Tedenska priloga „Slovenca" z dne 15. februarja 1925, štev. 37.
Štev. 8.
Ilustrirani Slovenec
p.p.ž.
Dr. Gregor Žerjav.
Nikola Pašie.
Svetozar PribiéeviéJ
Ko so dobili pred tremi meseci vlado v roke trije najbolj obsovraženi možje naše države, namreč N. Pašic, S. Pribicević in G. Žerjav, je bil njih prvi čin ta, da so razgnali svobodno izvoljeno narodno skupščino ter razpisali nove volitve, pri katerih bi si izsilili večino. Vsak je vedel, najbolj pa sami, da je izlepa ne dobijo, zato so začeli z nasiljem^ kakršnega še ne pozaia naša zgodovina. Raq>uščali so kar stranke in zapirali voditelje, odstavljali neljubo uradništvo in svobodno izvoljene župane kar v masah, ustavljali vzlic jasnim izrekom sodnij neljube jim časopise, grozili in podkupovali, a kljub vsem    nasiljem     se je njihova nakana
najbrže izjalovila.
Iz zmagovito dobojevanegra vollvnega bo jat.
S triumfalnega shoda dr. A. KoroSca v Ljubljani dne 1. lebr. 1.1..
Veličasten shod dr. KoroSca pri Sv. Križu pri Jarenini dne 12. jan. t. 1
Stjepan Radie,
predsednik Hrv. republ. seJjačke stranke.
Dr. Vladko Maček,
podpredsednik prejšnje nar. skupščine in prvi podpreds. HRSS.
Josip Predavec,
drugi podpredsednik HRSS.
dr. Juraj Krnjevié,
glavni tajnik HRSS.
Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru.
Glasb. Matica v Mariboru je obhajala nedavno petletnico svojega obstoja. Ustanovil jo je 1. 1919. skladatelj Oskar Dev in jo nekaj časa tudi vodil. Za njim je prevzel vodstvo pevskega zbora g. Fr. Topic (X). Pod njegovim spretnim vodstvom se je zbor lepo razvil, kar so dokazali izvrstno uspeli koncerti v Ljubljani, Ptuju, Rogaški Slatini in v Mariboru, najbolj se je pa proslavil z veličastnim Dvofakovim »Mrtvim ženinom«, ki ga je pel o priliki proslave svoje petletnice trikrat v Mariboru in enkrat v Celju. Predsednik pevskega zbora je sedaj g. J. Arnuš {XX), predsednik
celotne Glasbene Matice pa ravnatelj dr. Jos. Tominlek.
Dr. František Drtina,
(Seski filozof in pedagog, t 14- Jan. t. 1. v Pragi.
Iz reakcionarnega vzhoda.
Romunski zunanji minister Duca (levo) in bol garski min. preds. Cankov (deeno).
Plenarna seja konference zavezniških finančnih ministrov,
ki se je vršila nedavno v Parizu in ki se je je udeležil tudi naš fin. minister Stoja-dinović. Baje je uprizorUa PPŽ vlada nalaše za to konferenco nedavno hitro dviganje dinarja, ki je naredilo v gospodarskih krogih veliko zmede,
Marcali Francije (od leve na desno) : Petain. Foch^ Jofire in FayoUe,
Ugledna avstrijska državnika. Zvezni pre<isednik dr. Hainisch (levo) se poslavlja od bivšega zveznega kanclerja
dr. Seipla (desno).
Miitticniizrazpri žlvailih
Cinik.
Razjarjen, 3 leta star bik.
Razkačen lev.
Zvesta in n.dana doga.
Razkačena opica.
Policijski pes na ciljuj
Levovo dolgočasje v ujetništvu,
>Poosebljena« potrpežljivost
Zamišljeni kondor.
Mimicni izrazi pri živalih. ^ Dolgo je trajalo, preden si je priborila modema živalska psihologija znanstveno veljavo, kajti še pred tremi desetletji so se mnogi pnznani veljaki odločno upirali naziranju, da bi tudi živali čutile in pogosto se močneje nego človek. V zadnjih časih so pa nešteti raziskovalci nabrali na tem polju toliko velezanimivega in dotlej še nepoznanega gradiva, da se je dvignilo preiskovanje živalske psihologije ze do važne samostojne znanstvene panoge, ki ima tudi veliko etično vrednost, Z opazovanjem lastnosti, navad in svojstvenega izražanja mali se peča človek v vsaki dobi in v vsakem poklicu. Tudi je že davno ugotovil, da imajo živali v tem pogledu mnogo sličnosti z njim. Zlasti so slični pri človeku in pri živalih izrazi jeze, odpora, žalosti in dolgočasja. To lahko potrdi vsak, ki ima doma vsaj malega psička, čim višje so kake živali duševno in telesno razvite, tem jasnejši je tudi ta izraz. Zgorajšnje slike nam kažejo zanimivo vrsto takega izražanja.
Priliznjena opica.
Iz športnega življenja.
Jutranje telesne vaje na najvežji ameriSki univerzi.
Amerikanka preži na divje race.
Iz žensRega sveta
(Moderni porcelan.)
Tausehek: Vaza.
Himmelstoss: Bajazo.
Kaerner: Papagaj.
Fotolito in offsettisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.