so glasovi c Agneletta in ljeni glasovi in delovnef oddani v ko demokracije.
Podprite,- s naso borbo, h
GueiiH
12.10. bomo
za kandidate Ml
N^dvisna socialistična
dokh ni. nast°Pila pri volitvah s ai hotpio i no listo> lcer
ljeni njeni J* bili iz&ub' visokepi /asovi zaradi bega 1 • 10nika- Potreb-kar bi '2^olitav poslanca, 1,0 v w?r,lruP strani Pri-ianom ,le. remokrist-*voje	J	Je	Pozvala
svoj* "?i !ce' “»j oddajo
delavskih ?6 kandidatom »vssih strank.
1‘tvah m.anjih uPravnih voha J£«n“t°Pa Neodvisno kflnivjCnpl zveza s faradi ^^idatno listo, ker
zaradi „i,datrio listo, ker ki je on?. Jje?a količnika, cbcins^„ ben za izvolitev ni glasni svetovalca, nje-Ijeru, N * nf; b°do izgub-i,a ie rt„p[otno- Prepriča-Gada*; .DOdp ti glasovi
4la je Zv 10- prepriča-
°ddan’i im* 0 ti glasovi
bili preri f -m’ ki niso klo-
Jetb, ki asističnim teror-
todnoo'v^u V,egali vse v na-ki uoosvobod jni vojnj m
trebutkih j. v najtežjih trzaVl Petične borbe nesociaiii™ ozem!ju proti tokrat !rl1Cn in nede-nelavs^umi odklonom v Neodvtn1? Sibanju. Zato ?* Pozml socialistična zve-12. oktohT'SV°'ie volivce> da sociflin1v.Zaupai0 obramba čin" b zahtev ddov-?Veliavitev in hurb0 za -jb je^iJ? . narodnostnih
.5itil1 SlnvVnih Pravic trža-encev kandidatom
tih	občinskih sve-
V‘Visn0"e Predstavniki Ne-Šled - s°c;alisticne zveze t^ilj P in sistematično v ,n sicer mnogokrat ,*a z»pZkih Pogojih: ^'jsept	ev dela in
^ 1lud8tvu1;Jenja tržaške‘
^ Dr^.tanovitev integralov c°ne in zagoto-t'»nčneak?nodajne in fi-*a oz*iv,nV nomije tržaske-IJPravno J^ v okviru samo-blijskn ,ežele Furlani je-
,uLkrajine:
?*osti aritev novih mož-?IezPos»iai)^slitve tržaških 5° se rrmv1!1 delavcev, ki ‘Sztber J:a ’ P°d pritiskom *bbhnnfzpržitl P° svetu s *a r? za kruhom: i včriih KVlcno razdelitev /čje nh^remen za vzdrže-/bes / nska uprave, ki k Ujejo n. avnem obreme-
tli, UelavskihInrfke proraču‘ /bi kn klh družin, med-
Sbspevai Premoznejsi sloji
V ^ namen
L^lizacjjo"10 se tudi za mo-v*	Ce « smem ta-
u’ kl ie j. °bcinske upra-j'vd trza?i?Stala izključni InjeSfke	demokracije
S ’ ki izkr,	eznih sateli-
la Sredstveriscaj0 tudi iav-^Jske n,a za svoje stran-^ °benP mene OK?tili, HaPrilike nismo o-vjt.^ti na	bi °Pozariali
Uit doiorh nJnost uvelia‘ ‘ac,b Posebnega sta-
sSfUienicp g0 londonske C jo	soglasju, ki
fc* deinn enci sprejeli jrv® ib tu npdomestilo za {i\Povw?dn. ki nam jih h!, 8e dni -fašizem- Toda S>neS'°cbe rega med-h, za italii so še ved-h>?*ba nK. usko vlado le fesne SlJUba, kakor so V^JUbe S** njene druge volitvHacanom ob vsa-^^7ah- Tukajšnje ob-
lasti se niso potrudile, da bi omogočile pravično (fair) zastopstvo Slovencev na upravnih položajih in to zlašti na tistih področjih, ki so še posebej važni za naše narodnostne interese, čeravno se je s temi določili hotela popraviti najhujša krivica, ki je bila Slovencem prizadejana pod fašističnim režimom, ko so bili slovenski nameščenci načrtno in popolnoma izločeni iz državne. pokrajinske, občinske m sploh javne uprave v predčasnimi upokojitvami, z odpusti in premestitvami v druge pokrajine, kar je imelo za posledico, da ni ostal v javnih uradih no-' ben slovenski uradnik, najmanj pa na vodilnem stu.
Seveda brez slovenskih uradnikov v uradih ni mogoče izvajati onih določb Posebnega statuta, ki priznavajo Slovencem pbsež-ne pravice do'ustne' ih pismene uporabe slovenščine v vseh javnih uradih in na sodišču in ki nalagajo u-pravnrm • sodnim oblastem povsem določene obveznosti do uporabe šfovenščine. Napisi uradov in drugih javni« oblasti, imena krajev ob državnih in pokrajinskih cestah, opozorila nih ki
1 nadaljevali v bodočem občinskem svetu, dokler ne bodo dosegli ugodne rešitve, ,
NSZ poziva volivce in volivke, da nepristransko ocenijo, delo predstavnikov Neodvisne socialistične zveže v tržaškem občinskem svetu in da podkrepijo njene nadaljnje napore v bodočem občinskem svetu s tem, da še v večjem številu glasujejo za kandidatno listo Neodvisne socialistične zveze.
Vse slfcvenske volivce pozivamo še posebej, da ravno^ tako nepristransko ocenijo delo v tržaškem občinskem svetu predstavnika SDZ in Slovenske katoliške skupnosti dr. Agneletta, ki me- ie skoraj1 dosledno podpi-tal1 predlogfe 'ih pobude krščanske demokracije in celo glasoval za nroračun ^ržaške obline, w kateri ni bila vključena niti najmanjša poštavkaj s gkatero ti se zattOToljiia ena ali druga naših najbolj elementarnih socialnih, narodnostnih inl jezikovnih zahtfiVrffNa poziv teh poli-tičtlihiskijpin so mnogi njihovi vcmcr glasdvsfli pri zadnjih političnih volitvah za krscansko demokracijo, k; dosledno ignorira obstoj Slovencev ter sistematično na cestah in cestnih križi- '(odklanja vse naše, še tako
šcih, so izključno v italijanščini ne samo na področju tržaške občine, za katero veljajo posebni predpisi, ki jih ne izvaja, ampak tudi v čisto slovenskih krajih.
Po prevzetih obveznostih so dolžne oblasti odpreti slovenske otroške vrtce in osnovne sole v krajih, kjer je primerno število slovenskih otrok, že več let prosijo slovenski starši za o-tvoritev otroških vrtcev v lil. sv. Frančiška, Ul. Do-nadona in na Kolonkovcu. Te prošnje se ne upoštevajo čeravno so utemeljene, ne samo po številu otrok, temveč se posebej, ker so otroci Dovecini revnih delavskih starsev, ki morajo mnogokrat zaradi dela pustiti svoje otroke brez varstva ali pa jih vpisati v italijanski otroški vrtec, s čimer je napravljen prvi in navadno odločilen korak k poitalijančevanju.
Ti problemi in ostala vprašanja, ki se tičejo slovenskega solstva, kot na primer njihova uzakonitev s sistemiziranjem stalnih mest, sprememba strokovnih tečajev v strokovne šole, imenovanje vodstvenega, tehničnega in pomožnega osebja s stalno namestitvijo ter prilagoditev učnih načrtov značaju slovenske šole kakor tudi zgraditev, šolskega poslopja za srednje šole, čakajo še vedno na rešitev.
Predstavniki Neodvisne socialistične zveze, ki so se borili za rešitev teh velikih vprašanj niso zanemarjali manjših, ki se tičejo naših ljudi v predmestju in v okolici, kakor na pr. za popravilo cest, zgraditev napajališč, zboljšanje razsvetljave, zgradi- j lev raznih sanitarnih naprav, bodo začeto borbo
ljene zahteve. Po na-, anenju, bi moral vsak
utemelje
setn.ra
Slovenec obsoditi politiko dr. Agneletta s tem, da ne odda več svojega glasu njegovi kandidatni listi. Dr. Agneletto, ki je smešil na-■it. bratstvo z italijanskimi delavskimi množicami, se hkrati povezuje s tistimi italijanskimi elementi, ki predstavljajo v tržaškem političnem življenju najbolj reakcionarne, šovinistične in protislovenske težnje. Kljub smešenju slovensko . italijanskega bratstva po dr. Agnelettu bomo nadaljevali borbo za u-velja\ itev naših narodnostnih m jezikovnih zahtev v zavesti, da bomo le s pomočjo italijanskih delavskih in naprednih sil lahko dosegli popolno enakopravnost na vseh področjih javnega življenja z italijanskimi someščani in izvajanje demokratičnih pravic Slovencev, kot to določata republiška ustava in Memorandum in na ta način ustvarili pogoje za mirno sožitje in sodelovanje med Slovenci in Italijani, kar bo koristilo enim in drugim.
Ravno tako bi se moral vsak Slovenec vprašati, preden odda svoj glas eni ali drugi indipendentistič-ni skupini, kaj so te napravile v korist delovnega človeka in za uveljavitev naših nacionalnih ter jezikovnih pravic. Odgovor na ta vprašanja bo popolno ma negativen, če upoštevamo poleg tega še, da je njihov program utopisti-čen in kot tak neostvarljiv, bodo bivši volivci indipen-riuntističnih skupin glasovali po svoji vesti, če bodo oddali svoj glas kandidatom Neodvisne socialistične zveze. Zato apeliramo r.a vse Slovence, da podprejo našo kandidatno listo in še posebej pozivamo naše volivce, da napravijo vse, kar je v njihovi moči, da prepričajo bivše volivce dr. Agneletta in indi-pendentističnih skupin, da oddani za dr. te liste izgub-za Slovence raega človeka ter korist krscanske
svojim glasom ki teži za iskrenim in demokratičnim sodelovanjem 'ter za akcijsko enotnostjo med delavskimi strankami in pripadniki socialističnih ter demokratičnih* struj.
Podprite kandidate Neodvisne socialistične zveze v za zagotovitev dela Ijših življenjskih po-
jev trzask ljudstvu i
!-og
med S!
Glasu
lo 12. t. in.
delovnemu ičenje sožitja alijani. odnjo nede-■ kandidate
Predsednik alžirske vlade Ferliat A bas je v Kairu na tiskovpi konferenci komentiral rezultate francoskega referenduma. Poudaril je. da za Alžirijo ni-n a ta referendum nobene veljave, ker pomeni vmešavanje v alžirske zadeve. Rezultat referenduma v Alžiriji ni rezultat volje alžirskega ljudstva, pač pa rezultat volje francoske vojske.	’	;	<•
]N a sliki vidimo Fcrltaia A basa. ki bere svojo izjavo- Za njim so člani .alžirske vlade pod alžirsko zastavo (zelena in bela). Od leve proti desni: finančni minister dr. Ahmed Francis; minister za oborožene siie Bel K asi m Kerini; zunanji minister dr. Mohamed Amin Debagin; minister za prosveto Ahmed Tufik El Medani.	.	s
\ drugi vrsti: minister za informacije Mohamed Jazid; minister za komunikacije Abdel Haliz Buzuf; minister za severnoafriške zadeve Abdel Ha-mid Mehari: minister za socialne zadeve' Ben J Usef Ben Hcda:' minister za oboroževanje Mahmud Šerif- notranji minister El Ah dar Ben Tuba].
"""...............       'im.IIIIIIIIIHIHHI.milimi.i...............................................mmmmmmimmmmmmmmmmmmmmm miimiim imunim«
Angleži grozijo	ciprskim^	Gr s večjim nasiljem
Protest župana iz Famaguste zaradi nečloveškega ravnanja z aretiranimi Grki - Eisenhower pritiska na grško vlado, na] popusti - Nezadovoljstvo grških opozicijskih strank
*ole kost naj hi se klali naši oče(je-.,!»
i • . i f . • i.U >
'eodvisne socialistične zveze!
Dr- J DEKLEVA
Miiitin .m- *T
ATENE. 4. — Grška vlada je imela danes triurno sejo. Navzoč je bil tudi nadškof Makarios. Objavljeno ni bilo nobeno poročilo, vendar pa je gotovo, da so pr-vorili a zadnjih dogodkih na Cipru, zlasti pa o včerajšnjih krvavih dogodkih v Famagosti ter o Makario-sovem pozivu ciprskemu prebivalstvu, naj se z vsemi silami, upre izvajanju ameriškega načrta.
Grški tisk danes soglasno odobrava Makariosov poziv. Opozicijske stranke so ostro kritizirale vlado. Poleg liberalne stranke zahteva tudi demokratična stranka odstop vlade in sklicanje kronskega, sveta.
Voditelji liberalne stranke, fet' ima v parlamentu 3(1 poslancev, so včeraj obtožili Karamanlisovo vlaao. do je kriva ciprske krize, ker. je privolila v opustitev načela samoodločanja za ciprske prebivalstvo ter v imenovanje predstavnika tur-
ške vlade v Nikoziji. «Ka-ramanlisova vlada l mora odstopiti.* pravi poročilo, ki ga je stranka objavila sinn-či. Voditelji stranke so sklenili obiskati kralja Pavla in mu obrazložiti svoje stališče. Prihodnji teden pa bodo objavili poziv za grško prebivalstvo.
Odgovor grške vl.de na predlog tajnika NATO Spaa-ka za sklicanje konference treh bo izročen Spaaku po sestanku atlantskega sveta, ki bo v ponedeljek. Medtem pa se nadaljujejo po svetovanja po dip.omatski poti med Aterami in nekaterimi zavezniškimi pre-tol-nicami, zlasti pa z ZDA.
V tvashingtonskih vlaanih krogih potrjujejo, da je predsednik Eisenhotver poslal prve dni tega tedna grškemu kralju Pavlu pismo, s katerim odgovarja na Pavlovo pismo pred desetimi dnevi. Govorilo se je. da je kralj Pavel pozvat ZDA naj posredujejo za rešitev
ciprskega spora. Zdi se, da je Eisenhotver v svojem odgovoru pozval kralja Pavla, naj vpliva, da bi Grčija zavzela »stališče previdnosti in razumevanja*. Baje omenja Eisenhotver tuJi, aa se za rešitev spora sedaj zavzemajo v okviru NATO.
Britanska vojska pa ie danes raztrosila v Nikoziji letake s podpisom »ICO*. V letakih se zahteva, naj se uporablja sila proti ciprskim Grkom, zato da jih ustrahujejo. Letaki olrazločujejo, da je »ICO* britanska organizacija, ki namerava »imeti opravka s teroristi*. ter dodajajo, da »ni. več umestno postavljati krivce pred sodišča*.
Letaki sp razmnoženi na ciklostil na papirju, ki ga uporablja vladni ekonomat, in na katerem je tudi angleški grb. V letakih je med drugim rečeno, da je «rdino sredstvo občevgnja s ciprskimi Grki v tem, da se tej rasi vlije , stfah pred
varnostnimi silami*.
»Ta, nadaljujejo letaki, se lahko doseže samo z nasiljem in ta organizacija lahko uporablja in hoče uporabljati nasilje*.
V letakih je tudi rečeno, da se varnostne sile »ne bi smele obnašati kakor ovce in prisostvovati umorom svojih tovarišev*. Zatem pozivajo angleške vojake na povračilne ukrepe ter naj dajo vladi razumeti, da so »tedaj, ko se ima opravka z divjaki, potrebni zelo strogi ukrepi*.
«Clani našega gibanja bodo Grke ustrahovali vsaki-krat, ko se bo nudila priložnost ... To bo trmastim pokazalo, da terorizem ni i-^ra.» zaključujejo letaki. Seveda je predst ivnik angleških VHinostmh sil .takoj izjavil, da angleške oblasti nimajo nič opraviti s temi letaki.
Medtem so javili, da je bilo pri včerajšnjih incidentih ranjenih 15p Grkov.
Baje je šest ranjenih umrlo v nesem taborišču, kamor so jih pripeljali. V Fa-magusti je danes mirno, v veljavi pa je policijska uia.
Načelnik policije v Fa-magusti je danes časnikarjem izjavil, da ni res, da ti kdo umrl med ponočnim zasliševanjem. Zanikal je tudi vesti, da so bili nekateri aretirani Grki ranjeni med zasliševanjem.
Grški župan v Famagusti je posial angleškemu komisarju v tem mestu protest proti ravnanju angleških varnostnih sil, ki jih obtožuje, da sp se obnašale kakor »besni blazneži* med sinočnjimi aretacijami. Zupan pravi, da so aretirali nad tisoč Grkov, več kot 250 pa so jih angleški vojaki ranili. Zupan jrravi dalje, da str dva mladeniča, ki sta tudi zgubila življenje, umrla, ker so ju vojaki pretepali.
Zvedelo se je, da je 700 Crk.tv, ki so zaprti v ta-
borišču Pyla, začelo gladovno stavko v znak protesta pioti izvajanju angleškega načrta na Cipru.
Danes zjutraj je prišla v larnagusto preiskovalna komisija, da izvede preiskavo na zahtevo guvernerja Foo-ta v zvezi z obtožbami, da so aretirane Grke med nočnim zasliševanjem mučili. Načelnik policije v Famagusti je trdil, da je večina aretiranih oseb bila ranjenih, «ker niso hoteli z zadostno naglico vstopiti v policijske' avtomobile*. Dodal je, da so nekateri od age-tirahih dobili po glaVi u-darce s palico med demonstracijami.
Noeoj so razširili policijsko uro na vsa večja mesta na Cipru. Policijska ura velja za vse mladeniče od 15. do 26. leta. V Nikoziji pa velja policijska ura tudi za vse mladenke iste starosti. .V Famagusti velja policijska ura za vse prebivalstvo do novgga ukaza
Tiinors
Unguibus et rostris [ALL®
Sedem dni v svetu
Aktualni
portreti
Ob prepovedi rabe slovenščine na tržaškem trgu
Kdor je tudi le površno povohal Znano je, kako se je politika «un-italijansko šolo ve, da se italijanska	gutbus et rostris* v razdobju rimsko-
šolska mladina vzgaja v manjvrednost-	fašistične norosti obnesla v Afriki, v
no-kompleksnem poveličevanju nekdanje slave starih Rimljanov, katerih potomci naj bi bili tudi sedanji Italijani. Pri taki vzgoji ni torej nič čudnega, če se v doraščajočem šolarju pojavi občutek manjvrednosti, spričo precejšnjega prepada, ki zija med toliko poveličevano slavo njegovih *pradedov» in precej neslavno bližnjo preteklostjo, pa tudi sedanjostjo, v kateri si mora mladi mož utirati pot v življenje.
Nekaj pa mu od take vzgoje vendarle ostane; ostanejo mu, na žalost, predvsem negativni elementi take vzgoje: nagnjenje, da pripisuje neko trajno vrednost vprav tistim stvarem, ki so v svetu rimske kulture povsem minljive. Med temi je tudi znano eposlanstvo*: «Tu regere imperio populos, Romane, me-mento». Našopan s takimi in podobnimi frazami dekadentnega rimskega imperializma (med katerimi najdemo tudi znano tunguibus et rostris*, ki se še danes šopiri na justični palači t> Bocnu.'), se mladi mož spopade s stvarnim življenjem. In ta spopad je zanj porazen: Kamor koli pogleda, d bližnjo preteklost svojega lastnega naroda, pa tudi drugam po svetu, povsod najde zgovornih dokazov o klavrnem polomu take in podobne politične koncepcije
Evropi, in kakšne rezultate je prinesla na ozemlju italijanske države same: znano je, kako se obnese v Južnem T*-rolu, t> Dolini Aoste — povsod tam, kjer prebiva od pamtiveka neka neitalijan-ska narodna manjšina. A vse to je še premalo: za sodobne italijanske kultu ronosce je to le prah In pepel, in nav višji politični ideal ostaja — kljub vsemu — še vedno le politika nunguibus et rostris*.
