS STREET NEW YORK 1 ^WBWMM8tMMŽ iSEBj^ DOMAČA ZDRAVILA V z&Jojrt imam jedilne diSsve, Knajpovo Ječmenovo kavo in Im-I»oi tirana domača KdravUa, katera priporoča mtr, Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK PUlite po brezplačni cenik, v katerem je na k rat ko popisana vsaka r^tiina za kaj se rabi. V ceniku bodete naili Se mnogo drugih koristsift stvari. MATH. PEZOIR Sox 772. City Ha« Sta. New Yark. N. V. Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo xa Greater New York in okolico, ink. ODBOR 1929: Predsednik: FRANK HOTKO 403 K. »2nd Street. N*w York City Podpredsednik: MICHAEL UFtEK. 1715 Gates Avenue, _ Brooklyn, N. 3T. Tajnik in arhivar: J08EPH »"OGACHJiiK, M Ten Eyck Street, Brooklyn. N. T. Blagajnik: PETER RODE, S2S Alpha Place, Giend?te. L. L Zapisnikar: MARTIN COREL, C7 Scholes Street, Brooklyn, N. Y. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSIRNIK. 10131 - 85th Rd.. Richmond Hill. L. IsL PRANK LUPSHA. 431 Morris Avenue, Rockville Cent«-. L. 1st. JOHN JURKAS 355 So. 4th St.. ' Brooklyn. N. Y. Kdrtr izmed rojakov ali rojJcinj Se ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico aH pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se it-le pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To dmuitvo je sicer najmlajše, toda najmočneje bodisi v premoženju ali članstvu. Driestvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skoro 13 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $15000.00. Društvo zboruje vsako tretjo soboto v svo« jih društvenih prostorih v Beethoven HaU, t. St. med drugo In tretjo Av«., New York. •o sest O II A" NEW YORK, THURSDAY. OCTOBER 17, 19» Tbc URG EST BtOVEITI DAILT fcs U. A, Skrivnost sestre Merlen. JEZIKI V BEOGRADU Mmwmm.w- r m ROMAN IZ ŽIVLJENJA, r I Za Glas Naroda priredil G. P. Hi »iir«a—a,. «, v »nec.-u•H&Meist-i-ftssM (Nadaljevanje./ — Harald. — radi očeta ne smeš dopustiti tega! Neginjen je Harald skomignil z ramama. Bil je trdno prepričan, da bodo mogla le najmočnejša sredstva preprečiti izpade Katje proti Marleni. To ga je delala izvanredno neomajnega. — Jaz ti pravim, — da ne morem ničesar izpremeniti na tem. Izključno le v rokah Mariene je. če boš prišla v ječo ali ne. V tem slučaju pa tj Marlena ne bo tako prizanašala kot sedaj. Jaz ti svetujem v tvojem lastnem interesu, da prosiš odpuščanja ter ji obljubiš, da ji ne boš nikdar več storila nekaj zalega z besedo ali dejanjem. In če li to bo odpustila ter te ne bo obtožila, je ne smeš nikdar več ogrožati ali ji pretiti, kajti Merlen se vedno zopet lahke posluži svoje pravice ter te obtoži. — Zelo nehvaležno pa bi bilo nje, če bi spravila v ječo tvojo ženo. — se je skušala Katja rešiti. — Marlen ml ni dolžna nobesne hvale. — ravno nasprotno. Ti si jo neza&lišano žalila in ravnala ž njo, kot se ne sme ravnati nekaznovano z nobenim služabnikom. Ti si ji storila preveč dosti zlega ter ji rekla, da jo sovražiš. Sedaj ne moreš zahtevati, da bi ti prizanašala. ker ima možnost osvetiti se nad teboj! Razventega mora skrbeti za to, da ne spravi svojega življenja zopet v nevarnost. Nemirno je zrla Katja predse. Harald je našel prave besede, da ji pojasni njeno krivico. — Ti boš prosil Marlen, Harald, naj me ne obtoži. Tebi ne more odreči te prošnje. Jaz je prav gotovo ne bom prosil tega. To moraš storiti ti sama! Zopet se je dvignil v njej odpor. Zacepetala je z nogo ob tla ter vzkliknila ostro: — Jaz ne bom! — Jaz nočem storiti tega! Obrnil se je. da odide. Dobro, potem nosi sama posledice svojega ravnanja! S