Tudi pri nas je taka politika še vedno na dnevnem redu. Prosim, samo izvolite! To nam krepi duha in stopnjuje v nas vedro in veselo razpoloženje. Nič ni bolj zabavnega, za dušni mir in zdravje koristnejšega, kot biti priča akrobacijam krajevnih kulturonoscev, da žri v imenu 50-milijonskega naroda preprečili rabo slovenskega jezika na tržaških tleh. Nekoč je taka prepoved veljala do Snežnika, danes se krčevito oklepa le še glavnega tržaškega trga, ki je tik morja. Demokristjanski veljaki se tega zavedajo in niti ne skrivajo; a kljub temu so tudi oni pristaši te zgodovinsko tako uspešne politike.
Kristus in aunguibus et rostris*!
Toda tudi to varianto poganskega Rima čaka ista usoda, kakršna je doletela njeno črnosrajčno predhodnico.
WILLIAM R. ANDERSON poveljnik ameriške atomske podmornice nNauti-Iusn, ki je s podmornico dosegel severni tečaj. Prvi poskus ni uspel in poveljnik Andersen se je moral zelo potiti, da bi se za ta prvi neuspeh ne razvedelo.
m Velika Britanija ne mislijo sprejeti tega predloga, češ da sestanki zunanjih ministrov ne morejo dolgo trajati, medtem ko se poslaniki ali drugi predstavniki lahko tudi «brez škoden dolgo pogajajo, Kaj to pomeni? Pomeni, da ni prave dobre volje hitro kaj skleniti? Vsekakor ne bo mogoi hiter spo-
razum, ker so strokovnjaki v Ženevi nakazali celo vrsto vprašanj, ki jih bo treba rešiti. Pri tem bodo vsekakor delala velike težave vprašanja, kje naj bodo opazovalne in nadzorstvene postaje. Seveda, če bi na obeh straneh bila res velika dobra volja
(Nadaljevanje na 8. strani)
MARGUEH1TE GIRAHU sestra znane filmske t-gralke Daniele Delorme in tajnica Petra Town-senda na njegovem potovanju okoli sveta, bo v polkovnikovem srcu bržkone zamenjala angleško princeso Marga-retho.
Obračun ob letu gre vsekakor v dobro sovjetski znanosti in tehniki Ne vemo, kako bi ocenili čudne izjave direktorja dr. Alberta Perega
Ameriška komisija za a-tomsko energijo in japonska vlada sta pretekli teden iz-jnuili, da so v Sovjetski zvezi eksplodirale štiri jedrske combe, kar. pomeni, da je SZ prekinila svoj jedrski' molk, /:> ga je bila odpovedala marca letos. To je sovjetska vlada ■■ tudi uradno sporočila t> posebni Tassovi izjavi, v kateri poudarja, da je bila prisiljena to storiti, da poskrbi za svojo varnost. Kajti ZDA in Velika Britanija so nadaljevale svoje poskuse z namenom, da si zagotovijo vojaško premoč nad SZ. Svoje poskuse je bila SZ prekinila - pridržkom, da jih bo nadaljevala, če jih ne bodo prekinili tudi v ZDA in Veliki Britaniji. Ti dve državi pa sta s pospešeno naglico nadaljevali svoje poskuse, da bi jih napravili čim več do konca oktobra, ko se začnejo v Ženevi razgovori treh s tem v zvezi.
Ce se spomnimo vsega, kar je bilo do sedaj storjenega, rečenega in očitanega z ene tn druge strani v zvezi z jedrskimi poskusi, je treba reči, da nima prav niti ena niti drupa stran. Zahodne države nikakor nimajo prav, ker so nadaljeoale svoje poskuse, potem ko je SZ prekinila svoje, čeprav same trdijo, da imajo toliko bomb, da bi lahko etrikrat uničile Sovjetsko zvezos; toda nima prat) niti Sovjetska zveza, ki si je bila s svojim sklepom o prekinitvi poskusov pridobila v svetu dokaj moralnega ugleda. S tem da je poskuse obnovila, čeprav tudi ona trdi, da ima dovolj bomb, je sicer odgovorila na početje zahodnih držav, toda s tem je pokazala, da ni nič boljša od njih. Medtem je sovjetska vlada predlagala, naj bi se razgovorov D Ženevi udeležili zunanji ministri treh držat). Zdi se, da ZDA
Včeraj je minilo točno leto dni, ko so iz Moskve sporočili, da so izstrelili »voj
umetni satelit — sputmk. Vest je povzel ves svetovni tisk in pod velikanskimi naslovi opisoval vsako podrobnost prve kovinske krogle, ki je krožila okoli Zemlje in v vseh laboratorijih sveta so mrzlično prisluškovali značilnim znakom «bip, bip, bip...».
Leto dni je kmalu okrog. Toda to leto je dalo toliko novosti, da bi jih ne mogli vseh našteti in na kratko opisati.
Prvemu sovjetskemu satelitu, ki je tehtal 83 Ijg 600 gramov, je 3. novembra lani sledil na poti drugi sovjetski satelit, ki je ponesel s seboj tudi psičko Lajko. Kot vemo, je bil ta satelit veliko večji od prejšnjega. Njegova teža je znašala nad pol tone. Hkrati so se močno potrudili tudi v ZDA in začele so se vrstiti uspele in neuspele izstrelitve »eksplorerjev* in »vanguardov*, dokler ni SZ ponovno presenetila s svojim tretjim sputnikom, ki so ga takoj imenovali »spuv-nik-velika^-)*, ker tehta 1327 kg in nosi s seboj cel niz zapletenih in nadvse popolnih naprav, ki še vedno sporočajo na Zemljo svoje svtises.
Pred kratkim so Američani hoteli sloves, ki si ga je sovjetska tehnika pridobila s svojimi uspehi, preko-
siti z izstrelitvijo prve rakete «a lAtno. To se jim ni posrečilo in priznati je treba, da se y ZDA veliko to-vrslnifi poskusov ponesreči. Odgovor na to je pred dnevi jlal neki zojo kpmpeten-ten ameriški strokovnjak, ki je rekel, da je temu kriva «razdrobljen6st» znanstvenih sil v ZDA, kjer si strokovnjaki iz konkurenčnih razlogov lastne uspehe in dosežke med seboj prikrivajo, dočim da sovjetski strokovnjaki delajo složno, ker pri njih «konkurenčne nevarnosti* ne poznajo.
Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da je na tem področju SZ še vedno daleč pred A-meričani in od včeraj, prav na obletnico izstrelitve prvega sovjetskega umetnega satelita, prihaja iz Moskve nova vest. Sovjetski akademik Leonid Sedov je v članku, ki ga ie objavila moskovska »Pravda* in citirala sovjetska agencija TAS, med drugim zapisal, da bomo v skorajšnji prihodnosti priča izstrelitvi rakete s človeško posadko na najbližje planete in v vse-mirje. Sedov sicer ne pravi, kdaj se bo to zgodilo, toda Sovjeti so junija lani v svoji strokovni reviji a-stronavtike malone točno napovedali izstrelitev svojega prvega satelita, ko so zapisali, da ga bodo izstrelili v času geofizikalnega leta. Ce se takrat niso ušteli, bi ne bilo nič čudnega,
da bi v bližnji bodočnosti ..vedeli za uspešno izstrelitev sovjetske rakete s človeško posadko na Luno ali na Mars.
Sovjetom se ne mudi ln švoje načrte izvajajo poča-s. in sistematično To se najbolje opaža pri njihovih treh umetnih satelitih, katerih prvi je bil lažji in po napravah, ki jih je nosil s seboj, enostavnejši; drugi je bil težji in je nosil s seboj že živo bitje, tretji pa je bil pravi vsemirski laboratorij. Za štiri ameriške umetne satelite, ki so poleg številnih neuspelih izstrelitev prispeli v vsemir-je, bi ne mogli reči, da so plod tako sistematičnega dela, pa čeprav so tudi ti zelo popolni in so jih sami sovjetski strokovnjaki ocenili kot »dragulje sodobne tehnike*.
V članku, ki ga je Sedov objavil včeraj v moskovski »Pravdi*, se poudarja uspeh sovjetske tehnike in industrije, hkrati pa Sedov pravi, da preden bodo na kak drug planet izstrelili človeka, bodo mogli izstreliti v vsemirje prave pravcate vsemirske laboratorije, ki bodo opremljeni z zapletenimi radijskimi in televizijskimi napravami, ki bodo avtomatično delovale in sporočale na Zemljo vse najpotrebnejše podatke o Luni, Marsu in Veneri. Prof. Sedov pravi, da predstavljajo ti sovjetski načrti nekaj konkretnega in da se dajo »uresničiti v skorajšnji bodočnosti*.
Kljub temu, da se tako zanaša na sovjetsko znanost in tehniko, Sedov dodaja, da bo za izstreljevanje bodočih vsemirskih ladij potrebno mednarodno sodelovanje in da bo do večjih rezultatov v astronavtiki moglo priti le, če se bo o-hranil mir. Po njegovem »znanstveniki upajo, da se bodo napori prenesli z vojaškega področja na miroljubno izkoriščanje vsemir-jas.
Ob tej priložnosti — ob prvi obletnici izstrelitve u-metnega satelita — je moskovska »Pravda* na celi strani objavila izjave in mnenja tudi drugih, domačih in tujih znanstvenikov, v zvezi z izstrelitvijo prvega sputnika. Tu beremo tudi izjavo znanega ameriškega strokovnjaka nemškega porekla von Brauna, ki poudarja »mogočen napredek Sovjetske zveze na področju astronavtične vede*. Sovjetski znanstvenik Dobro-rravov pa izjavlja, da so sovjetski znanstveniki in tehniki že v stanju izdelati umetni satelit, ki bi se vrnil na Zemljo, ne da bi ob vstopu v gostejše plasti zemeljske atmosfere zgorel. Isti znanstvenik je tudi re-
kel, da je bila enofazna /raketa, ki -je pred kratkim odnesla dva psa v višino 450 km in ki. sta se nepoškodovana vrnila na Žemljo, opremljena s posebnim stabilizatorjem, ki ji je preprečeval, da bi se vrtela okoli svoje osi, kar je za izstrelitev rakete s človeško posadko izredno važno.
Veliko bi mogli še pisati o tovrstnih dogodkih in u-spehih v tem letu. Toda prostor	nam ne dopušča,
ker moramo mimogrede zabeležiti	»zanimivo* izjavo
direktorja italijanskega »Studijskega centra za e-lektromagnetsko letalstvo* dr. Alberta Perega, ki so jo prinesli številni časopisi brez kokmentarjev, pa čeprav ni vest le nenavadna, ampak	četudi prihaja iz
znanstvenega vira, fantastična.
Dr. Alberto Perego je na tiskovni konferenci predvčerajšnjim potrdil obstoj »letečih krožnikov*, ki da jih je sam opazil že 64, včasih posamič, včasih v skupinah. Enkrat je njih letenju sledil kar dve uri, ko je skupina letečih krožnikov formirala nad Trgom
sv, Petra v Rimu križ in nato takoj izginila. Po njegovem mnenju imajo ti »leteči krožniki*, ki prihajajo z Venere in Mkrsa, nalogo opozarjati prebivalce našega planeta, naj ne mislijo na atomsko vojno, ker bi ta povzročila popolno uničenje. Po njegovem mnenju so ti «leteči predmeti* tudi krivi za razne sovjetske in ameriške neuspele izstrelitve, Vlade velikih držav baje imajo konkretne dokaze o obstoju teh letečih predmetov in so jih doslej zabeležile že 50.000, dočim je 4000 »letečih krožnikov* že pristalo na Zemlji. Dr. Perego pripisuje letečim krožnikom tudi samomor ameriškega obrambnega ministra Forrestala, ki da se je ubil zato, ker je menit, da so leteči krožniki sovjetskega izvora. Voditelji velikih držav ne marajo priti s podatki o »letečih krožnikih* na dan zato, da se ne bi ljudje preveč prestrašili.
Slednje smo zabeležili le kot zanimivost, kajti res je, da je to mnenje direktorja znanstvene ustanove, vendar se krepko kosa s pozitivno znanostjo.
1VES MONTAND sloviti francoski pevec ln filmski igralec, pripravlja svoje nastope tako skrbno, da to njegovo natančnost primerja-jo s fizičnim in duševnim naporom, ki ga zahteva od atleta tek na SOM m.
CLIFTON JAMES Je zaradi svoje izredne podobnosti z maršalom MontgomeryJem pogosto nastopal kot njegov dvojnik in tako zavedel celo agente nemške obveščevalne službe in Hitlerjeve vohune.
mm
1LSE HESS žena Rudolfa Hessa, ki je še vedno v zaporu v Spandauu, upravlja neko alpsko restavracijo v Gailenbergu v Allgaen-skih Alpah. Za moža ima ze pripravljeno sobo, le boji se, da bi ga — po prestani kazni — ne zaprli v norišnico.
uBankir« Gianbattista Giuffrč, ki je v središču škandala, o katerem se te dni razpiavlja v rimskem parlamentu
Pogled na mednarodno avtomobilsko razstavo, ki jo te dni odprli v Gran Palaisu, v Parizu
FERENC	M
na
»voj
radirka
očetovi delovni sobi. pisalni mizi leži radir-Je sestavljena iz sv«h ov- ®n delček je ' osiv, drugi temnosiv. 1 im radiramo svinčnik, « drugim črnilo.
dirkodt!m k° Se igra z ra' , govori oče resno:
domov?»°b Š6Stih pnhajaš
S51> sta* šest let: fDa.»
JIn U.si rekel, da bo pri-
nam?»Clt6lj °b Šestih k
»Da.j,
že*nhda UČiteIj J’e bil tukaj čakal Petib’ sin m°i- in je S? nate- Ti Si torej la-
Sin
BlOlči.
Sin°rej, Si lagal!s>
n ^teda radirko:
Mo^i«1 Si,’ °trok moj’ in da h, vellka napaka. To-
ioma laž je bila tudi veŽi Ha' kajti lahk° bi
gh’ * rsrr P°i
opazi radirko in
lagal?*
^ Pa premišljuje: ^Mislim, da je svetlejši rle bamenjen za radira-
radi °da čemu služi. Take •adirke nisem Jjenje! >
Oče;
‘Odgovori!»
‘Prosim
a£W' -«Da.»
si pri tem misli:
To a oba dela zlepljena? rcbar more biti- Je eden
videl vse živ-
zakaj si la-
bjti! r^an^ Tudi to ne more da je 0 Je torej možno,
ej - en del svetel in dru-
6 temen’’
Oče:
PcipH	861 ne bom te
lot 6 Odgovori odkrito, b>eiSC Za >moza’ spodobi.
n v,mi V oči' Ne b°j se ipn e bom te pretepel; sa-
živ]jPo^asn*ti ti hočem. V
vetjnnnjU še najbolje, če
Slei S°voriš resnico. Po-
2akaimi-V oči Ne b°i se-1 si lagal?*
ton*'" ker-> dm,,!1 so se oddaljile v smer:
re' temni del ne me ljen ker je tudi obrab-M0fa' udi to je radirka... &oseh„Pa biti nekaj čisto fci ng e^a> kajti drugače batv8n. še druSace P°'
^ misli:
Otrok
»st-
ima občutek za
z nij tako nežno govorim Zmede *n vendar je ves ***• Moje besede so v& P„,,Vplivale na njego-leži v . — Pravijo, da kaj, n mojem pogledu ne-
Woče»oaj, strogeSa* prisi'
^dniiu: ’. ar mi Pri moji
umški 1, a —
Ptide TKaneri zelo prav Zbie<jp dt obtoženi so So 0 n*' oe jih tako stro-diSem gledam. Toda tukaj bi 0ut s°dnik in moj sin im °Zenec. Mehkeje mo-
vPrar°riti z nj'm-
. stljočr
tdth
e ga pogleda:
Ješ?,' sv°jo laž že obžalu-Sin:
RDa>
■ ^om ^ri sebi si reče:
Bi vSe ar hitro obžaloval totU-0 .priznal, kar le hoče; ^apje ^ Sa tudi za odpu-jri kr’ da bo končno vse tol, sj ?U' — In ko bo od-točrp °m dvojno radirko
% ?leda1-’
Saij^ ooš nikoli več la-
«Hp
‘Boš mkolu
°k?» Vedno priden o-
lftri, otrok moj, te ne
tegaZnova'- Da se Pa ti|aii ua .dne vedno spomi-Slavek • °* st°krat napisal 1 sv ,b,'koli ne laži!’> Senčnikom ali črni-*S -
^ siCrn’*°ra- Toda vidim, v^jemPriden otrok, ker *'zbo. m s kazen tako po-^PuŠči °’ Ce me prosiš za 'tiha bjp ti kazen popol-
r>ram°stim»
“Vbati ’ z nj'm mehko %r ’ si misli, ,saj je 'll! f, ‘tok. Dober mate--d.' adl jaz sem bil tak-
‘jgj v,-
diHako’ r5je pisal-očka!> za n* e b°s me pro-
Puščanje?»
°če'
K',Ptavt’tre,misljaj°b: t vJa>;aksen sem bil jaz.
Se-516 miloščine. Tudi
^a, b’t Prav takšen.
oce tega ne mo-
rem trpeti.’
K dečku:
«No, ne boš prosil za odpuščanje? Ali ne uvidiš, da si storil nekaj nepravilnega?*
Sin premišljuje:
,Gotovo	sijajno radira
črnilo, toda kljub temu bom poskušal radirati s svinčnikom napisano besedilo.’
Oče:
«Odgovori, sin moj! Tvoje molčanje je moško, toda s tem me jeziš.*
Sin zase:
,če spregovorim sedaj eno samo' besedo, potem mi odpusti kazen in ne smem sesti za pisalno mizo. Toda z nožem lahko nekaj odrežem, prav majhen košček, da oce ne bi opazil.’ Oče:
«Ali mi ne zaupaš?*
Sin zase:
.Mesto, kjer bom odrezal, bom s prstom zamazal, da ne bo opazil svežega reza.’
Oče:
«Trdovraten si! Dobro!* Zase, srečno:
.Prav takšen sem bil jaz...’
Sin:
«Oče... jaz...* cTorej!»
«Napisal bom stokrat!* Oče zase:
,Tega ne smem dopustiti! Veseli me, da me ni prosil za odpuščanje, toda sedaj naj pač piše. Tudi jaz sem bil takšen.’
K sinu, strogo:
'Takoj boš stokrat napisal: .Nikoli ne laži!’ — in dokler ne napišeš, ne dobiš večerje.*
''Petdesetkrat s svinčnikom in petdesetkrat s črnilom?*
«Zaradi mene! Takoj Sedi semkaj, k moji pisalni mizi m tukaj ostanes, dokler. ne boš končal. Ena-dve!*
Sin sede za pisalno mizo oče odide. - v * * »
Uro kasneje.
Oče:
«Torej, si končal?*
«-Da, oče! Samo za deset sem se zmotil. Sto desetkrat sem napisal. Pravkar radiram tistih deset, ki sem jih preveč napisal — pet s svinčnikom in pet s črnilom.*
In živo radira naprej... > Oče je brez pridržkov srečen v misli:
,Kako točen je fant, kako ljubi red in kako pedanten je! Kakšen karakter! Kaka moška stanovitnost!... Pedanterija! Prav takšen kot jaz... Sodnik bo.’
Končno je prišel tudi v Trst film »Nesrečniki«. V lej — deseti — filmski obdelavi znanega Hugojeve-ga romana igra glavno vlogo Jean Gabin (na sliki)
VLADIMIR
BARTOL
Izidor Cankar je umrl v noč, na 22. september. Želel sem ze lansko leto nao>-sati «Obisk» pri njem pa tudi scenarij za kratkome-tražni film. Bil sem v resnici tudi nekajkrat pri njem in imela sva nekaj .rrajsih razgovorov. »Izjemoma, vam na ljubo,« mi je dejal. «ur;-stajam na te razgovoru, ker sem prepričan, da jih i>o.,ie dobro napisali.« Toda po nekaj razgovorih na vpra.auja se je opravičil, da je uii.u-jen in me prosil, da odloživa nadaljevanje za drugič Nisem ga hotel vzne,ru-’»-ti, vendar sem mu od č .sa do časa telefoniral ;n ga prosil za nadaljevanje razgovorov. Tudi pri nekaierh premierah, katere je redno obiskoval, sem se mu priporočal, vendar se je izgovarjal. da ni razpoložen. To poletje sem prišel k skupit m prijateljem v Gozd-Maru.'.rž. in se tam z njim ponovno sešel. Pogovarjala ,sva se zlasti o literaturi — ta*.at je ravno črtal obsežno biografijo o Victorju Hugoju — toda opazil sem, da se ne počuti dobro in ga nisem nadlegoval s konkretno postavljenimi Vprašanji.
Vendar tudi eden od mojih lanskih obiskov pri dr Cankarju ni bil brez rezu1-tata. Bilo je to 4. oktobra <<na dan. ko se je začela nova medplanetarna era« iSo-vjeti so uspešno izstrel 'i svoj prvi sputnik v vesoljstvo), kakor imam zapisano v svoji beležki.
Njegova gospodinja me je peljala skozi gosposko, nekam mračno delujoče stanovanje v njegovo delovno sobo, kjer me je pričakoval ob svoji delovni mizi. Vi.>ok, vzravnan je stal pred mano in me povabil, da sedem. V zadnjih letih je oil p.e-cej shujšal, kar je dajalo njegovi pojavi še izbranejši videz. Vedel je, kaj me te privedlo k njemu, vendar ni pustil, da bi ga bil takoj naskočil z vprašanji. Govoril je o mojem literarnem delu, o »Tržaških humoreskah«, ki jih je bil poleti
lir. IZIDOR CANKA
\)
prebral na počitnicah, ter piesel nato na spiosno stanje v nasi literaturi.
»No, sedaj pa začnite z vprašanji.« mi je dejal, ko sva nekako zaključila ta razgovor.
»Mislim, Tla mi m treba ponovno poudarjati, da se zgledujem pri pisanju svn. jih Obiskov pri slovenskih znanstvenikih po vaših Obiskih pri slovenskih umetni
no vse.«
»Vendar sem pri teh obiskih z uvrstitvijo nekoga med osebnosti (pove mi ime in utemeljitev) napravil tudi napako. Razumljiva je iz tjstih razmer, ko so obiski nastajali. Toda o tem ni treba pisati.«
«Z romanom «S poti« ste stopili neposredno v leposlovje. Snov m obdelava sta izvirni in v roman vpleteni
Namesto «Obiska»
kih, ki so danes v slovenskem slovstvu že klasično delo, ki se pogosto citira. A-li ste se takrat, v letih 1910-1911, ko je večina teh Obiskov nastala, zavedali njihovega zgodovinskega pomena? Vas je k pisanju nagnil vaš zgodovinski čut?«
»Zgodovinski čut. pravite? Ne bi rekel. Vidite, šlo mi je za-to. da bi s tistimi Obiski poživil zanimanje občinstva za umetnost, da- bi, bil občinstvo z umetnostjo tesneje povezal. Izbran je bil pravi trenutek. Nisem pisal o nečem, kar je bilo. Možje, o katerih sem pisal, so takrat se vsi živeli, bili so žive priče mojega pisanja. Vsi so še videli in brali moj tekst in nihče ga ni ne popravil ne prekliceval. To utegne biti vrednost tega dela. Vse to. kar sem pisal. je bilo podloženo, je bi-lo resnično.))
Omenim dr. Cankarju, kako živo so prikazane v njegovih Obiskih nekatere o-sebnosti, njihov način govorjenja in izražanja. Da se čuti. kako se v dialogu pretaka «fluid» živih ljudi, saj jih naravnost slišiš govori ti, tako Ivana Cankarja, Finžgarja. Verovška in Tavčarja. iz katerega citiram košček dialoga, ki se mi je bil silovito vtisnil v spomin.
Dr. Cankar se vzveseljeno nasmehne.
«Int mislim, tudi Župančiča.« pripomni.
«Seveda. Imenitna karakterizacija, kakor so na splos-
pogovori o umetnosti kažejo na redko kulturo in razgledanost. Veliko nas je, ki obžalujemo. da niste tudi pozneje leposlovno ustvarjali.«
«Saj še ta roman ni zaključen. Moral bi ga bil nadaljevati. pa kaj, istočasno sem pisal dizertacijo iz likovne umetnosti, polagal na Dunaju rigoroze, bil sen» prefekt v Marjanišču in obenem urednik Doma in Sveta. Bilo je vsega preveč.«
«Ampak nadaljevanje romana S poti ste prav gotovo imeli v načrtu in še kaj drugega tudi.«
«Načrti’ Načrti, ki niso izvršeni, niso nič vredni,« pravi na kratko.
Opazim, da postaja profesor nestrpen in da ga začenja pogovor utrujati.
((Kakšna so vaša nadaljnja vprašanja?«
((Skoraj vsa, pravzaprav vsa se tičejo vase Zgodovine likovne umetnosti v Zahod ni Evropi. Saj smatrate to za svoje osrednje, za svoje življenjsko delo?«
«Se razume. Kaj naj bi sicer bilo? No. zanimajo me vaša vprašanja.«
Bral sem mu jih in poslušal jih je zelo pozorno.
«Veste kaj,» mi pravi. «Zmeniva se za drugič. Povedal vam bom. zakaj sem se lotil likovne umetnosti in zakaj prav tako, kot sem se je lotil.«
Dogovorila sva se tudi glede scenarija in glede dne-
iiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi;iiiiiiiiii ii iiiiiiti n iiiiiiiiiiiiiiiiiiii n ih iiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiHiit«iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11111111111111 ii m ih iiiiiiiiiii ih mm DiiiiHHiia
OB PRVEM TEDNU KNJIŽNIC V ITALIJI OD 5. DO 15. OKTOBRA 1958
Slovenske	javne
imajo nad 3 milijone knjig
Naj bi prvi «teden knjižnic» v Italiji pripomogel, da bi bila tudi Slovenska narodna in študijska knjižnica v Trstu deležna take podpore kot podobne italijanske ustanove
UNESCO, mednarodna or- | misli, kakor nam je ohranje-
ganizacija za vsa svetovna kulturna vprašanja, k; obstajajo med narodi oziroma državami članicami Organizacija združenih narodov, posveča posebno pozornost vprašanjem v zvezi s knjižnicami m knjižničarstvom. S tem je tudi v okviru te velike mednarodne organizac:-je s sedežem v Parizu poudarjena vloga knjige tako za vsak narod ali državo posebej kakor za skupnost držav in narodov, torej za vse človeštvo. Od prvih začetkov zapisovanja človeških
no na glinastih tablicah ki jih prav zadnje čase znova odkrivajo v razvalinah pradavnih mest in v skrivališčih na Srednjem vzhoda, do najpopolnejših izdaj, ki nam jih v velikih množinah posredujejo sodobni knjižni rotacijski tiskarski stroji, vemo. dr je knjiga ohranila naslednjim rodovom misli, izkušnje, čustva in znanje, izraženo z besedo na glini, papirusu, pergamentu in končno na papirju. In to velik^, da celo največje bogastvo človeškega rodu. hrani-
IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIllIliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllUlillllllllllillllIlilliilllIllllllliiiiiliiniliiiiiiliil
Ameriški bestseller v slovenskem prevodu
V svetovni književnosti so dela, ki sicer morda niso največje umetnine, so pa po svoji tematiki in obdelavi snovi taka, da po njih sega ves svet in se zanje navdušuje. Roman ameriškega pisatelja srednje generacije Irwina Shawa je nedvomno eno takih del. Čeprav mu stroga literarna kritika odreka značaj res popolne literarne umetnine, pa je roman ne glede na to zbudil po vsem svetu veliko pozornost. In to nikakor ne neupravičeno.
Avtor romana Irwin Shav/ je Američan srednje pisateljske generacije. Njegova kariera je tipično ameriška. Od poklicnega športnika se je povzpel do pisatelja s svetovno slavo. In to prav po zaslugi »Mladih levov«, čeprav so bila priznanja javnosti deležna tudi druga njegova dela. zlasti igra ((Pokopljite mrtve«. Roman »Mladi levi«, ki je v origi nalu izšel leta 1948, pa je Shawa hipoma uvrstil med najbolj brane ameriške pisatelje.
V zajetni knjigi, ki ima v slovenskem prevodu čez 900 straniU), je pisatelj zajel dogajanje v drugi svetovni vojni. V romanu pripoveduje predvsem o usodah treh ljudi dveh Američanov in enega Nemca. Nemec je Christian Diestl, avstrijski učitelj smučanja, k: je sprva še pošten človek, čeprav simpatizira z nacizmom. V teku let pa postane kolesce v hitlerjevskem
uničevalnem vojnem stroju. Druga osebnost romana je Noah Aekerman, ameriški Žid, plahi in zagrenjeni mladenič z žalostno mladostjo, ki po hudih notranjih pretresih in spopadih z vojnimi tovariši postane skoraj junak. obenem pa ena najbolj humanih oseb, ki nastopajo v romanu. Tretja osebnost »Mladih levov« je Michael Whitacre. gledališki režiser in svetovljan, ki se ob izbruhu vojne prostovoljno prijavi v ameriško armado. Čeprav tu kot prostak in o-sumljen levičarstva ne napravi nobene posebne kariere, pa postane vendar iz pomehkuženega intelektualca odločen boreč.
Usode vseh teh treh oseb se prepletajo skozi ves roman. Toda pisatelj predstavlja bralcu ob teh treh glavnih osebah še celo vrsto drugih osebnosti obeh nasprotnih vojskujočih se taborov. In tako bralec doživlja usodo cele vrste ljudi v štirih letih zadnje vojne.
Seveda je roman še vse kaj drugega kot samo navadna upodobitev galerije oseb. Na skoraj tisoč straneh je zajeto pravo življenje štirih vojnih let z vsem širokim ozadjem družbenega. političnega in socialnega dogajanja. Roman je na pisan tako doživeto in tako psihološko dognano, da zbuja bralcu vtis neposrednega sodelovanja. Zdaj je bralec v Ameriki, v newyorskein baru, zdaj sredi okupiranega Pariza. Potem v Londo-
nu, pa spet v vojaškem taborišču na Floridi in nato sredi bitke za Severno Afriko. Z junaki se bralec giblje v velikem krogu in divjem pišu vojne vihre ter v senci smrti, ki je »mladim levom« neprestano za petami. Z njimi bralec trpi, z njimi sočustvuje, jim odpušča, pa tudi obsoja.
Pisatelj izpoveduje v romanu svojo izrazito protivojno tendenco. Odklanjanje vojne s svojimi nesmi selnostmi, to je osnovna i-deja jromana, ki daje delu tudi pravo etično vrednost. Zato izzveni roman kot težka obsodba vojne in njenih grozot.
Shavvovo delo je izredno široko zajeto. Zato je tudi njegov pripovedni ton skladen s širino in zato počasen. miren in preudaren Pisatelj skrbno tke usode o-seb in se ne prenagli, dobro zavedajoč se cilja, ki si ga je postavil. Toda njegovo pripovedovanje ni zato nič manj zanimivo. Snov je skrbno izbrana, prizorišče se neprestano menja, ntč se ne ponavlja. In pri tem je pisatelj še duhovit, razgiban in zanimiv. Kaj naj terej sploh se terjamo od dobrega romana?! Dosti prav gotovo ne več!
Roman «Mladi levi« lahko samo pohvalimo in ga priporočimo vsakomur. To je veliki tekst iz zadnje vojne in huda obtožba njenih grozot.
Sl. llu-
jo knjižnice, ki so prav zato najpomembnejša kulturna u-stanova narodov. Ta njih pomen in vrednost naj prikazujejo sodobnikom tudi javne manifestacije, kako- so n. pr. «tedni knjižnic«.
Razvoj in kulturna rast naroda ali države ali posameznih kulturnih ali upravnih edinic sta poleg drugih čim-teljev vplivala na oblikovanje raznih vrst knjižnic. Po vsem svetu obstajajo velike osrednje ali centralne knjižnice države ali naroda, kjer so zbrane ogromne mn«ž;ine knjig. Med največje knjižnice sveta štejemo kongresno knjižnico v Washingtonu z 11 milijoni knjig, med katerimi so tudi slovenske kniige . in med njimi celo Prešernove Poezije iz leta 1847 s'posvetilom.
Osrednja slovenska knjižnica pa je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ustanovljena okoli leta 1780 v Ljubljani. Pred zadnjo vojne je ta knjižnica dooila svoj sedanji naslov, ko je prešla v sestav univerze. Njena glavna naloga je, da zbere in ohrani kar največ knjižnega zaklada, tiskanega v slovenskem jeziku a-li v tujih jezikih o nas. Tako hrani ta knjižnica, ki jo s kratico označujemo z NUK. veliko število slovenskih knjižnih redkosti kakor tudi zelo veliko število drugih redkih knjig in med njimi tudi take, ki so znane celo po enem samem izvodu (u-nikati). Da bi se v njej kakor tudi v drugih podobnih knjižnicah po svetu ohranili vsi tiski tiste države ali pokrajine, morajo te knjižnice dobil: takoj ob izidu vsakega tiska svojega področja določeno število obveznih izvodov (Za NUK velja to ne samo za Slovenijo, marveč za vse tiske iz cele Jugoslavije). Knjižni zaklad, rokopisi, fotokopije tistih redkih in za slovensko kulturo važnih knjig (na pr. knjige naših reformatorjev) itd. obsegajo okoli 700.000 del. NUK vzdržuje zveze z vsemi večjimi knjižnicami v Evropi in tudi izven nje ter posreduje dela ali knjige, ki jih sama nima, a s temi knjižnicami tudi izvršuje zamenjave. Med zelo pomembnimi nalogami, ki jih opravlja NUK, pa je njeno bibliografsko delo Le-to obsega zabeleževanje vseh tiskov v slovenskem jeziku, ki so v posameznem letu izšli v Sloveniji, Jugoslaviji ali kjerkoli na svetu. Poseben oddelel: NUK je pripravil tudi izdajo bibliografij za vsa leta od 1945 dalje, v tisku pa so že izšle bibliografije do leta 1955. Če nam je znano, da i-mamo doslej za dobo od naše prve knjige (1551) bibliografije samo do leta 1912 (Simoničeva do 1900, Slebin-gerjeva od 1901 do 1912 in za leto 1929 ter Šlebingerje-
va bibliografija slovenskega časopisja od začetka do leta 1932), tedaj si lahko predstavljamo ogromno vrednost dela, ki ga opravlja sedaj NUK za našo, bibliografijo.' Ker pa so navedene bibliografije za dobo do 1945 iz o-pravičljivih vzrokov nepopolne. oziroma sploh niso izšle, pripravljajo v NUK tudi nove izdaje celotne naše bibliografije od 1551 do 1945 in sicer na istih sodobnih načelih, na katerih je izdana vsa naša bibliografija po osvoboditvi.
Res je, da knjige-oiblio-grafije niso namenjene širokemu kropu bralcev, vendar so zelo važen kulturen dokument vsakega naroda, ki ga rabijo znanstveni delavci doma in po svetu. Ker pa vse-' bujejo te bibliografije od leta 1951 dalje tudi seznam člankov, razdeljenih po strokah glede r.a njih objavo v vseh naših časnikih in listih. je vrednost takih bibliografskih izdaj še toliko večja.
Poleg te osrednje slovenske knjižnice so važne knjižnice, ki so v okviru posameznih fakultet univerze v Ljubljani. Takih knjižnic je 10 z nad 300.000 knjigami. V teh knjižnicah sr, zbrane knjige glede na okvir in pristojnost fakultete: razumljivo je, da je posebno bogata knjižnica slavističnega seminarja. Zelo bogata je tudi po osvoboditvi ustanrv-ljena Centralna tehniško knjižnica z nad 90,000 zvezki. Lepe kniižne zbirke so tudi v muzejih v Sloveniji, saj hranijo te knjižnice skupaj nad četrt milijona knjig. Med njimi je najbogaiejša po številu in vrednosti knjižnica Narodnega muzeja v
Ljubljani, kjer je shranjen tudi rokopis Prešernovih Poezij (184/). Med knjižnicami s posebnim delokrogom, ki so prideljene raznim	institutom in ustano-
vam (na pr. pravna knjižnica Vrhovnega sodišča v l iubljani), sta najbolj bogati knjižnici Slovenske akademije znanosti m umetnosti, ki ima nad 50.0(0 knjig in Slovanska knjižnica v Ljubljani, k: je nastala po osvoboditvi kot naslednica Mestne knjižnice (njen prvi knjižničar je bil Anton A-škerc. pozneje tudi Olon Zupančič) z bogato zbirko knjig in revij vseh slovanskih narodov.
7. a posamezna poriročia obstojajo posebne studijske knjižnice. Pred letom 1945 smo imeii tako knjižnico sa mo v Mariboru, sedaj pa je v Sloveniji 10 takih knjižnic (Celje. Koper, Ičranj, Maribor. Murska Sobota. Nova Gorica. Novo mesto, Postojna, Ptuj in Ravne). Vse skupaj imajo blizu 400 tisoč knjig.-med njimi je najbogatejša koprska s 73.295 zvezki. Te knjižnice posvečajo posebno pozornost okolišu, v katerem delujejo, ali za katerega so bile ustanovljene. Knjižnica s tako nalogo obstaja tudi v Trstu kol Slovenska narodna in študijska knjižnica z okoli 25 tisoč zvezki. Ta prvi »teden knjižnic« v Italiji naj bi pripomogel, da bi bila tudi študijska knjižnica slovenske manjšine v Trstu deležna tiste skrbi in podpore, kakor so je d“ležne take ali podobne knjižnice v ostalih krajih Italije. '
BOGOMIL GF.RI ANC
Kontovcl, september 19 5X (Nadaljevanje v torek)
va, ko mu bom telefoniral. Bil je videti obiska vesel, in kot pišem v beležki, sem se čudil, da se mi je on ponovno zahvaljeval, saj bi se mu moral jaz in sem se mu tudi.
Toda do nadaljevanja razgovorov ni prišlo. čeprav sva se bila ponovno srečala in se o marsičem aktualnejšem porazgovorila. Čutil sem, da je utrujen in da mu odgovarjanje na konkretna vprašanja povzroča napor in da ga pogled nazaj v njegovo življenje in delo vznemirja.
Vendar imam v svojih beležnicah iz prejšnjih let, zlasti iz leta 1951, ko je bil ponovno sam ali s prijatelji v Trstu, marsikaj zanimivega napisanega. Takrat sva se razgovarjala neobvezno, nekajkrat sva tudi potovala skupaj v Ljubljano, ali sama ali v družbi, in takrat je bil dr. Izidor Cankar se svez in poin dinamičnosti.
Spomladi leta 1951 sem se peljal iz Trsta v Ljubljano s Finžgarjem, dr. Cankarjem in Francetom Miheličem. Cankar ln Mihelič sta spremila Finžgarja v Trst, da si je oskrbel slušni aparat. Letalska bomba, ki je med drugo svetovno vojno udarila v njegovo hišo na Mirju in ga med ruševinami zasula. mu je bila okvarila tudi sluh. Na tem potovanju, ki je bilo na moč vedro in veselo, sem spomnil Cankarja na njegova predavanja Impresionizem in ekspresionizem, ki jih je imel okiog leta 1920 na ljubljanskem učiteljišču in ki so nam mladim fantom, prva odprla pogled v problematiko sodobne umetnosti Poslušal sem jih bil z navdušenjem in na potovanju sem dejal Cankarju, da bi si želel takih predavanj tudi za naše ljudi v Trstu.