temi besedami se je hotel odstraniti iz sobe. Katja pa je skočila pokonci ter se ga oklenila krog vratu. - Ostani vendar, — povej mi, da si me hotel le prestrašiti. Jaz ne bom storila Marleni nikdar več zalega ter bom vedno dobra in prijazna ž njo. Reci ji pa to, naj me ne obtoži! Mirno se je oprostil njenih rok. — Sama jo moiuš prositi odpuščanja ter ji obljubiti vse to, nakar se bo mogoče omehčala, čeprav je sedaj zelo jezna nate. Katja se je ugriznila v ustnico. Nato pa je vzdihnila globoko ter rekla: ^ — No, dobro, to bom storila sedaj. Obleči se hočem le v drugo obleko. — Ne sedaj, Katja Marlen mora imeti danes absoluten mir. Zdravnik Je odredil to. Izgubila je dosti krvi in razventega se boji zdravnik, da .si je pretresla možgane. Jutri zjutraj boš šla lahko z menoj k njej. Za trenutek je bila Katja dejanski tako ustrahovana, da je obljubila vse ter postala izvanredno plaha in mirna. Oba zakonska sta zav-žila skupno kosilo in Katja se je pokazal z najbolj prijetne strani. Harald pa je ostal reden in mrk. Popoldne se je odpeljala Katja v mesto, da nakupi potrebne stvari. Bila je popolnoma prepričana, da je ne bo Marlen poslala v ječo, če bo profila odpuščanja ter ji ne bo nikdar več storila ničesar ža-lefa. Našla pa je vendar Nemčijo strašno deželo, kjer se lahko pošlje v ;ečo ljudi radi takih malenkosti. Sploh pa jo je jezilo, da ni Harald uredil cele stvari. On je bil res zmožen mirno gledati, ko bi jo odvedli v ječo! Ah, Če bi to vedel njen oče! Oče bi nikakor ne dopustil tega. Oče je bil dober, a ta Harald je pravcata zver! Plačala mu bo že, da ni stal na njeni strani proti tej ostudni Marlen. kateri bo morala sedaj kazati vsak dan prijazen obraz. Globoko užaljena se je odpeljala Katja proti Jungfemstieg ter pustila ustaviti avtomobil pred Alster pavilonom. To je bilo njeno najbolj priljubljeno bivališče v Hamburgu. Tukaj je bilo vedno dosti življenja in vedno dosti prilike za koketiranje in lov na mlade moške. Ko Je Katja zapustila hišo, je odšel Harald zopet navzgor, k Marleni. Ta se je medtem predramila in ko je vprašal, če sme vstopiti, je smehljaje prikimala. Ležala je še vedno na divanu. Z globokim ginjenjem je zrl v njen bledi obraz. Bela obveza krog čela ga je delala še slabotnejšim in ble-dejšim, kot pa je bil v resnici, t — Kako se počutiš, Marlen? — Izvrstno! Preje sem obedovala z dobrim tekom, kaj ne, gospa Darlag? * _ Da, hvala Bogu. jed tekne zopet. — je rekla stara ženica smehljaje. Harald se je ozrl naokrog. — Ce vas lahko sedaj za pol ure oprostim, gospa Darlag, greste lahko sedaj. Jaz bom ostal toliko časa tukaj, — seveda pod pogojem, če me ne spodiš stran, Marlen? — Gotovo ne, če imaš časa zame! Gospa Darlag se je odstranila in Harald in Marlen sta bila sama. Sedel je na neki stol, ki je stal poleg divana. — Jaz sem govoril s Katjo, Marlen. Nemirno se je ozrla vanj. ^ — Jas upam, da se nisi radi mene spri ž njo! Vzdihnil Je težko. — Radi tebe sem se temu izognil. Marlen. Bilo pa je meni izvanredno težko, da nisem izgubil miru. Katja je povsem nepreračunljiva in človek nikdar ne ve, kam da plove. Njen nebrzdan temperament me Lelo skrbi in ti bi mi ne smela nikdar zamolčati izpadov proti tebi. — Ah, Harald, upala sem, da bi mogla premagati Katjo z dobroto in popustljivostjo. — Rada bi ti pomagala, da bi postal tvoj zakon srečen. On si ai niti drznil prijeti jo z roko ter jo pokriti s hvaležnimi pohubi. .u • Ti si dobro mislila, Marlen, to vem. Ne gre pa več*naprej na tak način. Uvidel sem že, da ne moreš prav nio opraviti pri