»To bi ne bila slaba ideja,« je dejal Cankar.
Pozneje sem bil kakih desetkrat pri njem na domu, da sva izdelala obsežen načrt, katerega sva potem predložila merodajnim pri Prosveti tako v Ljubljani kakor v Trstu. Postopoma je prišlo do realizacije načrta in 2. 12. 51 ze beležim, da sem se peljal na Opčine dr. Cankarju naproti, ko je prišel predavat v Trst o slovenskih impresionistih.
O tem predavanju pišem 13. 12. 51.
»Cankarjevo predavanje v Avditoriju je privabilo od 500 do 800 ljudi, več. kot bi jih spravili skupaj Italijani za kateregakoli svojega predavatelja, in to brez reklame, z eno samo notico v Primorskem dnevniku... Cankarjevo predavanje je bilo v marsikaterem pogledu znamenito. Zanimivo je bilo po reminiscencah na o-bisk 300 Tržačanov pod vodstvom Gabrijelčiča na razstavi slovenskih impresionistov v začetku stoletja v Ljubljani in na razstavo slovenskih impresionistov leta 1907 v Trstu... Za večino Tržačanov je bil prikaz sile slovenskega impresionizma nov. Za zaključek je Cankar povedal, da ima marsikatera skromna slovenska hiša v provinci, na deželi in v Ljubljani kuiturne zaklade, namreč slike naših impresionistov. kakršnih marsikatero bogato opremljeno stanovanje v velikem svetu nima...« itd.
7	12. 1951. S Cankarjem
sva se v torek peljala iz Trsta v Ljubljano. Pripovedoval mi je marsikatero zanimivost, pa tudi čudovite stvari.
»Berite Swifta,» mi pravi. «To je eden od največjin duhov svetovne literature«
Prišla sva potem na domače literarne zadeve in začudil se je, da se je najina sodba skoraj v vsem ujemala.
»Mislil sem, da sem povsem osamljen, pa zdai vidim. da nisem,« je dejal.
Povedal sem mu. da sem z zanimanjem prebiral Trdinove spomine in da sem pri tem napravil tole opažanje: Trdina sam je še govoril s Prešernom, umrl pa je, ko je bil Ivan Cankar že na vrhuncu slave. Takrat srm tuli jaz ze obiskoval šolo — kako kratka je pravzaprav doba. odkar je Prešeren postavil temelj naši kulturi!
»Tako je,« je dejal dr. Cankar. «Hočem vam opisati svoje najmočnejše, morda svoje najusodnejše doživetje. Bilo je to septembra 1923 na Dunaju, na terasi hotela, kjer sem stanoval in se hranil. Bilo je čudovito jutro. Takrat sem bil docent na ljubljanski univerzi in sem dobil daljši študijski dopust. Naenkrat mi pride do zavesti — tokrat prvič!'— kako
\\
malo je pravzaprav teh še ne prav dva tisoč let naše dobe. Primer: nekdo, ki se je rodil v letu 1 in hi imel s tridesetim letom sina. bi imel s šestdesetim letom vnuka, ko bi bil še čil in krepak mož. Teh šestdeset let — to je ena velika generacija. Torej od Kristusovega rojstva pa do danes je minilo komaj trideset takih velikih generacij, komaj trideset mož bi si od leta 1 pa do danes podajalo roko! Zdrj pa pomislite, kaj je v teh borih tridesetih generacijah člove=tvc doživelo vojn in revolucij, političnih, gospodarskih in kulturnih iz-prememb! Ta zavest, to spoznanje je prišlo nadme kakor potres. Tedaj sem sklenil. da se ne bom oziral ne na levo ne na desno, mar-
Kongresna knjižnica v Washingtomi
več da bom šel svobodno svojo pot, ker se ne izplača živeti v kakršnikoli odvisnosti tisto kratko dobo. ki je človeku namenjena, da jo preživi, in ki je lahko tako polna!«...
«Vi ste omenili oodobno ODažanje,« je povzel. «Toda vprašam Vas, ali si sploh morete predstavljati, kaj jo pomenilo zame tisto odkritje. zame, ki sem bil takrat duhovnik?! Vidite, rad bi še toliko časa živel, da bi popisal .svoj. duhovni razvoj. Vi pravite «memoare», toda ne. zame zunanji dogodki niso vazni, važen je pred« vsem notranji razvoj, ki bi ga pa pooisal z brezobzirno odkritosrčnost jo.»
Naenkrat me je vprašal:
«Podcvitan.ie, ali veste, ';aj je podcvitanje? Seveda ne. To je nov Finžgarjev izraz. ki ga ie hotel dati za naslov svoji novi povesti v treh delih, a sem mu ga odsvetoval, čeprav je izraz sam po sebi dober... Kaj je torej podcvitanje? Junak (ali junakinja) Finžgarjeve zgodbe gre nekoč na polje, kjer kmetica gleda ajdo. ki je že •skoraj dozorela. Toda pod tO| i malone zrelo ajdo so malo-rastlinice, ki so komaj vzcve-* tele. Junak (ali junakinja) vpraša kmetico, kako je to, da je ena ajda že skoraj dozorela, ko druga komaj cvete. Pa mu (ji) pravi kmetica: «Temu se pravi podcvi-tanje: iz te ajde ne bo nikoli sadu.«
Cankar mi je povedal vsebino povesti in njeno pod-nct. ki je tu ne morem objaviti. Vendar je pristavil: «Ce boste pisali o tem v svoje beležke, pišite točno tako, kot sem vam povedal. To je resnica.«
Ni bilo -težko opaziti, da je začel dr. Cankar zadnja leta, morda zadnji dve leti nekam upadati in hirati. Temi. se je pridružil še nesrečni padec, katčrega posledice so ga rahlo ovirale pri ho-ji. To/ul je o preutrujenosti. tudi o os^mljehošti, ki je morala biti zanj, tako izredno družabnega človeka, še posebe; neznosna. Vendar je prišla njegova smrt tudi za bližjega znanca nepričakovano naglo.
Povem naravnost, da sem imel zmerom, odkar poznam Izidorja Cankarja, občutek, da je bil njegov Jormat večji, kot so ga prenesle naše ozke razmere. Bil ’ je učenjak. umetnostni zgodovinar evropskega kv,va. Bil je pisatelj, ki je s svojimi Obiski in z romanom S poti nakazal v slovenski literaturi novo, svetovljansko smer. Duhovniški talar ga je utesnjeval. Moral ga je odvreči. O-žina naših razmer ga je dušila. Šel je v svet kot diplo-. mat, kot poslanik najprej v Buenos Aires, potem v Kanado in končno v Atene. V Ljubljani je bil organizator našega likovno umetnostnega življenja, pobudnik in soustanovitelj Narodne :n mecen in soustanovitelj Moderne galerije, oiodovit delavec ‘in pisatelj ^a vseh kulturnih področjih Posebno pog’avje zasluži njegovo prevajalsko delo Prevajal je najizbranojša in duhovno najzahtevnejša in nairedkej-ša dela. Njegova izdaja in komentar spisov Ivana Cankarja. ki je bil njegov bratranec, so danes eden izmed temeljnih virov za spoznavanje tega najmočnejšega predstavnika slovenske Moderne.
Pred vojno je nekaj let predsedoval slovenskemu PEN klubu in Velikokrat sem moral občudujoče strmeti nad njegovim silovitim temperamentom, ko je vodil d:'kusije za upravičenost in prospeh slovenske kulture. Na vseh podvočjih. kjer se je udejstvoval, je bil pozitiven moz. Pri vsem svojem mogočnem temperamentu je bil čudovito zmeren in objektiven. S svojim redko bistrim razumom je hitro ločil važno od nevaznega. Meril je povsod zmerom v bistvo. Zastavil si je bil velikanske cilje, od katerih je mnoge uresničil. Obžalovati je, da ni mogel ostvariti vseh. Mislim, da ni pretirano. če zapišem: tak- možje se ne rodijo dvakrat.
PrimmT^Inevmle
— 4 —
5.
oktobra 1358
?. m m
•••niiiiiiitiiiiaiiiiiiiiitiiiiiiai iiiaiiiiiiiaiiianiiiiiitiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii«
Fižolčki
Spisal in narisal Milko “Bambič
Fržolček, Fažolček, Fežolček, Fažulček in jia Fi-žulčtk so bili bratci petorčki. Lahna sapica jim je pela uspavanke in jih zibala v ozki zibki stroka tja *lo jeseni. Tedaj je kmetič obral fižol in ga prodal gospodinji. Njej so se zdeli naši fižolčki za kuho predrobni. Odbrala jih je in vrgla na d torišče-Pikapik, pik - - - pik pok! so popadali v mehki pesek.
Pred nekaj dnevi je bil v Piranu tradicionalen sprejem novih gojencev pomorske šole, znan pod imenom uKrst pomorščakov«. Zanimanje občinstva je bilo o-gromno in dosti jih je tudi prišlo iz Trsta in o-kolice, da vidijo, koga bo pomorski ubog« Neptun sprejel in koga ne pod svoje okrilje. Po u-vodnem ceremonialu-sprevodu po mestu, obveznem kopanju v morju. kjer Je marsikateri poskusil tudi visoko slanost plavega Jadrana, Je bog Neptun sprejel te mladiče, ki so se namenili, da bodo pluli po široki modri cesti, pod Svoje okrilje.
c
v.
Presunljivi
lllllhfi
spomini borca-okoličana
i '1*4
Na dopustu sem., časa imam na pretek, pa jo mahnem v bližnjo vas obiskat starega znanca, s katerim sva bila več let skupaj v italijanski vojski. Vsedla sva se za mizo in si marsikaj povedala; polič, ki sva ga že nekajkrat izpraznila, nama je razvozi j at jezika. Njegova prijazna ženka naju je mirno poslušala in se obrnila k možu ter mu dejala: tSlavko, mnogo si že na dolgo in široko povedal, kar pa bo tvoj tovariš verjetno z največjim zanimanjem poslušal, mu pa niti z besedico ne omeniš*.
*Kaj pa?* sva oba vprašala.
'Kaj se ne spominjaš več, kako in s kom si se srečal tam na njivi, kjer imamo drva...*
tSaj res, ji je takoj mož padel v besedo in nadaljeval: «Veš, kaj takega se lahko prebere samo v knjigi ali vidi v kinu. Meni pa se je v resnici pripetilo dober mesec pred koncem vojne*.
še en požirek sva izpila in prijatelj je nadaljeval:
«Kakor ti ie znano, so me poklicali k vojakom 39. leta. Ko sem odšel, je
imel naš mali Milko ravno 10 mesecev. Kako težka je bila ločitev, si sam vo-skusil in ni treba, da ti razlagam. Skupaj sva bila vojaka in pozneje jetnika, dokler nisem zbežal iz našega taborišča in se javil prostovoljno k partizanom, kjer je bilo v taborišču že mnogo Slovencev. Ni minilo mnogo časa in so nas vkrcali ter odpeljali v Južno Italijo. Tam smo se dobro izurili uporabljati angleško orožje in nato so nas odpeljali v borbo v Dalmacijo. Tam so bile trde in ostre borbe', katere pa smo srečno prestali, ker med nami ni bilo omahljivca.
Meni se je ponudila lepa priložnost in šel sem spremljat zavezniškega oficirja v Slovenijo. Decembra 1944. leta sem bil že v Sloveniji. Zima je bila še precej huda, vseeno pa sem bil zadovoljen, ker sem bil tako ulizu doma. Mikalo me je, da bi šel še bliže k domu in ko so vprašali, kdo hoče na Primorsko, sem se takoj prostovoljno javil. Potovanje ie bilo jako nevarno in tvegano. Pa kaj ni bilo nevarno in tvegano v tistih okoliščinah. Ko se mi je
((Odnehaš ali nadaljuješ?))
na zatožni kloni v M
Vse kaže, da /e bila tam večina takih oddaj dobro zrežirana in «ponarejena»
ponudila priložnost, nisem pomišljal, kaj hočeš, saj sem bit zdoma že celih 6 let. Zame ni bilo nič neznosnejšega kot, da nisem o domačih vedel ničesar, da nisem niti vedel, če so živi m zdravi.
Dolga in težka je bila pot. Hodih smo samo ponoči in srečno smo prišli do postojanke, od koder je bilo samo dobri 2 uri peš do mojega rojstnega kraja. Lahko misliš, kako sem bil vesel. Nastanili smo se pri tej postojanki, toda kakor nalašč nihče o mojih ni vedel povedati ničesar, ker slučajno ni bilo nikogar iz tamkajšnjih krajev.
Prišel je marec, mnogokrat smo se spopadli s sov.ažniki in postalo, je jasno, da gre vojna h konou. V meni pa je vedno bolj *lela zelja, da bi napravil «skok> do doma. Po neki uspeli 'akciji* sem videl, da je naš komisar dobre volje in sem ga zaprosil. On mi je pa takoj odvrnil:
'Ne uganjaj neumnosti, saj bo kmalu konec*.
'Res je tovariš komisar, toda veš, da sem od dama že od leta 1939 in ne vem, če so domači sploh še živi*.
«Potrpi, ne bo se vleklo dolgo in ni vredno, da bi po neumnosti prav sedaj izgubil glavo in tako nobenemu koristil, najmanj pa sebi in družini*.
'Pa naj bo, pa bom se malo počakal.
če pa pride ukaz,	da	boste	na
vidnico proti nasi vasi, sem razpolago*.	.	iein	ra?
In res. Kakih deset dni P°Je7in mi govoru pride k meni nas kun ^ ^ pravi: «Ti si prosil komisarl“’oUičem. treba na izvidnico, da naj te p bQin0 Sedaj gremo, pripravi s*;nrarn v t*5*1 mimo tvojega doma, ker m ,n0 vasi oddati neko vazno spor°c tiho
Pet nas je bilo,	ko	smo P	nam
odšli. Navodila je	prejel kuj	zasen
jih zaupal, da bi	mi,	ce b	pre-
padel, izvršili povelje. Bil Je ‘ pozna
V Ameriki se še vedno ni poleglo razburjenje zaradi škandala, ki je nastal v nekaterih ameriških televizijskih družbah in ki grozi, da bo za nekatere od teh tudi katastrofalen.
Vi veste. kako so .bili A-meričani navdušeni nad televizijskimi programi, posebno pa nad takimi,'v katerih so se razni konkurenti merili med seboj v znanju in so lahko pri tem dobili tudi ogromne vsote denarja. Iz A-merike je prišla k nam tudi oddaja «Odnehaj ali nadaljuj«, ki je imela v začetkit tako ogromen uspeh in ki je še danes, kljub vsemu, ena med najbolj popularnimi.
No, v Ameriki, kjer je do »ti televizijskih družb, ki i-
majo vsaka svoj program, je bilo teh oddaj še več. In vsote, Jci iso jih lahko pri teh oddajah .konkurenti zaslužili, so bile tako visoke, da je bil ir.teres gledalcev res upravičen. Pri eni izmed teh oddaj, je lahko na primer konkurent s pravilnimi odgovori dobil Celo (14.000 dolarjev.
Vsi so 'se čudili znanju nekaterih konkurentov, ki sor s takšno lahkoto odgovarjali tudi n« najbolj težka in komplicirana vprašanja. Med ^temi je bil pred časom tudi komaj mletni deček, ki je ^z neverj«no' nagltto odgovarjal na vsa vprašanja' z bančnega in deviznega motlročja. Druga konkurentka je bila na primer zopet pravi matematični fenomen, tretji je bil
GRAFOLOG	O
TEHTNICA: Ne manjka Vam pobud. Impulzi močni. Opreznost pa je prevelika. Delajte načrtno. Bodite o-prezni v stikih z osebo drugega spola. Ljubite harmonijo in mimo urejevanje nepravilnosti. Vaša notranja nesoglasja imajo egoistično osnovo.
~luclde	Ut
(Prevedla MARA SAMSA)
Henrik ni bil eden izmed naglih v svojih odločitvah. Bil je natanko toliko star kot Amos Tuckle — petdeset let — in pri petdesetih letih še ni bil oženjen. Bil je torej eden izmed previdnih snubcev in Sarino srce je pričel oblegati približno tako, kot so srednjeveške armade oblegale mesta. Le s to razliko, da trdnjave ni prisilil z lakoto k predaji, marveč s tem, da je skrbel za Sarino prehrano. Pričel je s škatlami gumijastih pastilj, nadaljeval s škatlami čokolade in kdaj pa kdaj pristavil kakšno vrečo rdečih jabolk in sladkih pomaranč. Jasno je bilo, da misli resno in prej ali slej se je moral samo odločiti. Errja Oliver je ravnokar strgala eno izmed njegovih jabolk, ko je Amos Tuckle odprl vrata.
Toda brž ko so bila vrata odprta, se je na mah ustavil. Obraz mu je postal zelenkasto bled, nos so mu kakor zajčku stresali krči, roko je stegnil v Obrambo in se opotekel nazaj.
'Jabolko*, je kriknil s slabotnim gla-1 som. Ema Oliver je takoj razumela in vsa craivjordska pokrajina je vedela, da je za Amosa Tuckleja jabolko pravcati strup.	*
Tisti duh, ki se F zdel drugim tako sladak, je bil zanj smrten Ni ga mogel prenašati. Verjetno je postal tako občutljiv že kot otrok, ko je kradel jabol ka v sadovnjaku Jabe Hallama in ga je ta na smrt pretepel, no recimo, skoraj do smrti.
Za Amosovim hrbtom je Ema Oliver vrgla jabolko stran in kak ducat piščancev se je spustilo nanj. Roke si je obrisala v predpasnik in vzkliknila:
€ Povsem sem pozabila, da ne morete prenašati jabolk*.
'Omotičen postanem*, je rekel Amos in pri tem globoko vzdihnil. 'Ne trpim jih v svoji bližini*.
Res je bilo tako. Ako si zavil jabolko v oljnat papir, ga dobro zapečatil in skril v najbolj oddaljeno shrambo ter navrgel nanj poln kup čebule, je Amo-
sa že spreletavala bledica, brž ko je vstopil v hiso. Nosnice so mu drgetale in ves je trepetal:	«Jabolka! Čutim
duh po jabolkih!* Na snaho Beti se je najbrž jezil samo takrat, ko je pustila Ediju prinesti jabolko domov. Takrat je bil pes iz sebe. In še kako!
'Ne vem s kom bi radi govorili*, je rekla Ema, 'toda ce bi radi govorili z menoj, je bolje, da mi poveste kar zunaj. Vsa kuhinja je polna jabolk, če pa hočete videti Saro, pojdite skozi glavna vrata v sprejemnico. Tam boste vsaj čutili duh po kafri*.
'Rad bi videl Saro*, je rekel Amos Tuckle m se obrnil, da bi vstopil pri glavnih vratih. Sara je bila sedaj že pripravljena in ga je že čakala s svojimi gladkimi, žametastimi lasmi. Od prla mu je vežo in Amos je z veseljem vdihgl duh po kafri.
'Sram me je, da kakor s tujcem ravnam z vami*, je rekla Sara in privzdignila zaveso. Toda nekaj ur bo poteklo, preden se bo v kuhinji izgubil duh po jabolkih. Henrik Grimshaw mi jih je prinesel polno košaro. Dišijo pa ie tako! Se nisem videla jabolk, da bi tako dišala*.
Amos je sedel na divan Z veseljem je vdihaval duh po kafri, ki se je na debelo razvlekel tudi po divanu.
'Henrik Grimshau)?* je vprašal. «Kako, da vam Henrik Grimshau) nosi jabolka? Saj ne kupčuje z njimi, saj je kovač*.
*Eh, od časa do časa me obišče*, je odgovorila Sara. 'Prav v zadnjem času je pogosto prihajal. Zdi se. ko da bi prihajal rad*.