Katji z dobroto ln popustljivostjo in tudi ti si morala že uvideti isto stvar. Sedaj moram poskusiti drugo sredstvo da U vsaj preskrbim miru. — Ali smem vprašati, kakšno sredstvo je to? — Da govorim s teboj glede tega, sem poslal proč gospo Darlag. Ali pa te ta pogovor ne napenja preveč? — Ne, ne. Že davno bi vstala, če bi ne obljubila zdravniku, da bom danes, le mimo ležala. Jutri zjutraj pa me ne bo nikdo več pri-drial. f, * Harald'se je nasmehnil. — Kar obljubil, ali držiš vedno brezpogojno? — Kolikor Je pač v moji moči! § .... S Ml 'i ^ (Dalje prihodnjič.) , 7 T- Jugoslovanska državna prestoli-ca sicer ni nikak Babilon, vendar podaja najnovejša stastika na osnovi popisa prebivalstva z dne 15. aprila prav zanimive navedbe o tem. kakšni jeziki se govorijo v Beogradu. Razume se po sebi. da daleko pretežna večina beograjskih. prebivalcev govori srbsko-hr-v&Jtski. Od 226.289 prebivalcev, kolikor so jih letos našteli, jih je 1 $6,607 izjavilo, da so Srbo-Hrvati. znači procentualno izraženo 82.5^, ali z drugimi besedami: nad 4 petine prebivalstva govori jezik drfcave. Razmerje pa ni enako, ako motrimo prebivalstvo po spolu. Izmed moških jih govori 85'r srbo-hrvatski. a med ženskami nekaj manj kakor 80*7. Na tisoč moških odpade v Beogradu 780 žensk, a na tlso6 moških, ki govore srbsko-hr- vatski, komaj 741 žensk istega jezika. Slovencev je v Beogradu 5334 in tvorijo torej 2.3"r beograjskega prebivalstva. Med njimi pa je več žensk <2978» kakor moških '2356«. Slovenke torej participirajo s polnimi 3 odstotki, a moški komaj z 1.9*^, Ako se k skupnemu številu prebivalcev srbsko-hrvatske materinščine prištejejo še Slovenci, se skupni odstotek Jugoslovanov v prestolici poviša na 85^. Rusov je f432. To ie o njih prvo avtentično Itevilo. Bivših pripadnikov ruskega imperija pa je še več. kajti 199 emigrantov je označilo mongolščine za svoj materni jezik, 107 jermenščino, manjše skupine pa estonščino, litvanščino, čerkeš-čino. ietonš£ino itd. Vsi Rusi skupno tvorijo 4.2**f beograjskega pre- bivalstva. po spolu pa moški 4 5^ <5645», ir. ženske 3&"t «3787». Nemščino priznava za materinščino 9329 beograjskih prebivalcev ali 4.1 r*r. Po številu jim takoj sle-j dijo Slovenci, nato Madžari !4980>, dalje Cehi «2332» s Slovaki »1750». Romuni «1147». težje pa je vprašanje z Židi, ker se nekateri odkrito priznavajo za Srbe. drugi za Spa-njole itd. Po verovanju pa je v Beogradu skupno 7443 Židov, Arnavtov je 877, Francozov 494. Grkov 414, Italijanov 337 in Angležev 126. Kretanje Parnikov — Shipping New» — DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaš« članstvo, pač pa v»i Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE POZOR, ROJAKI Iz naslova na listo, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina poila. Ne čakajte to raj, da se Vas opomin J*, temveč obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. HERKULANSKA TAJNA Po dolgem molku se je zadnje ča-se zopet pričelo izkopavanje, ki ga j vodi profesor Armado Mairi. Delo; je naporno, ker je grebsti strjeno blato, grob lepemu pogreznjenemu! mestu, nad katerim je nastala čedna vas Resina. Prve izkopnine so iz leta 1783 pod Karlom II na-peljskim kraljem. Ta čas je prišla na dan vila papirusov, last Lucija Kolpurnija Pisona, Cezarjevega tasta. V njej so našli 1800 papirovib zavojev. Umstveniki so bili vsi razburjeni, zakaj imetnik tega selske-ga dvorca je bil mož okusa, ki je moral po vsej priliki dobro izbirati svoje štivo ... Neki jezuit je našel način, kako jih je razvil, a da jih ni zdrobil