Nasmehnila se je, ko da bi hotela reči, da imajo Henrikovi obiski neki posebni, skrivnostni, ženitveni namen. Amos je takoj razumel.
'Ubogi revež!* je vzkliknil. 'Sama kost in koža ga je. Ne zmore, da bi mu zrastla dlaka, kakor jegulja. Nočete mi vendar reči, Sara, da bt vzela človeka kot je Henrik Grirrishaiv?*
Govoril je tako, ker je menil, da je
Henrik Grimshau) res pravi revež. Sodil je, da ni ničesar zmožen. Pri petdesetih letih je bil še vedno navaden kovač, ki se je ukvarjal s tem, da bi izumil nekaj, kar ni bito mogoče izumiti. živel je od priložnostnega zaslužka, pilil je žage, krivil, srpe, popravljal puške in delal ključavnice. In potem . ■ Pri petdesetih letih je imel še manj dlak kot pri enaindvajsetih. V vsej craivfordski pokrajini je bil edini, ki je brez spoštovanja govoril o slavni bradi Amosa Tuckleja.
«Ako hoče kdo biti podoben ovnu, naj bo, nič nimam proti,* je ugovarjal vsakomur, ki mu je hvalil Amo-sovo brado. In če je bilo kaj, kar je moglo pregnati bledico iz Amosovega obraza, je bila prav gotovo novica, ki mu jo je Sara pravkar povedala. Naenkrat je postal ves rdeč. Toda Sara se ni jasno izrazila, da se hoče poročiti s Henrikom.
'Kar se tega tiče ne gre, da bi rekla eno za drugo*, je pripomnila. 'Kar bi lahko rekla, zadeva le naju dva. če kakor kaka jegulja ne zmore, da bi mu zrastla dlaka, vam povem, ne zdi se mi potrebno, da ženin za doto neguje kocine*.
'Mogoče», je odvrnil Amos. 'Naj bo, kakor hoče, Nekateri menijo, da so kocine na obrazu znamenje moči in sile. Moški, ki mu zraste brada do tal in se mu razteza po tleh še kakih trideset centimetrov, ima v sebi zdravje in moč*.
'Morda*, je pripomnila Sara. 'Nič nočem reči. Moj ubogi mož si je na vsak način vsako iutro bril brado in ni bil zaradi tega nič manj vreden Osebno ne spoštujem manj onega, ki ne nosi s seboj tolike brade, da bi se cela žimnica lahko naredila iz nje. Po pravici in brez poklonov vam povem, da mi samo misel na zavoj z brado, zataknjeno za moško srajco, vzbuja kurjo polt. Niti pomisliti ne smem na to*.
'Sara,* je pričel Amos, kajti pričetek njegovega nameravanega snubljenja ni bil ravno povoljen. 'Ste li kdaj sploh videla mojo brado?*
'Ne*, je odvrnila. 'Toda toliko sem slišala a njej, da mi že preseda. In nočem je videti. Ne trenutno ne nikdar ne bom občudovala tega, kar spada na sejmarsko stojnico*.
Amos je imel roko že. pri prvem gumbu na srajci. Pustil je, da se mu je povesila in istočasno je vstal z divana.
(Nadaljevanje prih. nedeljo)
podkovan v zgodovini itd.
In na vse te konkurente,' kot tudi na organizatorje oddaj je padla sedaj grda črna senca. Prišlo je namreč na dan, da so nekateri konkurenti še pred oddajo vedeli za vprašanja, ki jih bodo dobili in da so si lahko tako pravilne odgovore že pripravili.
Kako je prišlo to na dan? Na zelo enostaven način. Dva konkurenta televizijske oddaje, ki je nosila ime «Dotto», 'sta čakala v predsobi, da prideta na vrsto. Moški je bil zelo razburjen ter se je nervozno sprehajal gor in dol Po sobi. Zenska je bila videti bolj mirna. Tiho je sedela v kotu in na skrivaj pogledovala na listek, ki ga je krčevito držala v roki. Kaj neki čita, si je mislil konkurent. Za ponavljanje snovi je bilo malo pozno in na takšnem majhnem listku tudi dosti zapisano ne bi moglo biti. Njegova radovednost je bila vedno večja. Kaj neki je na tistem listku? Medtem so se odprla vrata in uslužbenec televizijske postaje je poklical konkurentko v dvorano. S takšno naglico je vstala, da ji je listek padel iz rok in toliko je bila v tistem trenutku razburjena, da tega niti opazila ni. Opazil pa je to konkurent., ki je izrabil ugodno priložnost in listek pobral. Takoj ni niti razumel, kaj je bilo na njem napisano; toda ko ga je bolje prebral, je začudenjem opazil, da so bili t:a njem odgovori, ki jih je v tistem trenutku konkurentka s takšno lahkoto dajala pred televizijskimi kamerami in gledalci v prenapolnjeni oddaji.
Torej tako je s to oddajo, si je mislil konkurent, ki je sel tokrat prvič pred televizijsko kamero. In šinilo mu je v glavo, da bi lahko to siojo tajnost dobro izkoristil. Brž ko je opravil svoje in odgovoril na vprašanja, ki za pivič niso bila preveč težka, je odšel k enemu izmed organizatorjev oddaje in mu povedal svojo skrivnost. Ta je bil seveda pripravljen odkupiti listek in njegov molk za 150o dolarjev. Kupčija je bi-' la dobra in konkurent jo je sprejel.
Toda tu se zadeva še ni končala. Organizator se je r.amreč obrnil z listkom na vodstvo televizijske družbe z zahtevo, da mu za njegov , n olk plača še mnogo višio vsoto. Izsiljevanje je šlo tako naprej, dokler ni prišlo do ušes tistih, ki niso bili pripravljeni več molčati, temveč so hiteli priti stvari do ana in vso zadevo razčistiti.
In škandal je bil tu. Vsi navdušeni gledalci raznih televizijskih oddaj in iget so izvedeli, da so nekateri konkurenti, ki so s takšno lahkoto služili milijone, že prej vedeli za vprašanja in da so dobili potrebne informacije ce-1- od organizatorjev oddaj, oziroma od velikih tovarn in podjetij, ki so te oddaje plačevale ,da bi delale, reklamo svojim proizvodom.
Pa še več so Američani izvedeli. Prišlo je namreč še na dan, da je dobil že vnaprej vprašanja le tisti konkurent, za katerega so organizatorji ugotovili, da ima pri gledalcih ameriške televizije uspeh, Brž ko i se j? njegova popularnost zmanjšala ter se je zanimanje gledalcev obrnilo na drugega konkurenta, ah konkurentko, ni dobil več vprašanj in namerilo se je žp trko, da je še pri tisti, ali naj. kasneje naslednji oddaji padel.
Razburjenje in ogorčenje je bilo med gledalci tako veliko, da so mnoge ameriške televizijske družbe začasno uki-r.ile vse takšne in podob le cddaje in jih nadomestile z drugimi, ki ne vzbujajo polemik, a ki niso tudi tako privlačne.
Alfa Rilia
Tih 'zaupal, da bi mi, ce bi	v	pre-
padel, izvršili povelje. Bil Je	>	oZns1
viden in dober vodic, saj	J	po
vsako stezo. Prišli smo do<	9	,g 6j|a
katerim stoji naša vas, cep ,omato temna noč. sem dobro faz ;e utrip?' hišo, srce mi je pričelo mocnej	dfl ]t
ti in do solz mi je prišlo. D bila tema in da tovariši tega ™ osi| tal videti. Previdno smo se ognw prisii smo imeli tak ukaz. Srecnc	-	nestrVn°
na določen kraj, kjer so nas ze	igtro
čakali. Izročili smo pismo, -	^ se
okrepčali, odpočili in Pred zopet vrnili proti Vft°T «Lenc<i>. 7.
Po poti sem zagledal *teT. pil d sem ga takoj spoznal, saj JB bližnje vasi.:	■	z rnoi0
«Slišit.e, človek božji, kako je
družino?	.	ria	te	ne
<Kdo pa si ti? čigav st, da
poznam.*	.	_ n)i me
'Tomažev	Slavko	iz	B...,
poznate?*	j Kolti10
«A, ti si. Vaši so vsi zd.raV.,Pseli, ^ let si že	od	doma.	To	bodo
jim bom sporočil!*	ajU	7?
«Sedaj pa moramo °diti,* dant. prekinil kurir, « ker se £e..s boV,°. Nekaj že veš o svojih dragih, n ^ na griču	pri tvoji	vasi, bomo
na varnem.*	.	, nekši
Se sva s Ferencem* izmenjam besed in se veselo razšla.	vaSjt,
Ko smo prisii na grič nad naj je se je že precej zdanilo. Vi dem ^g. vas, videle so se njive, ki so zale strmo v hrib.	drVi	j*
«Tista njiva, kjer je kup
naša.*	„	seial
tSkoči malo pogledat, ravn gre proti drvom neki deček. Jfnvil^ komisar mi je rekel, ko bomo ža da lahko malo poizveš. Mi se °	^
vsak primer skrili in pazili. Teci se vrni.*	k0	P'
Stekel sem po pobočju gncm ^ K rir še ni dokončal stavka. s^-l0ln. m drvom in bil tam še pred acck me opazil, ker sem prišel iz	S0,
ri in skoro ustrašil se je, ko pozdravil.	.	ifl
«Zdravo fantina, kako si zgo priden.*	kak0'
«Partizan!* je bolj zadinai, 'jie spregovoril. <iSaj se ne bojim*, malo glasneje. «Mama še boji a in fasistov, meni pa ne vece
den nič.*	,	i	tako	P
■zKoliko let pa ima{, da si gumen?*
«Kmalu bom ime' 7*.	-	jk<r
«Kaj se me nič ne bojiš?* ro v skrbeh vprašam.	ne	6'
«Da bi se bal naših? To Pa
bilo pametno.*	vnreni1^"
r-Tako je prav. Ti si mi cel.,9y Kje so pa sedaj Nem.ci in fa ,mo, 10 cRavno sedaj, ko sem šel h11 vstajali*.	. t>il°
Torej ni mogoče več iti v va , ^ bi preveč nevarno. Pomislil sem fjjuga zaprosil: «Feš kaj, bodi tako zen in ponesi ta listek Tomažev ki*. Vtaknil sem mu listek v ze”‘ragiv ži hitro, da te ne vidijo ti črni ^ je «Ne bodo me ne. Slišite, saj moja mama'*	_,0
«Kaaaj praviš, ali si ti
Milko?!*	nart*#1*
rSeveda sem, kaj ms tudi Pa poznajo?*	ein <7?
<Kako velik si Milko.* Objel scf0fO in se skoro razjokal cd veselja- dali, teci domov, mama ti bo že P0 i" kdo sem. To poleno vzemi s s Lirliliy-teci, da ne bodo fašisti kaj 2 vrnil f Se enkrat sem ga objel in se dajctfi-tovarišem, ki so me že resi-PP710. ji0^ Obrnili smo se moti vasi. 1 ^ jt hiše je prišla ž;nska postavo-’ pomahala v pozdiuv. Zavriskal	2f(jK-
veselja in pognal titovko visoko
MAKS
OP
B ■ M
VELJAVEN OD 6. DO 12. OKTOBRA
v*
Oven (od '11 3.
do 20. 4.) Odlično se boste počutili. Boste dinamični in polni energij, tako da boste z lahkoto zmogu obsežno delo. Novi dohodki. Veter zelo ugoden.
Bik (od 21. 4 do
20. 5.) Imate možnost uspeha, če boste znali Premostiti delikatno vprašanje Nobenih materialnih skrbi. .Delo in zaslužek.
Dvojčka (od 21.
5. do ?0. S.) Oblaki na obzorju lahko motiio vaš srčni mir. Teden je ugoden, da izvršite svoje na-, Sreča vas bo sprem-i. če bošte krepko plju-V roke.
Rak (od 21. 6. do
22. 7.) Vaše pobude bodo naletele na zapreke. Neko srečanje bo razveselilo srce. Utemeljena upanja. Čuden primer, ki vam lahko knrjsli.
3
Lev (od 23. 7 do
22. 8.) Teden bo dokaj razgiban, vendar pazite, če se srce prehitro vname, zadeva o-bičajno ni dolgotrajna. Okolica vam ni preveč naklonjena.
Devica (od 23. 8.
do 22. 9.) Prijetne novosti, slučajna vesela srečanja. Zaročencem sveti posebno ugodna zvezda. Vabilo. Neki načrt, se bo izredno hitro uresničil.
Tehtnica (od 23.
9. do 22. 10.) Teden se bo pričel z novimi upanji in tudi z novimi razočaranji. Vendar pogum, s
pravilnimi odločitvami in dejanji lahko mnogo popravite
Škorpijon (od 23.
10. do 21. 11.)
Globlje se boste seznanili z osebo, katere obraz se vam prikazuje v snu. Vendar ne bo vse Inko gladko.
©
Strelec (bdTeden
do 21. 12-) zja-
bo razgiba sti na sen,ročjU. talnem P°dr0;:-v
Verjetne .-n0Sti kot
dritT.
ste
fr
ske
Zaslužek bo višji, predvideli. Sporočil0-
Kozorog	Ke'
12. do H i ’ .rušiti bo treba žinske P bodo pa ne hu(Ji.
posebno	jo
Drugače Pa zvezde zelo ugodne*
srečno	:	pl'
Ne hodite pesimisti.
mate razlogov.
60
Ribe (od 2®bijub-20. 3.) Ne OD Ijajte na veSte če sami ne s0
dobro, kakf jfe-vaši občutki koliko ter J A0.
delu, Vendar vse se bro končalo.
k
*■' s,^	,
M Wi. :•
Mmovljena podružnica inštituta za uporabo jedrske energije v kmetijstvu
V teh dneh pričakujejo «atomska» semena za setev na poskusnih poljih v tržaški okolici
tlita ,trZaikem sedežu Inšti-! ta za pn
| jedrske
be uS ,ProucevanJe upora-tijstvi energije v kme'
dnehU ^‘čakujejo v teh
fktivnihrVQ pošiljko radi0' Ore „ sernen jn rastlin.
je bii . nov° ustanovo, ki na knni ormalnc ustanovljene n* aj prec* tedni in ka-»Prafa«™*11 je Proučiti vsa Spiij. J3, k' so v zvezi z r,ja VC!J0 jsdrskega zarče-rpji nietijstvu in živino-
k° so v nekate-.rzavah, predvsem v tern 3,^® poskusi na Ps-ei^,_droe»11 že presegli
Pieizkr ' u ze presegn aktivni 150 3n se radio-
kateren,12010?1 ze na marsi' kom ,, Področju z uspehi1 gledpr!bljaj°’ s0 v lta' to je . .tega zaostali. Za-
štituta Uridi narnen tega in-de!om ’ oa se s pospešenim Vftr,ja na Področju proučs-v kmof'n OPorabe izotooov učin-
h t;v vključi v nastajajo-ticVo °P£ko atomsko usta-
Pole?
Hega i5 Proučevanj praktič-?a prZ”acaja Pa bo Inštitut
H
““Cl
m;., . tudi nekak informa-center in sicer na
Proučevanje uporabe je-
energije v kmetijstvu
'l^aoVen' in praktični tbfcžp ’ ^ko da bi lahko dognanja postopo-- lcirali v program po-
Obvestilo
^letovalcem
nart°kra,insko kmetijsko z°rništvo sporoča:
temenski krompir
30
č()j sePtembra so se pri
*° doSPire^emati naroil,a, in Oaitur.	n°vembra t.l. za
Dirja	se*enskega krom-
HAik v montikaciji vrste Ofc
resir, ročilu mora zainte n* r dl kmetovalec plačali n0 Ui,Un 2® br, kar približni cenj162* p°l°vični prodaj
2. T	.
te >n sadno drevje Prav t-i,	)
#sh>čila se sPre.1em»3°j dik	z»	nakup	trtnih	sa-j
s,dneva1Viak in cepljenk). r«lic t drevja (češenj, malinov feipe!j man'
Ob d) ter oljk. t°Va|e narc^ilu mora krneli Plačati na račun:
9 20*?- d*v'ako trtnih sa-nih Sart. r	za	cepljenko	trt-
S9(1no	,k’	50	lir	za vsako
Vsa|t0 "rtvesce, 100 lir za Kef ° 3čn° drevesce.
*rtnt Se bodo razdeljevale Vesca (adilie *n sadna dre-■N,** 0Uke v jeseni in
• ■uiani .	*------
1» ia ■ Potečejo naroč'-wenikJesensk0 saditev HI-
d»»sko tJ za sP°mla'
1959. Pa 15. februarja
Selekcionirana
temena
*° vse^rtmia^° se Prošnje, in n* ra» er ne bo izčrpa-"»kun Pdl°žljiva vsota za ric jn 0t*branih semen žita-
V najvi-i°Vrtn’n‘ Prispevek 0 «an . znesk» 30 odst.,-c*m.pr;ri IZrecno kmetoval-Pridtu e,0Valčem za seme, °k°liših ° V semenogojskih
ktij jn . Peoblaščenih podvojen, Pogovarjajo vsem V'd*va. 1 k' Jih zakon pred-
4. §.
r°ji in poljedelsko orodje
0 30
L^ietnai novembra t.l. se k> Sua3° Prošnje za na-delsw.	strojev in po-
tsktor. ®a orodja:	malih
lov,	slamoreznic, plu-
!o°lnirkl(*ravličnih preš, lt|(l'ani,-. črpalk, vprežnih hlkov h grabelj, zalival
večanja proizvodnje kmetijskih posestev Institut pa bc seveda tudi r.udil kmetovalcem, tehnikom in zem. ljiškim posestnikom sploh podatke znanstvenega proučevanja v najrazličnejših fazah .
Tržaška podružnica omenjenega instituta pa bo i-rnela predvsem nalogo izvesti nekatere poskuse praktičnega značaja, ki naj ugotovijo pomen uporabe izotopov na raznih semenih in rastlinah na našem področju s specifičnimi klimatskimi in zemeljskimi pogoji, poleg tega pa še voditi propagando na področju, ki da-ieč presega meje našega o-zemlja. V ta namen bodo v Miljskih hribih, na Kon-kmelu in v Grljanu posadili nekaj njiv z rastlinami in semeni, ki so bila v laboratorijih izpostavljena radioaktivnemu žarčenju oziroma preparirana z izotopi. Poseben odbor kmetijskih strokovnjakov bo nato skrb-r.o sledil rasti in razvoju teh rastlin oziroma semen ter spreti beležil dosežene lezultate. Za naše področje, čeprav ne predstavlja velike postavke v splošnem italijanskem kmetijskem go-suodarstvu, bodo za poskuse prišle v poštev predvsem razne povrtnine in nekatere žitarice. Tu naj takoj poudarimo, da semena in rastline, ki so bile preparirane z izotopi, ne predstavljajo za okolico nobene nevarnosti, toliko manj seveda pridelek, ki bo zrasel iz teh rastlin oziroma semen,
Toda poskusi se ne bodo omejili samo na saditev rastlin in setev semen. Pomembno področje, ki še ni dovolj raziskano, predstavlja tudi mrčes oziroma borba proti njemu. V našem konkretnem primeru bodo preizkušali «atomizirane» preparate v borbi proti češnjevi muhi. Znano je namreč, da danes ni stoodstotno učinkovitega sredstva proti temu mrčesu in prav zaradi tega bodo poskušali raznim preparatom dodati snovi, produkt zarčenja, ki naj pokažejo, če bodo s tako prepariranimi sredstvi dosegli beljse uspehe.
Kmetijstvu se odpirajo nove možnosti razvoja, kajti poskusi v tehnično bolj razvitih državah so že do-icazali veiike prednosti pri sejanju semen, ki so bila pred setvijo izpostavljena oziroma preparirana z radioaktivnimi izotopi. To se jc pokazalo predvsem v večjem in boljšem pridelku, v odpornosti rastlin proti raznim boleznim in v borbi proti mrčesu ter zajedal-cem. Vsekakor smo lahko zadovoljni, da imamo v Tr stu podružnico omenjenega inštituta, kajti tako bodo naši kmetovalci lahko od blizu, sledili poskusom, ki bodo prav gotovo dali pozitivne rezultate In morda m več daleč dan, ko bodo naši kmetovalci segali samo še po «atomskih» semenih in rastlinah.
lih, ki so jih prejeli na obči-1 ni, bo tudi to v teh dneh končano, tako da ni več daleč dan otvoritve toliko časa zaželenega novega otroškega vrtca.
PRAPROT
Že nekajkrat smo imeli priliko videti, kako znajo nekateri tržaški lovej, ki imajo v zakupu lov v našem (šempo-lajsko-praprotskem) in naDre-žinskem katastru, ceniti našu kmetsko lastnino. Naj je ta a-li ona kultura (pašnik, travnik, polje ali vinograd), njim je vseeno.
V nedeljo sta pod našo vasjo lovili dve skupini. Stikali sta za divjačino po vinogradih in pustili psom, da so se prosto gibali med ajdo, ki je pravkar v polnem cvetju. Neki gospodar, ki je slučajno bil na -svojem zemljišču, jih je o-pozoril, da ne ravnajo v smislu lovskega zakona, oziroma kakšno škodo so mu povzročili psi. Eden od prve skupine mu je na to zalučal v obraz žaljivko «sčavo». Ko mu je ta odgovoril, «Ce sem jaz ščavo, ste vi nespametnež (stupido)!» je lovec že vzkipel, ceš da ga je žalil in mu zapretil, da če ne molči, ga bo ustrelil v klobuk.
Tako torej, mi ne smemo ščititi svoje imovine in moramo biti srečni, ce nas gospoda »obišče«, nam po mili volji tepta naše pridelke in povrhu še tako žali. Ali smo zašli v srednji vek. ko je moral kmet-podložnik pogoltniti vsako gro-fovo nasilje in krivico? Mogoče pa imajo nekateri od te.) lovcev v sebi še ostanke fašistične miselnosti. Ce jim m-smo pri srcu, naj ne hodijo k nam. Mi smo na svojem in to čuvamo pred vsakomur, ki nas skuša oškodovati. Odi ično pa povemo, da se ne pustimo zasramovati od nikogar, vsakogar spoštujemo, a le, če spoštuje tudi on nas.
BOL J UNEC
Trgatev je za nami in v kleteh so sodi polni. Vinska letina je bila dobra, saj je vina skoraj še enkrat toliko kot . lani. Toda ne smemo pozabiti, da je ves ostali pridelek odpovedal, saj ni bilo ne sena, ne fižola, ne krompirja ne drugih pridelkov. Je že tako, da če nekaj kmetu ustreže, mu po drugi strani odtegne. Sedaj nam preostane še čakanje do sv. Martina, in če hočete tudi že prej, pridite v Boljunec na kozarec dobrega domačega vina.
V poletnih mesecih, predvsem ob večernih urah, je bilo v gostilnah precej živo, posebno ob igrišču za balinca-
nje, kjer so igralci tudi pomerili svoje moči na nekaj dni trajajočem turnirju. Toda to je sedaj mimo in tako so se nekateri začeli meniti, kako bi organizirali turnir igranja kart. Kaj bo s tem se za sedaj še ne ve.
Ker smo že pri tem, naj o-menimo tudi željo nekaterih, da bi sedaj, ko prihajamo počasi v zimo, začeli misliti tu di na kulturno-prosvetno življenje. Na tem področju je vse zaspalo, čeprav ne manjka ljudi, ki bi sodelovali pri tej ali oni stvari. Potrebno bi b.-lo le, da se nekdo za stvar zavzame.
Končno naj še povemo, da se je v zadnjih dneh ponesrečilo več domačinov oziroma vaščanov iz sosednih vasi. Vzroki nesreč so zelo različni, vendar ne bi škodovalo nekoliko več previdnosti pri vožnji z motornimi kolesi, saj Je znano, da nesreča nikoli ne počiva!
KRIŽANKA
,,	■:>	••	••	s
ST-
Ob trgatvi
(Foto Mugajna)
iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiuiiniiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinii
Zor strokovne	km
in delo na prosvetnem področju
BESEDE POMENIJO:	;
VODORAVNO: 1. vrsta reč-, ne ribe, 6. besedni spopad, | 11. okras konja, 16 kamen, j ki ga uporabljamo pri britju, i 17. ime pisatelja Trubarja, 18.1 prtljaga, kar se vzame na I pot, zlasti v vojski, 19. geo- j loška doba, 20. prevlečen s tanko plastjo neke kovine, 21. del mize, 22. lat. predlog, 23. | okrajšava za oziroma, 25. gr- j ška črka, 26. vas v okolici Ljubljane, 28. moško ime, 23. oblika pomožnega glagola, 31. razmerja, 33. primeri, vzori, 3a. lep, 36. gosposka, javna veljava in moč, 37. vrsta vi-na, 38. teče iz bruhajočih ognjenikov, 40. loščilo, 41. znak za radij, 43. strupena kača, 44. osebni zaimek, 46. dedna zasnova, 47. gora v Ju lijskih Alpah, 49. mestece v vzhodni Istri nad Kvarnerskim zalivom, 51. vrsta lepen. ke, 53. otok v Jadranskem morju, 54. pravila lepega vedenja, 55. slavnostna pogostitev posebej povabljenih gostov, 57. star naziv za pivo, 59. okrajšano žensko ime. 60. začetnici imena in priimka slovenskega jezikoslovca (1780 do 1844), 62. del voza, 63. u-radni spis, 65. šolska potrebščina, 67. slikarska potrebščina (množ.), 69. škoda, poškod. ba, 70. zelo močno slišen, 71. motiti; poganjati, 72. geometrijska telesa, 73. oče. 74. ako, 76. gradivo, 77. začetnici priimka in imena slov. delavske, ga pesnika in pisatelja, ki je til med vojno ustreljen, 79.
elezov oksid, 80. zemeljske
konice, 81. majhna ptica ujeda, 83. priprave za ugotavljanje količin, 86. Zevsova ljubica, 87. igralec v nogometnem moštvu, 88. roman brez literarne vrednosti.
NAVPIČNO:	1. inserat, 2.
del imena iraškega politika, k: ga je nedavna revolucija pokončala, 3. zemlja pod nogami, 4. rdečelas, rdečedlak. I 5. veznik. 6. predlog, 7. zna- i čilnost pesmi. 8. žensko ime, ! 9. potuhnjen, zahrbten, 10. eto- I čič v Jadranskem morju, 11 j telovadno orodje (mnoz.), 12.' z veseljem, z voljo, 13. del \ imena prve slovenske filmske i .gralne, 14., priznan uporaben, katerega beseda veliko j zaleže, 15. prva in zadnja črka i -oecede	17. postaja	na	progi	j
Trst —	Ljubljana,	18.	javen	i
govorni	nastop, 24.	znamenje,	I
27. lakota, 30. zagon, polet, 31.1 formirati, 32. del kolesa, 33.! uel pogonskega motorja, 34. ; tretja in prva črka besede j j:od 11. navp., 35. zagotovo i trdi, prepričujem o gotovosti j :.cke stvari, 39. pritok Ljubljanice, 42. tuje žensko ime, 45. pripadnice evropskega naroda, 43. okrajšava za primer, 49. majhna kolena,	50.	kazal-
ni zaimek, 51. v popolnem neredu, 52. ' kazalni zaimek, 56. vrsta brezbarvnih hlapljivih tekočin, 58. vrata v plotu. 61. trdnjavica na pragu Splita, 64. kajenje, 65. dragu-cena kovina, 66. predlog, 67. eden izmed prstov, 68. latin-tki veznik, 69. moško ime, 75. bog vetrov, 78. neusmiljen, ne. popustljiv, 80. japonska mer-
ska enota, 81. okrajšava za srednji, 82. znak za berilij, 83. kravji glas, 84. ?nak za iridij, 85. veznik.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. internacio-nalizem, 17. navtik, IS. niifia-žiran, 19. ta. 20. slano, 22. Go. Iubary 23. mm, 24. tira, 25. beš, 27. Ncrik, 28. Bern, 25. rti, 30. čekan, 32. med, 33. Mapai, 54. ua. 35. siromak, 37. N EP. 39. marš, 40. Gala-paijos, 42. neg, 44. lik. 45. eh, 47. kič, 4o. Ceres, 50. Rok, 52. je, 53. rteo, 55. mir, 57. centriram, 59. trme, 61. mar, 63. narežem, 64. sl., 65. amidi,
66. Boo, 68. tobak, 69. sla, 70. ciki, 71. Gojko, 73. Krn, 74. Leon, 75. Ina, 76. d oznaka, 78. [etui, 79. ja, 80. kolektu-ra, 82. kodein, 83. Napoleon Bonaparte.
NAVPIČNO: 1. instrumenta, cija. 2. nalita. 3. tvari, 4. Etna, 5. rio, tik, 7. Ca, 8. mg. 9. ogori. 10. nalom, 11. ažuren, 12. tibiden, 13. Irak, 14. zar, 15. en, 16. Kamniške planine, 19. terarij, 21. pokop, 23. Nepal, 25. beračim, 26. Samac, 28. bam, 30. čilim, 31. nagec, 35. sak, 36. koren, 38. Parižan, 41.	senat,	43.	gorek,	46.	Hermina, 49.	strok, 51.	kam, 54.
omika, 56. rabozel, 58. rebro, 60. Edi, 62. ranjke, 64. siouit,
67.	okato,	69.	seter,	71.	golo,
72.	okun,	74.	Leda,	76.	dop,
77. arb, 78. lop, 80. K(ovačič) A(nte), 81. ao, 82. K A.
Se nekaj tednov in začela se oo zimska sezona, čas, ko se naši kmetje in ljudje na podeželju sploh lahko nekoliko oddahnejo od napornega dela v poletnih in jesenskih mesecih. To je najprimernejši čas. ko lahko nast okoličani posvetijo del svojega časa tudi drugim rečem, in fhed temi tudi skrbi za svojo strokovno izobrazbo.
Večkrat smo že pisali o potrebi kmetijskih tečajev, ki jih kmetijsko nadzorništvo tu pa tam prireja po nekaterih vaseh tržaške okolice. Mislimo. da je sedaj prišel čas, da o tem spet spregovorimo, kajti ne bi hoteli, da bi nam kasneje spet očitali, češ sedaj ste se spomnili, ko je sezona že takorekoč mirno. Tako bi predvsem želeli in predlagali, da bi bilo letos čim več kmetijskih tečajev, ki naj zajamejo oo možnosti vse več. je vasi tržaškega področja. V ta namen bi moralo kmetijsko nadzorništvo predvsem poskrbeti za ustrezna denarna sredstva, ki so v preteklosti, kot nam je znano, vedno primanjkovala.
Tu moramo seveda spet ponoviti že staro pesem, ki jo na kmetijskem nadzorništvu dobro poznajo: kolikor je le mogoče, naj bodo ti tečaji v slovenskem jeziku, kajti le v tem primeru je zagotovljen uspeh. Praksa je namreč po kazala, da se predvsem starejši kmetovalci nikakor ne morejo sporazumeti s predavateljem ali pa ga razumejo te na pol, kar prav gotovo ni v korist pouku in namenu tečaja samega. Kmetijskih strokovnjakov, ki obvladajo slovenski jezik, ne manjka, manjka le dobra volja in pa že prej omenjena jinančna sredstva. Zato bi pristojnim
oblastem, predvsem pa ravnateljstvu za kmetijstvo pri vladnem generalnem komisariatu; kmetijskemu■' natteorjik itfti ‘in’ trgovinski 'Jzbomici toplo priporočili, da nujno proučijo to, vprašanje in sestavijo tak načrt,. da bi v letošnji ..zimski sezoni lahko 'čim več kmetovalcev obiskovalo prepotrebne kmetijske strokovne tečaje.
Zimski meseci pa so primer, ni tudi za, druga udejstvovanja, predvsem na kullurno-prosveinem področju. Mislimo da bi bilo treba letos, po tako dolgočasnem mrtvilu, spet začeti gibati, saj je prav žalostno- poslušati kritike, ki gredo na račun naših vasi, ki so nekoč in še ne dolgo tega, prednjačile pri delu na kulturno - prosvetnem področju. Želeli bi, da bi po prosvetnih ‘društvih zavel nov veter, ki naj zdrami predvsem mladino.
Primernih prostorov ne manjka, n a razpolago so režiserji in pevovodje, knjižnice so v glavnem dobro založene ’n le z malo truda bi lahko naše prosvetno življenje zaživelo tako, kot je cvetelo še pred časom. Pomislimo že sedaj, kaj bi lahko napravili, pomenimo se z drugimi vaščani in poglejmo, kakšne možnosti imamo. Z delom na kul-turno-prosvetnem področju ne bomo koristili samo sebi, tem. več bomo dal\'pomemben prispevek za kulturno rast našega naroda in za naš narodni obstoj.
RICMANJE
Vsi časopisi so na dolgo pisali o ropu, ki je bij izvršen v Lavienčičevi hiši. Dogodek
NABREŽINA
tlbSihdvi*ainih
črpalk, >rW"d mlinov, kultiva-S'lnic’ električnih
^»llc -J bran >n motornih
hamakanje.
Novi otroški vrtec je dogra-
jtn in če do šlo vse po sreči, bodo otroci lahko še pred 15. oktobrom stopili v novo poslopje, kjer so ločeni prostori za slovenske in italijanske o-troke. Otroški vrtec, ki je veljal kakih 30 milijonov lir, je moderno grajen, sončen in zračen, tako da se bodo naši malčki v njem kar najbolje počutili.
Sedaj manjka v vrtcu samo
še voda in vse je odvisno od Acegat, ki mora napraviti priključek na glavno vodovodno cev. Toda po zsgotovi-
> > *
je močno pretresel gospodinjo, ki je imela opravka z maskiranimi neznanci, saj so ji grozili z revolverji in naj ima človek še tako močne živce. ga taka reč le pretrese. Lovrenčičeva pa si je to tako hudo vzela k srcu, da je zbolelo in so jo morali odpeljati v bolnišnico.
Vaščani želimo, da bi policija čimprej izsledila nevarne roparje, kajti kdo more jamčiti, da se dogodek ne bi kdaj ponovil v kaki drugi hiši. Dokler ne bodo roparji za zapahi, ne bomo mirno spali!
MA V HINJE
kleteh bodo malokdaj tako polni kot letos
(Foto Magajna)
Poslopje otroškega vrtca v naši vasi so med počitnicami popravljali, saj je bilo treba urediti stranišča, umivalnico in še nekaj drugih reči, toda nri civilnem tehničnem uradu so se nekaj zapletli in tako je bilo treba otvoritev •■itca v tem šolskem letu za r ekaj dni prenesti. Kljub temu pa ne bo velike zamude, kajti vpisovanje se bo zaključilo 8. t. m., pet dni kasneje, to je 13. oktobra pa bodo o-troci prvič prišli v vrtec.
Pred	dnevi	smo končali s
trgatvijo. Grozdje je izredno dobro obrodilo, saj je kakšnemu tudi zmanjkalo posode, tri ker smo že pri tem, naj omenimo vprašanje, ki nas že dolgo žuli. Gre namreč za izplačilo	vojne	škode	v	kmetijstvu.	Znano	je. da	so	nam
I ožgali hiše in gospodarska poslopja, toda v njih je bilo tudi orodje, bili so sodi in st skalnice, iz	hleva	so	nam
odpeljali živino itd. Lahko re-cen.o, da smo tudi na tem področju utrpeli veliko škodo in bi bil čas, da nam jo izplačajo.
Za zaključek naj še izrazimo željo, da bi nam občina popravila zidove ob poteh v vasi in okoli nje. Nekateri so v pravem razsulu, kar daje vasi pečat zapuščenosti.
ZGONIK
Se prejšnji teden, in sicer 24. septembra je v visoki starosti 82 let umrla Helena Furlan roj Mazi, po domače nun-ta Furlanova. Ze dalj časa je bolehala, potem pa jo je nenadoma vzelo. V velikem številu smo jo spremili na zadnji poti, saj smo jo poznali kot dobro ženo in mater. Pokojnici naj bo lahka domača zemlja, sinovom pa naše sožalje!
Včeraj se je tudi pri nas začela trgatev, glavno pa bo seveda danes. Grozdje dobro kaže in ga bo mnogo več kot Jani, ko smo bili prizadeti zaradi slane. 2al pa je drugega pridelka manj, tako da nam bo večji pridelek grozdja komaj do neke mere nadoknadil izgubo pri drugih pridelkih.
...TODO je: PRIŠEL DOSTI PRED /slA PO JED A NIČA SESTANKOM GANS STEDJEV....
TED! JE POGNAL A J TO PROTI RDE
Ci	*E	ZADBve NE keSim
(OPUSTIM, S JOJ POKLIC INI \G>REM ...K POLICIJI..
NAJBOLJE , DA pustim, avto tu.
SICER LAHKO PADE V OČI....
//
n
423 »i
'DRAGI TEDI , IMEJ DOBPO OD> PRTE OČI. KAJTI IGRA, k/ JO IGRAŠ . JE ZELO NEVARNA
TEDi JE Z NAJVECJO
Pazljivostjo opatova,
VHOD V HIŠO, KJER bi SE morali ZBRATI gangsterji ...
JO J
'S.SflMb' Taalenko&t na POBE '
    A /A/ KONČAŠ POD
ZEMLJO I
PO l/SEM., KAR JE zle
del od gang S TERJA PO NAPADU NA BAN KO,SE JE TED! PRI BL/2AL HIŠI IN ČAKAL
DA , PRAV ONI SO ' te>«
Poznam , saj je bila njč
GOVA FOTOGRAFIJA Ž.E v Časnikih
C3
ZDI SE , DQ BO LE KAJ CE TO NISO KRIMINALCI, NAJ ME VRAG ..
zal Čuvaji
lahk
(Nadaljevanje sledi)
P FTnior sle! ”(T iToITT! le
— 6 —
5. oktobra 1^5
Vreme včeraj: Najvišja temperi; lura 22.7, najnižja 16.1, zračni tlak 1017.2 »talen, veter 11 km se. vttrozahočnik, vl2ga 71 oosl., nebo b desetin potbiačeno, rnorje skoraj mirno, temperatura morja 21.6 stopinje.
i'iat:h’fiU7U'in *a‘one ol>
Sonce vz;de ob 6.67 in	wna
1?.40. Dolžina «n«va ‘	ll5°.
vz.de ob 22.36 m zaione c
Jutri. PONEDELJEK, *•
Bruno, Dalib°
PROTEST
DRUŠTVA
«PRAVNIK»
Društvo »Pravniku v Trstu Z OGORČENJEM UGOTAVLJA,
da je generalni vladni komisar v Trstu po komaj štirih mesecih s svojim odlokom od 3. t. m. ponovno prepovedal volilno zborovanje tukajš nje Komunistične stranke na Trgu Un.ta dJtalia samo za radi tega, da tako prepreči, da bi na tem zborovanju spre govoril kak govornik v slovenskem jeziku in je s tem ponovno grobo zalil celokup-' no slovensko prebivalstvo na tem ozem’ju brez razlike na politično pripadnost posameznikov;
GLOBOKO OBŽALUJE, da je vladni komisar — ki je na tem teritoriju kot najvišji predstavnik republiške vlade poklican skrbeti za izvajanje ustavnih določb o enakopravnosti vseh državljanov in predpisov Londonskega sporazuma o posebni zaščit j tukajšnje slovenske manišine — v brk vsem zakonskim določbam pozitivnega prava in omalova-žujoč večdesetletno borbo tržaških Slovencev za dosego enakopravnosti z ostalimi so državljani, katera jim gre ze po osnovnih načelih naravnega prava in do katere so si priborili pravico tudi s krva vimi žrtvami v zadnji vojni, ponovno poizkusil s svojim gornjim ukrepom ponižati tukajšnje slovensko prebivalstvo na stopnjo manjvrednih državljanov;
ZAVRAČA kot povsem neutemeljen izgovor o domnev nem obstoju »razlogov hude nujen v zvezi z malikovanjem mestnega trga, ki naj bi bi' onečaščen po slovenski besedi;
ZAGOTAVLJA, da se tržaški Slovenci nikoli ne bodo sprijaznili s položajem drugo razrednih državljanov in dviga svoj
ODLOČNI PROTEST proti takemu diskriminacijskemu ravnaniu vladnega komisarja.  «»----------------
Volilni zborovanji NSZ na Trgu Belvedere in v Trebčah
Za spoštovanje narodnostnih pridobljenih z antifašistično
pravic
borbo
Glasovi za Neodvisno socialistično zvezo pomenijo okrepitev naprednih sil v občinskem svetu
Obvestilo volivcem
Občinski volilni v.rad sporoča, da se je končalo azdelje-vanje volilnih potrdil. V uradu so ostala samo potrdila že umrlih, odsotnih, brezdomcev itd. Od	torka	7. t. m.	lahko
volivci,	ki so	vpisani	v	se-
zname tukajšnje občine, in ki še niso prejeli potrdila, dobe potrdilo, če pridejo osebno v volilni urad v Ul. SS. Martiri št. 3, ki je odprt ves dan od 8. do 18. ure.