in spremenil v pepel. Početje je bilo težavno in dolgo je o-kleval, čeprav so bili učenjaki nestrpni. Slednjič so jih razbrali in natisnili — na žalost! Cezarjev tast se nI zanimal ne za slovstvo, ne za zgodovino, ne za umetnost; skup-ljal je zgolj tekste za epikursko li-lozofijo! Posihdob so presledkoma grebli ter ob vsakem napora spravili na svetlo kaj veličastnega. Učenjak Waldstein »f 1928) je prišel na misel, da bi z mednarodnim kapitalom prebrskali vso ne-kropolo, toda italijanska vlada je sama prevzela troske. Tako so nedavno izkopali hišo v zanimivem krajevnem slogu: tri nadstropja, toskanski atrij. Zajemljiv zgled sloga, ki se prilagoja novim potrebam. Herkulanum obeta še dokaj presenečenj, saj to je bilo mesto stalnega žitja. ne pa kot Pompeji, ki je bilo letovišče. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO < se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Pontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, John Oerm, Frank Janesh, A. Sattič. Salida. Lobis Costello. Walsenburg.-M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lov is Banlch ILLINOIS Aurora. J. Verbich Chicago. Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblcl*. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah. Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricii. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller. Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barlch, Ant. Janezlcn MINNESOTA Chisholmn. Frank Oouie, A. P»-nian. Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Lculs Vessel Hibbing, John Povše.. Virginia. Frank HrvaUch. MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. MEW YORK Gowanda,- Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, - Anton Bobek, Chas Karlinger, Louis Rudman, Anton Slmcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt., Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In J. Kumše Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. . Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Macbek. • • Export. G. PreviČ, Louis Jupan-člč, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown. John Polanc, Martin Korosheta. Krayn. Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Eoprlvšek. Midway, John 2ust. Moan Run, Fr. Podmiliek. Pittsburgh, Z. Jakah«, I*. Magister, Vine. Arh in U. Jakofcich, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading. J. Pezdlrc. Steelton, A. Hren. 18 oktobra: lie tie Krance, Havre Homeric. Cheibuurg 19. oktobra: Bergenia nd. Cherbourg. Antwerp«*"] U«ut5chta!id, Cherbourg- Hamburg Veendam. Boulogne aur M«=r. Rotterdam Minnekabkda. Cherbourg Come Grande. Napoll, Genova 23 oktobra: Aqu;t«nia, Cherbourg lirvudt-n. Cherbourg. Bremen Reaolute, Cherbourg, Hamburg 24. oHtobra: Hreinefi. Cherbourg. Urem*n 25. oktobra: Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwers-en Augustus, >'ai*>li. Genovn 26. avgusta: Milwaukee. Cherbourg. Hamburg t I'.eriin. Boul<>*ne re««b-n. Che: UiJTK, Bremen 22 novembra: < rtrm|ir Mer. Bte-ji.^n 29. novembra: ir«meri<*. Cherbourg I^ivland. Cherbourg. Ant«eri>en Mmne>ut:». 1*1> mouth. IK-ai.igne Sur M»r Augustus N:ip< ■".i. 30. novembra: Ml wankee. <"herbmirr. ll.irntiurt: freaident ll-toneveit. Cberbourg. Bremen 1. novembra: Vulrarjia, Trst Olympic. Che t b< >ui k I^apland, frherlxiurK-. Aht»"erp»-/i Minnesota. I'lymcwth. Bou.