11.	12. in 13. oktobra do
14. ure	bodo	volivci,	ki	so
Izgubili potrdilo ali pa ga pokvarili,	lahko	dobili na	vo-
lilnem uradu duplikat.
Včeraj je imela Neodvisna socialistična zveza dve volilni zborovanji. Ob 19. uri je na Trgu Belvedere govoril kandidat Bortolo Petronio. Obravnaval je zlasti gospodarsko vprašanje mesta in krizo v ladjedelski in železarski industriji kjer je vedno manj dela. Ta največja tržaška industrijska podjetja, ki pripadajo državni ustanovi IRI, bi morala biti vzor ostali zasebni industriji, če bi se vlada zanimala za njihov pravilni razvoj. Obenem pa bi ta podjetja lahko zagotovila delo in zaslužek tisočim delavcem, ki so sedaj brezposelni. Dogaja pa se prav nasprotno. Vlada ta podjetja zanemarja, kar povzroča vedno manj dela in vedno nove brezposelne. Nadalje je tov. Petronio govoril o nujnosti okrepitve pomorskega prometa in povečanja predvsem trgovinske mornarice, da bo sposobna zadovoljiti potrebe in zahteve tržaškega zaledja. Obtožil je demokristjane, da so največji krivci tega položaja
Ko je obravnaval vprašanje slovenskih narodnostnih pravic, je ostro obsodil diskriminacijski ukaz vladnega komisarja, ki prepoveduje govoriti v slovenščini na javnem zborovanju na Trgu Unita. Takšno ravnanje najvi.šjega državnega predstavnika na našem področju ni nič drugega kot odkrita podpora nazadnjaškim fašističnim silam proti katerim so se tržaški italijanski in slovenski antifašisti skupno borili in z borbo priborili Slovencem pravico do uporabe svojega jezika.
V Trebčah pa je ob 20. uri govoril nosilec kandidatne ii-ste Neodvisne socialistične zveze dr. Jože Dekleva. Najprej je dr. Dekleva- opozoril volivce na protiustavni in za Slovence žaljiv uka/, vladnega komisarja, ki prepoveduje govoriti na Trgu Unita v slovenskem jeziku.. Dr. Dekleva je poudaril, da so se bivši svetovalci NSz do sedaj odločno borili proti narodnostni in politični diskriminaciji v škodo demokratičnih in naprednih sil. V tem pogledu so v bivšem občinskem svetu stalno zahtevali od ^Jemokrist-janskega župana izvajanje iie-pu bliske ii/tave- ih londonskega memoranduma. Vladni komisar Palamara pa je s svojo predvčerajšnjo prepovedjo slovenščine na Trgu Unita grobo kršil načela ustave in obveznosti vlade, ki jo predstavlja na tem področju, ki jih je sprejel z londonskim memorandumom.
Nadalje je dr. Dekleva poudaril, da se morajo volivci zavedati velike važnosti občinskih volitev in naj ne nasedejo vsakomur, ki pride v vas iskat glasove. Se posebno je opozoril na Agnelettovo listo, ki ni nič drugega kot slabo prikrita izdaja liste KD. Vsak glas za tako imenovano ((Slovensko listo» dr. Agneietta in dr. Simčiča je glas za Bartoli-jevo Krščansko demokracijo, ki je še prej kot fašisti zahtevala prepoved slovenščine na Trgu Unita.
Dr. Dekleva je govoril tudi o važnih gospodarskih in socialnih vprašanjih tržaške občine, o neizpolnjevanju obljub bivše demokristjanske občinske uprave in pozval volivce, naj glasujejo za kandidate Neodvisne socialistične zveze da bodo okrepili v občinskem svetu napredne sile. ki se bodo odločno borile za
delovnega človeka in za spoštovanje slovenskih narodnostnih pravic.
Na sinočnjem zborovanju KPI na Trgu Goldoni so govorniki obravnavali predvsem vprašanje delovne mladine. Poleg treh mladincev je govoril tudi tajnik federacije prof. Sema. Med mladimi govorniki je spregovoril v slovenščini mladinec Kocjančič, ki je obsodil Palamarovo prepoved. da bi na Trgu Unita govorili v slovenščini. Značilno je da se ni na Trgu Goldoni, ki je najbolj osrednji trg mesta, nihče obregnil v slovensko besedo, čeprav je bil trg ob 18. uri poln ljudi. To dokazuje, da za poštenega Tržačana slovenščina ni ((provokacija«, kot hoče dokazati vladni komisar, da lahko zadovolji skupinico šovinističnih demokristjanskih in fašističnih prenapetežev
Volilna zborovanja
NSZ
USI
DANES 5. OKTOBRA
Sv. Jakob ob 10. uri (dr. Jože Dekleva in Vladimir Kenda). Skedenj ob 11. uri (Bortolo Petronio in Franc Stoka), Dornjo ob 12. ur’ (Bogo Samsa). Bani ob 17. uri (Franc Stoka).
JUTRI 6. OKTOBRA
Trstenik ob 19. uri (Frar.c Stoka), Pončana — Ul. Or-landini - Zorutti ob 18.30 (Bortolo Petronio), Greta — Trg Bonomea ob 18.30 (Vladimir Kenda), Bazovica ob 20. uri (dr Jože Dekleva).
Iz neznanih razlogov
K.
Resno stanje ženske
ki so jo našli nezavestno
Maser. „ -7orinii plen*’^'
. 15 02:
CtiSiS 10,	W*itZ8Crim*j'n
Holtlen .11 B. E ogiedate ročamo, a a si (»m us začetka
S’ pridržano prognozo so v jutranjih urah sprejeli na III. zdravniškem oddelku 64-letno Karlo Železnikar iz Ul. Sla-taper. Zdravniki še niso mogli ugotoviti vzroke njenega resnega stanja.
Zensko je nezavestno na -kuhinjskih tleh našla mlekarica, ki je o zadevi obvestila osebje Rdečega križa. Zelez-nikarjina vnukinja Elvira Svardis, ki stanuje z njo, pa je '»zjavila, da se je teta večkrat pritoževala zaradi bolečin v želodcu in tudi srčnih motenj.
Na zdravniškem oddelku in sicer tudi s pridržano prognozo so morali pridržati komaj 17 let staro Franco Lotti iz Drevoreda C. Elisi, ki je v samomorilne namene zaužila nedoločeno količino uspavalnih praškov. Baje jr bilo dekle zelo živčno, zaradi česar se je moralo tudi zdraviti.
tem ko bo z nasprotne strani pri Proseku. To velja za tovorni promet. Osebnega pa bodo preusmerili pri vojašnicah na Opčinah. Promet z Opčin pa bo usmerjen po Pro-seški in Bazoviški cesti.
 «»--------
Danes otvoritev ceste na
Danes ob 10. uri bo v Her-peljah pri poslopju občinskega ljudskega odbora otvoritev nove gorske ceste na Slav nik. Cesta ie dolga 11 km in pripelje tik ped vrh pred planinsko kočo »Henrika Tumeu.
——. fl4 pešpolk*1
no Olivieri; 16.45 Respighi: Rim- Grattacielo 14.w- Breuer, "•
ski vodnjaki; 17.00 Aleko Kostan- R. Schneiaer, trnov; »Baj Ganjo v kopališču«; nato Plesna čajanka; 18.00 Koncert Tržaškega kvarteta; Giulio Viozzi: Prvi kvartet; 18.20 Glasbena fantazija; 18.55 Nove grške pismi pojeta Marika Ninou in zbor; 19.15 Melodije iz filmov;
19.30 Festra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Poje Caterina Valente; 21.15 Dve uver. turi; 21.30 Narava poje v pesmi:
(22.) «Kaj je prav res že jesen?«;
21.45 Vibrafonist Terry Gibbs in njegov orkester; 22.00 Nedelja v
CtpTtol. 14.00: »Daleč od
",--.	A
G. Ford, G. bcala, technicolor.	,	,p0nos	j*
Astra Roiana. ^.00	Grsnt i»
strast«, S. Loren, G.
F. Sinatra.	Giris»,	“■
Alabarda. 13.45: »Les u
Ktily, M. Gayn°Gamping>. debar.n 14.00: ‘C .,an[rc<ii.
športu: 22.10 Poje Majda Sepe z | , risa	m'n.30:
orkestrom Franco Russo; 22.35 j Aristcn. 10 rkl''ri‘vt, .osem
Eddie Calvert z orkestrem Nor-' zgcaoe W. Disneva«, ru Paramor; 23.00 Kvartet Dave n'h	jNočni
Erubeck- 23.30 Nočni ples.	Arlston.	_14.00._ ««“«tie
iiiiHiuiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiMiiiiiiitiimitiiiiiimiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiitiiiiiiitiiiiiiuiiiitiiiiMiiiiittntiiiatitiiiiiiiiiiitiitiiiHniii
Tiskovna konferenca o rotacijskem skladu
V dveh letili in pol so odobrili 66 posojil za skoraj milijard
Nekatere neumestne zakasnitve pri odobritvi posojil podjetjem
Zapric ceste ob avtomobilski dirki
Sinoči je bila tiskovna konferenca, posvečena stanju rotacijskega sklada za gospodarske pobude v Trstu in v Gorici, na kateri je predsednik prof. Martinelli objasnil, da so od 1. aprila !95fc', ko je bil z zakonom st. 908 ustanovljen rotacijski sklad, odobrili 1)0 posojil v skupni vrednosti 7 milijard 9<>8 milijonov, od česar 22 posojil v korist podjetij v Trstu (za 5 milijard 93t» milijonov), in 44 posojil za Gorico (2 milijaidi 32 milijonov). Iz teh podatkov je razvidno, da gre za obsežne investicije, saj izdajajo posojila običajno samo za 50 odst. celotnega investiranega kaoitala. 74,5 odst, posojil je bilo dodeljenih tržaškim industrijskim podjetjem, ostalo pa goriškim. Do tega razmerja je prišlo spontano na osnovi predloženih prošenj.
Od 22 tržaških posojil jih je bilo 17 za ‘S milijarde 43H milijonov lir dodeljenih že obstoječim podjetjem za razširitev in modernizacijo in 5 *v vrednosti 2 milijard 500 milijonov za gradnjo novih podjetij. Omeniti je treba, da so v skupno vsoto dodeljenih posojil všteta sredstva, ki so iih odobrili za gradnjo stano-
vanjskih hiš v skupni višini
mtmiHIIIMIIIIIMimilHIlimilllHIIIIIIlllllIHlIllIlllllllllllHIUIIIIIHIIIMIIIfllHimilllllllllllllilllinilHIIIMIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMtHIIIIIIIIIIII
f ak© bomo
‘41 IA»iD
FAC-smili
in t«?
700 milijonov lir, od' česar 570 milijonov za Trst in 130 milijonov za Gorico. Sedaj morajo različne ustanove in zadruge pripraviti potrebne dokumente, narediti načrte in noseči odobritev odgovornosti organov, da pričnejo z gradnjo predvidenih stanovanjskih hiš.
Glede prošenj za nova posojila pa je predsednik pojasnil, da sedaj zakladno ministrstvo proučuje ■ štiri posojila v vrednosti 122 milijonov, katere je odbor že odobri!. Odbor pa proučuje 14 posojil v skupni vrednosti 1 milijardo 601 milijona lir. V celot-
znamu, pa čeprav je policijska prijava stara že skoraj leto dni.
Za kroniko naj omenimo, da se je Gianoni posebno izkazal kot aktivist Laurovih monarhistov ter je za to dobil zadoščenje z javno pohvalo, ki je bila objavljena v nekem šovinističnem tržaškem listu.
Sodnik — D Amato, tož. Ko-storis, Zjpisn. — Scelzo, obramba — cdv. Gefter-Wondrich.
 «»—--
OBČINSKA MESNICA
ODPRTA V PONEDELJEK
Občinska mesnica v Ul. Fo-scolo 3 bo jutri odprta, ker
ima v zalogi še precej mesa.
Ob priliki hitrostne avtomobilske dirke Trst—Opčine, bodo danes zaprte za promet od 9,30 do zaključka dirke sledeče ulice;
Koronejska ulica (križišče s Foro Ulpiano), Ul. F. Severo. Ul. Romagna, Ul. Papignano, Ul. Carpison, Ul. Catullo. Koronejska ulica (križišče z Ul. F. Severo), Vic. Osped. Mili-tare, Ul. sv. Frančiška, Ul. Marconi Vicolo del Castagnet-to, Ul. Sottoripa, Ul. Cologna, Ul. Cantu, Vicolo delle Primule, Ul. del Prato, Ul. dello Scoglio. Bazoviška cesta, Kon-konelska cesta. Ul. Commer-ciale, Ul. Scala Santa ter vse ceste, ki se stekajo na glavno progo.
V istih urah ne bo smelo biti na progi Foro Ulpiano — Ul. F. Severo — Kamnolom Faccanoni — državna cesta št. 58 — Obelisk — Narodna ulica do semafora na križišču s Trbiško cesto nobenega vozila in drugih predmetov, ki bi bili v napoto dirki.
Ker je cilj nedaleč od križišča državne ceste 58 (Trst — Opčine) in 202 (Trbiška cesta) in ker bo parkiranje vozil na Trbiški cesti, bodo promet iz Trsta proti Sesljanu preusmerili pri Banih, med-
Pri nabiranju grozdja si je zlomila koleno
Uršula Tul por. Zubin iz Mačkovelj si je včeraj dopoldne notela nabrati nekaj zrelega gro?,dja, ki je viselo nr latniku pred njeno hišo. Zato je stopila na lestev, a re preden je prišla do grozdja, se ji je zlomil klin pod nogami m tako je Zubinova padla na tla.
Z rešilnim avtomobilom se ie zatekla v bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma kolena leve noge sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh na oito-pedskem oddelku.
nem razdobju delovanja rota. cijskega sklada so do sedaj ! imiimMMiiHHiiiMummmmnmMiiiiiMMimiiriitimiiimiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiitiiniMiii
odbili samo pet prošenj.	I	r.	,	,	.
Izprerl kazenskega sodisca
Odbor se je mnogo ukvar jal s številnimi posojili, ki
jih je nekdaj odobril ERP in sekcija za posojila ZVU in med katerimi so bile nekatere problematične naložbe ka-pitalov, saj je znano, da so številna podjetja, ki so dobila pred leti obsežna posojila, nato napovedala stečaj. Odboru se je posrečilo urediti položaj nekaterih podjetij. tako da do sedaj niso bila izgubljena pomembnejša sredstva.
Za Neodvisno socialistično zvezo oddaš svoj glas s tem. da prekrižaš peti znak na levi
strani glasovnice.
PREDVOLILNO REŠETO
Kaj vse se zgodi ob volitvali!
Ob uštevilni)) udeležbi poslušalcev Itrije moški in štiri zenske) je imel sinoči v Skednju govor sedim resnični» predstuvnik tržuških Slovencev dr. Auneletto. Kot je nje (jo v u navadu. je tudi tokrat ze v začetku aovora večkrat poudaril, da je njegova stranka edina, ki se bon zn int»re se slovenskepa prebivalstva ter da ie zato velik preh, če kdo odda svoj plus onim strankam. ki nočejo priznati teh pravic. Nič mu menda nt bilo nerodno načenjati iepa zanj zelo kočliiveaa vprašanja m tudi m kazalo, da se še spomni voziva, ki pa je prav nje-oova stranka dala pri zadnjih političnih volitvah svojim volivcem nai voli io demokrist-jansko stranko. Svoda po njegovem demokrist jonska st^an
no zaunala vroti Slovencem m j smatra dr. Aaneletto za cu-prva zahtevala prepoved dvo-\dež. No, potem smo le slišali.
volilnega zborovn- J Ja je ta čudež edinole evrop-
lezičnega n ja na Trgu Unita še vedno med tiste stranke, ki ščitijo pravice Slovencev in za katere ni noben greh oddati qias?
No ker ie volilna kampa-nja najbolj primeren čai, da postane človek tudi borec za pravice delavcev, torej nekak usocialists. ie izkoristil to priložnost tudi dr Aaneletto ter rp vroče zuvzel za nekakšno delavsko samoupravljanje, češ na bi bila to edina pravilna rešitev zn ves delavski razred. Nai nam gospod Agnelet-tn ne zameri, če. ua prav na tiho opozorimo, da je namreč s to svojo izjavo delal reklamo prav tistim, ki iih sicer prav rad in ob vsaki priložnosti napada in zmerna
Seveda se le spomnil t.ndi težaške krize, ki jo lahko reši •- tako ie sam izjavil — edinole čudež. Uoluo smo poslu-
Vsi obtoženci procesa poneverb oproščeni ali pa pomiloščeni
Nekateri obtoženci g o bili oproščeni ker so njihovi prestopki zastareli
Rotacijski sklad znaša v celoti 49 milijard lir, od česar je 42 milijard ze uporabljenih, in torej razpolaga s sedmimi milijardami. Gre /.a obsežna sredstva, katerim se bodo prihodnje leto še pridružile 3 milijarde vračil in plačanih obresti. Vendar pa po mnenju predsednika rotacijskega sklada ne gre več za negativen pojav, ker obstaja za izkoriščanje teh sredstev precejšnje zanimanje tako italijanskega kot tujega kapitala in ker je ugodno, da rotacijski sklad razpolaga z določenimi rezervami.
Med diskusijo so na vprašanje našega dopisnika glede določenega zavlačevanja v zvezi z odobritvijo nekaterih posojil in zlasti glede zakasnitve, do katere je prišlo po zakladnem ministrstvu pri odobritvi posojila za obsežno podjetje, ki ga bo gradila družba FIL—SNIA v žaveljsk^m ndustrijskem pristanišču, pojasnili predsednik rotacijskega sklada in nekateri drugi člani upravnega odbora, da je do te zakasnitve prišlo iz več razlogov. Predvsem je šlo za obsežnejše posojilo in je potrebna večja opreznost. Poleg tega je omenjena družba ponudila 4-odstotne obresti, med-tem ko je običajna obrestna mera 5 odst.