^^tke tur Mer 2. novembra: Cleveland. ("herJu.urn, Hamburg I-evjiitban, Cherbourg, I:rr[n<*n Xew Amaterdam. BouioRn«. f^ur Mer, EUfitKrdxiru 5. novembra: Thurlngia. Harnbuig 6. novembra: Mauritania. Cliertmure Karlsruhe. Biernen Brefiiilenl lioiK-«lt. Bremen Jeaenski iiiet. — okt 11. "n# da Franc-" Boi'tnl (kuonl Ulct. — dec.. "II« 0« F-anca". Cherbourg, 7. novembra: De 'insw, Havre 8. novembra; lic tie Krarire, lla>re Ib-ineric, Cherb«iurg l'erinlaml. Cb^rb'rurg. Antw erpen 9 novembra: St Louis. Cherbouig. Humbtirg Republic, Cherbourg. Firemen Volendarn, iioulogn. sur Mer. Ii«»t-terdam Cunte Biancam.Ltio. Nuj>oIi Get'.ova 13. novembra: A^uitanin, Cherbourg ltoulogne Sur M.-r. I'.re- C DNI PREKO OCEANA; U *— ----- Najkrajta In najbalj ugodna pot sa ootovanj« na ogromnih »irnlklh: t ILE DE FRANCK 18. okt.; 8. nov.; <7 P M » «10 P. M.) FRANCE 22. Nov.; 12. decrmbra j ao P M f (6 P M > ' PARIS 24. januarja. (5. P M. > Najkrajta pot pa tf)«snlcl V«»J Je v poaebm katilnl s vaeml moderni ml udobnost! — Ptjai-a in alavox francoakft kuMnja !»redno nlike ren» V peaA&Jte kater«gako> t>ooblA*£«Dega ag«nu S FRENCH LINE 1t STATE STRICT NI V* YORK. N. V. Hluttgart, im-n George Waahingt'it, Cherbourg. Brenieri Kotna. Napoli. Genova. 14. novembra: Bremen. Cherlwuirg. Br«rinen 15. novembra: M a jest i<, Cherbr.urg 16. novembra: I !el*renlan«l. Cherbourg. Anaavriwn Mlnnt-kahda, I'lymouth, B«»ulogne. j S.ir Mer N.w York. Clwltourjf. Hamburg 19. novembra: Saturni:*.. Trst Slatendam, lUiuK-gne Sur Mer, ll>>t-terd&in COSULI'GH LINE Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje: VULCANIA j! 2. NOVEMBRA — 7. DECEMBRA 8. MARCA j SATURNIA 20. NOVEMBRA ji 9. JANUARJA—15. FEBRUARJ \ I' Sat urn la in Vulcania i>r.-kaia vse ladij« »veta v razkttaju, udobnosti in na-.: gllrl ter nudi najboljšo suit«, v Evro-•1 po. Posebne cene za. tja iti naz^ij. Več 1 novosti na teh motornlti ladjah \klju ! fno plavalni basen v drugem razredu, j j PHELPS BROS. & CO. Gen Agent Je 17 Battery Plača, New York_; Unity Sta. In okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik ln Jos. Koren. Racine ln okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allls, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Dlamondville, F. Lumbert, Vsak zastopnik izda potrdilo ?a svoto, katero je prejel. Zastopntke rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen po to m ti v stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih listih, prtljagi ii drugih stvareh. Vsled naše dvoletne izkušnje Vam m\ umorimo dati najboljša poiuoila ln priporočamo vedr»& le prvovrstne bi\»o-parnike. Tadi nedržarljani zaro«*rcjo potovati v stari kr»j obisk« toda preskrbeti si morajo dovoljenje «a poTT.iiev (Return Permit) iz Wasb-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku fr. mčseee? in se ne pošiljajo več v start kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vloiiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko Ne# Torka, j« najbolje, da ▼ prošnji označijo, naj jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Giasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških driav-ijanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 192«. leta poročili, šene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa se opravičeni šene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedržavljanor, ki so bili postavno pripuščenl v to dešelo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in sanesljivo SAKSER STATE BANK U CORTLANDT STREET ' NEW YORK ZASTAVE, REGAUJE, IN VSE DRUGE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO tZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA. (AC«nsy tmr «p*rtwt Radio) IVAN P A J K COKSMAUGa EA.