Na drugo vprašanje našega dopisnika glede razpoložljivih kapitaiov, pa so navzoči predstavniki, med njimi tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, podčrtali, da vlada pr; domačem in tujem kapitalu precejšnje zanimanje, da pa je potreba razširiti kompetence rotacijskega sklada: odnosno ustanoviti tudi druge instrumente, ki bodo omogočili večji priliv domačega in tujega kapitala
Skoraj sedem ur so zamudili sodniki za ponovno proučitev aktov v zvezi z vojaškimi poneverbami in potvorbami raznih dokumento'% o čemer se je nekaj dni razpravljalo pred kazenskim .s°di' ščem. Po natančni proučitvi, ki se je začela po končanem govoru zadnjega izmed zagovornikov obtožencev odv. Fer-rert, sp. sodniki izrekli razsodbo, ki je povoljna za vse obtožence brez izjeme. Morda koga ne bo zadovoljila formulacija, vendar so vsi dosegli oprostitev ali prekinitev postopka zaradi zastarilve ob-tožb.
Edino odsotni Mario Isastia Henriquez je bil obso^n zaradi poneverb na pet let zapora in na 30.009 lir. globe, a kazen so mu morali zaradi tevilnih amnestai pomilostiti. Zaradi zastarelosti pa so prekinili postopek v zvezi s potvorbo uokuraentov proti Va-lituttiju, Trotti in Merendiju, za prevaro in potvorbo proti Finamoreju in Isastii, za potvorbe proti Trotti in Liscu ter končno še proti Carlovi-chu, Novaccu in Liscu.
Valituttija in Finamoreja so sodniki nadalje oprostili poneverbe, to je obtožbe proda-68o stotov vojaškega cementa s formulo, da nista iz-vršila dejanja, Isastio pa za-
^ I / l* v. II— —	, > »II , V • .-- - ,	,
ka tudi sedaj. ko se je ponov | šali. preden smo izvedeli, kaj
ska skupnost. Ko bo %irišlo do te skupnosti, potem bodo tudi Tržačanom navočiL lepši časi in vsa vprašania bodo
ešena
*Kaj pa se mešajo v volitve, če ne morejo za nas n.r storiti? Kaj ne bi bilo bolje, da bi nam poslali kakega govornika evropske skupnosti, ki bi nam lahko že konkretno govoril o tistem lepem času, ki nas še čaka?» Tako se je «• glasil v naši bližini že starejši možak, ki je verjetno, kol mi pričakoval, da bo dr. A-gneletto zaključil svoi govor z vzklikom uZivela evropska skupnosti»
Za njim je govoril še prnf. Rudolf. Ker pa je novinarje že takoj v začetku n h tu žil, da ca vedno napačno razumejo, ga tokrat raje ne bomo omenili
Johnny bo moral k sedeli v zaporu
Giovar.ni Gianoni, bolje znan kot «Johnny», bo moral še nadalje sedeti v zaporu, pa čeprav je moral sodnik proces zaradi prevare odložiti za nedoločen čas. Njegov soobtoženec Mario Posani «Balena» pa ho ostal še na začasni svobodi. Proces, ki bi moral biti včeraj, je moral sodnik odložiti zaradi odsotnosti prevara ne osebe. Čeprav je Johnny-jev zagovornik zahteval začasno svobodo, pa sodnik ni bil istega mnenja m je fanta poslal zopet za rešetke, kjer bo imel čas misliti, da se mu prevara ni izplačala, kakor se mu ni izplačalo rovarjenje po
GLASBENA MATICA
V TRSTU
DANES 5. oktobra 1958 ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu ter ob 20.30 v Avditoriju v Trstu
večer
«pesmi in plesov vzdolž Jadrana»
Izvaja grupa Dalmatincev Radia - Zagreb pod vodstvom Traliča Petra. Sodeluje tudi Zmikič Ante, solist beograjske Opere.
Vstopnice za prireditev v Križu bodo na razpolago pred pričetkom. #**
Vstopnice za prireditev v Avditoriju bodo na razpolago eno uro prqd pričetkom v Ulici Roma 15-11. (SPZ).
f Šolske vesti '
radi pomanjkanja dokazov'; Si. gnorini in Mariani, ki sta bi. ia obtožena potvorbe plačilnega naloga z isto formulo kar velja tudi za Trotto v zvezi s prevaro.
Merendi, Mariani, Trotta in Lisco so dosegli oprostite'- obtožb prodaje bencina, čej da 'dejanje ne obstaja. V zvezi z obtožbo o ustanovitvi in delovanju tako imenovane črne blagajne in prodaje materiala pa sta dosegla Trotta in Lisco ie oprostitev' zaradi pomanjkanja dokazov. Nadalje so o-prostili Merendija in Mariani-ja obtožbe poneverbe 3 vreč cementa, ker nista izvršila dejanja, Tamborinija pa zaradi pomanjkanja dokazov. Prodaje lesa, kar je isto krt vojaška poneverba, je sodišče o-prostilo Trotto, isastio in Lisca, ker dejanje sploh ne obstaja. Finamore pa se je rešil obtožbe tatvine avta s formulo, da dejanje ni kaznivo, ker je bilo izvršeno zaredi nujnosti položaja. Popolno o-prostitev je dosegel tudi inž. Zotti, medtem ko je moralo sodišče tudi Novacea, ki je bil obtožen tatvine in izsiljevanja, oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov.
Istočasno je sodišče spoznalo za potvorjene nekatere dokumente, ki so bili priloženi aktom.
Na Višji realni gimnaziji s
klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko lete 1958-1959 v sredo 8. oktobra ob 8.30 uri s sv. mašo v kapucinski cerkvi na Montuzzi * # #
Začetna šolska maša bo za slovensko učiteljišče in Trgovsko akademijo v Trstu
sredo dne 8. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu
Dne 9. oktobra se prične redni pouk ob 8. uri.
( OT.EDAI.1SČA )
TEATRO NUOVO
Pri blagajni Teatro Nuovc v Ul. Giustiniano in pri bla gajni v Pasaži Protti se spre jemajo abonmaji za gledal' ško sezono 1958-59 Sezona se prične 20. oktobra s Pirandel-lovo igro «Questa sera si re cita a soggetto«.
RADIO
RADIO ftlFl
9.15 Igra orkester Alberto Ca-snmassima; 14.31) El Campanon; 15.30 Glasbena fantazija:	16.00
Riccardo Baochelli:	«Kje imaš
svoje knjige?«; 16.15 Ritmi in popevke- 16.30 Prenos z nogometne tekme; 17.30 Orkestra ‘ Billy May in Ferez Prado; 18.00 Simfonični koncert; 19.15 Plesna glasba; 19.45
oortna nedelja; 21.45 Wa)ly Stoff svojim orkes. rem; 22.45 Kon-ert pianist Gina Gorinija.
11. PROGRAM
10.15 Zenska oddaja: 13.00 Popevke; 15.C0 Spored na ploščah; 1600 Festival; 17.00 Glasba in
cort; 18.30 Plešite z nami; 20.30 G-asbeni variete; 21.30 Operne miniature: 22.30 Nedeljski šport RADIO KOT-ER Poročila v slov.:	7.00,	7.30
3.30, 19.00.
Poročila v ital.:	6.30.	12.30.
7.15. 19 15. 22.30 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 800 Kmetijska oddaja: »Ob jesenski setvi v vrtojb-ski in šempaški zadrugi«; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro. 9.00 Naša nedeljska reportaža; «Iz kronike Vojkove brigade«; 9.20 Zabavna glasba:	10.00-10.30
Prenos RL; 10.30 Odlomki iz oper; 11.2) Simfonični koncert; 12.10 Glasba po željah: 13.30 Za naše vas; 14.15 Igrajo narodni ansambli Z>atcrc.g, Trio Svečnik in Slovenski kvintet; 14.30 Sosedni kraji ljudje- 15.15 Glasba po željah; 11-.00-19.00 Prenos RL: 19.00 Športna nedelja; 19.30-22.15 Prenos RL:
22.15 Plesna glasba 3H-VEN1IA
327.1 m. 202,1 m, 212.4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00. 10,00,	13.00,	15,00	17,00,	19,30
22 00. 22.55.
6.00 Z veselimi zvoki v nedelj-ko jutro: 7.35 Operetne melodije / plesnem ritmu; 8.00 Mladinska r-dijska igra — Polde Suhadol-čan: Srnjaček z belo nogo; 8.40 V nedeljo zjutraj vstala bom...; 9.10 Enrique Granados:	Trije
španski plesi; 9.25 Nedeljska revija zabavne glasbe:	10.00 Se
pomnite, tovariši.. Lojze Krakar: Nacistična taborišče Buchenvvald; 10 30 Pokaži, kaj znaš; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.30 Za našo vas;
14.15 Naši poslušalci čestitajo i-n pozdravljajo — II.; 15.00 Prenos meddržavne nogometne tekme med reprezentancama Madžarske in Jugoslavije: 17.00 Španski in južnoameriški napevi; 17.33 Igra kvintet «Skrjanček»; 17.48 Marijan Lipovšek: 4 skladbe za violino; 18.03 Zvone Kržišnik: Družina in gospodinjstvo: 18.33 Joseph Bayer: Parada lutk, baletna glasba; 20.00 Z melodijami v novi teden; 21.00 Obiski pri največjih Pl-vciil sodobnosti; 22.15 Vesela g&daia; 22.45 Uspavanka v ritmu.
TELEVIZIJA 10.15 Oddaja	za kmetovalce;
15.15 Evrovizija: Prenos športnih tekem v Franciji; 17.10 Spored za otroke; 18.10 Izbor iz dokumentarnih filmov;	18.30 Poročila:
19.45 XIII glasbena nšagra« v Umbriji; 19.15	Popevke vseh;
20.30 Poročila; 21.00 Disneyland: 21.50 Musič Hall; 22.50 Športna ntdelja.
Arlston. 14.0«.
James stewart’n^^o toplo P®-Aurora. 15.00: »Dolg „
- Woodward, t.
letje«, J. man.
-godbe«1
Garibaldi. 14.30: «Rimske_zS,
A Ciiariello, V D* trrt
Ideale. 16.00:	j^Gaven.
džunk«, D. VVilms, J. d Je(„. Impero. 15.00: «Osvoboje ^ zalem«, S Kcscin ,
R. Bat.agMa,	_ moit*
Italia. 14.30: »Moja žen , in jaz«.	..	B-
Moderno. 14.00:	«Par’zealved>'10
Bardot, C. Boyer. PreF'
mladini.
S. Marco. 16.00:
,arellJj
Panaro, M.	lOJ®nlJ«
poje D. Modug-nb. pjnott° neja:	»Gianni
Južnem tečaju«.	-	0»
Savona. 15.00:	*******
Ischii», Isabella Bru, M. Arena. oesmi za tv Viale. 14.30; »Sedem f* L-J* dem sester«. C ^ pisn t Luca. 10.00: Matioej*^^ J« Vitiorio Veneto. 14.J Sordi, vedno nedelja«, A»
Sica, M. Riva.	puJKd'
Belvedere. 14.00: «Za Pustolovski film- _ensKi Marconi. 16.00: »LjUW«n L. Bacall in »..S Msssimo. 14.00:	-fer
A. Ladd in D. Fošt*,, tatica
pica,
Nevo cine. 14.00: «Ta KoS®® ona«, A.. SormjnJ- Tt?*»
Cdeon’ 14.00: «Go.3P^ran Caj£ Audie JMurphj 111 „|ki s sever Radio. 14.30; '«KonjeniK' } prU
vzhoda«, j. Wayne 111 pfjiiajij4 Secolo Sv. Ivan. 16-w-dolarji«, A. Sordi. „
KINO V MILJ* era8i
Europa:	»Da.	8«SP^
Kirk Douglas Susa .
RomLN^r velikan^ Mil«
Verdi. «Oči brez svet
Vita-le, Luciano Tajo*. peN Veita: »Čaj in simpsil ra-h Kerr in J• ^
f MALI
»EMPOHIO DELLO SCAo nov'
ME»’ Trst” Ul. Mazzini ,u'vol"'* pošiljke:	svile,	naJ'?a„i.
popelina, tiskanega 0god°°^ priložnost, največja Prodaja samo na težo. ^
RAZSTAVA MOTOGVZf TgSji
C
KINO
Ejrcelsior. 15.00; »Pepel pod soncem«, Frank Sinatra, Tony Cur. tis, Natalie VVocd.
Fenice. 15.00: »Ključ«, W. Holien in Sophia Loren.
Nazionale, 15.00, 18.30 in 22.00: «Nesrečniki». Iz romana V. Hugoja. Jean Gabin, Daniele De-lorme, B. Blier, S. Reggiani in Bcurvil. Vstopnina 300 lir. Arccba;eno. 14.00:	»Lovci«, R,
Mitchum in K. VVagner. Izkaznice neveljavne Suoercinema. 14.30: «Tihi zločin«, Eli VVallach, Robert Keith. Kriminalni film Filodrammalico. 14 30: »Krik Ko-rnančev«, V. Mayo in C. Wal-1 ker. Sledi variete	1
•UNION*
Svetovno znana varoval niča od 1828 ie v TRSI" UL. G H EGA »-'■ tel. 27512 ■ 35939
Proku»-i.or RA VN»
TRST - DL CARUuuui
rel. 29-6-’*’
jgov
Bogata izbira n*°r,lke naočnikov za °,r
precizna
•oc:< ritmična
NEDELJA, 5. oktobra 195» FIAUIO TRST A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski motivi; 9.00 Kmetijska oddaja: 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Lahke priljubljene melodije; 11.45 Haendel:	Concerto	grosso	v F-
duru op. 6, Jt. 2; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13 00 Kdo, kdaj, za-Kaj.„ Sedem dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldanski koncert; 15.40 Orkester Wccdy Herman:	16.00 Komorni
zbor «Ubald Vrabec«; 16.20 Glasbeno potovanje, igra orkester Di-
•llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlKOHimrlOHItllMIlIMlIltlllllHIIIIIKIIIIIIIIIIMIIIUIIIMIIIIIIIiliiilllllllllIlUllIllIlMilMIlMIlltllllMMIIIIIIIIIIIIIM
[od včeraj do danes
ROJSTVA, SMRTI iN POROKE
Dne 4. oktobra se je rodil°. ^ Trstu 10 otrok, umrli sta ave osebi, poroke ni bilo nobfnf-UMRLA STA: 80-letni Antonio Panareila in 72-letni Cesare ua-na-fog’ la OKLICI: trgovsk- P°tni* Santostefa-no in uradnica N°rm" Focosl, barist Ezio Lucatello in gospodinja Stella Bellussi, upokojenec Girolamo FaBanell<? 1 gospodinja Ines Supancic, inze']‘r Ttiillio Pizzetti in gospodinja Maria Angela Martinoli, *i<iar. to Gojca in gospodinja Albina Musina, šofer mehanik	„
man in bolričarka Elenn R°zSf*, uradnik Serglo Plet in gospodinja I.ucia Rosini, urar Giuseppe Fun. gc-ne in gospodinja Lih*"* rl.'T han, natakar Luigi Graaara in delavka Bruna Vicocotl), zastop. nik Saivatore Solazzo in go^po-d'nja Nerina Stopar, agent civu-np policije Lodovico Ftunco in šivilja Marcella Ciuk, eiektio-mthnnik Celestino Folla in lja Bruna Ca-.alano, mehanikGiu-stppe Ceglar in gospodinja Lina-na Debelli, težak Giuliano Fer-razzoli in točajka Anna Maria Bortolotti trgovec Giuseppe ui-iorenzo in gospodinja Savina /,o. zet, barist Attilio Tuntar in ba. stka Rerfata Cattarini, delavec
Bussi, bančni uradnik Romano Carbone in F'rancesca Beim*1  «»—
Skladišča LONDONT0
Posebnosti: angleško in domače blag0
Nepremočljivi plašči Bunde Nogavice nailon
Srajce
NEPOSREDNA PRODAJA IZ T0VARM
obi^i,e
Pr«*d«Mi opravite vaše nakupe nas
TKSI, UL t.ALA ITI IH (poleg glavne |'°s
I«)
Soinelli in gospodinja Maria Lau. ra Carletti, elektrotehnik Bruno Gtorgini in gospodinja Marghe-
rita Russo, industrijski izvedenec   m ,
Giuseppe Maddaleni in gospodi-' zurra Ul. 'Commerciale 26. Hara
ni>. M...,.alln	  —	►	’	n i_, : _ l_	1 _	Minbli \,
NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru
Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Fiz-zul-Cignola, Korzo 14: Croce Az-
nja Marcella Gabbarini, agent jrvne varnosti Gaspare Zuccaro tu gospodinja Teresa Vuono, u-radnik Giuseppe Fusco in gospo-d.nja Filomena Cafa-relli, straža javne varnosti Angelo Boscamo in uradnica Silvia Šemrl, zidar V-ttorio Buffolo in šivilja Maria Zerbina-ti, varilec Romano Nardin in gospodinja Noveila Verze. gnassi, slikar Umberto Zuliari in šivilja Darta Varisco, električar Renato Balzanc in gospodinja Trancesca Ustulin, uradnik Fran-cesco La Rosa in gospodinja At til ia Bottizzo, težak Giuseppe Crulcich in gospodinja Maria Zu. 'calich. učitelj Danilo Soranzo in g< spodi oj a Mirella Millevoi mže. mr dr. Giuseppe Polki In 'gospodinja Santa Lenuzza, dijak Ki*, rt.to Logroscino in gospodinja Ne-r na Stanco, uradnik Ignazio Pr-cia-r in bolniška strežnica Natalia Bscci, uradnik Primo Coral n p. odajalka Maria Concetla Zettln. kurir Antonio Raimondo Legn-vich in šivilja Edda Novacco, ten. nični uradnik Lucijan Volk n go podinja Nevenka Blasina, po morski oficir Fiero Marcucci in f.ospodii.ja Luciana Stricca pro. cajflec Vittorino Pelrinci in pr«
Giuseppe Cororica i-n gospodinja	  ...
Maria Rossi publicist Marto Gei-1 dajalka Edda Noventa, straža jav
raznih javnih	lokalih na čelu ;	K.anj in slv'ilja Graziella	Mereu,	ne varnosti Giuseppe Donato F
njegove tolpe.	Tudi te obtož- .	ladijski modelist Vladimir	Blase-	l.ppi in prodajalka tobaka Felieia
be bi se moral zagovarjati, a	vich in gospodinja Anna	Maria	Longo, mehanik Luciano Federic,
ii na se- Grsmurdo. uradnik Orazio	Maria1 in gospodinja Franca Romana
za sedaj proces še ni na se-1 Gcsmundo, uradnik Orazio
baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju opravljata vedno nočno službo
Tržaški filatelistični klub »L.
Košir« Danes, 5. t m. bo v pro. štorih kluba, Ul. Roma 15-IL, sestanek Od ID. do 12. ure.
Delile se bodo zadnje, dospele r.cvosti.
			«»	 LOTERIJA				25
EARI	75	16	60	35	
CAGLIAR'	86	64	53	42	30
FLORENCA 17		55	29	16	23
GENOVA	34	7	80	78	68
MILAN	81	23	28	7	54
NEAPELJ	1	71	21	24	34
PALERMO	34	3	32	46	Hb
RIM	52	48	83	58	49
TURIN	74	48	49	5	56
BENETK''	82 	«»—	24	7S	29	54
	ENALOTTO				
2 2 1 X	2 1 X	X	2	2 2	X
Tvrdka LOKENZ1
s/m M
■Vir***
I K S 1.	»?.
m. s. i,a/ž»r0
tel 24-245	mo***
Izv*'a: KOLESA in Stenska, zna*™
DANI > z vsemi u nami 18.0011
liri MII lO.uv«	,,
LAMHHETE. vh' MOloRJE, _
avtomobile, ah izredno nizkih t .g |
nt %CL
vam nu
tli
TRŽAŠKA
Trst .
knjigarna
Ul. Sv. Frančiška Tel. 37-338
20
Dvanajstki dobita po 11 milijonov 455.606 lir (ena v Neaplju, ena v Messini), 44 enajstk dobi 390.532 lir vsaka 660 de-setk pa po 26.035 lir. Skupna vsota za dobiti e znaša 57 milijonov 278.031 lir.
oglaša.
I
RAZSTAVA MUivj“-. . n,-KLJUČNA CREMASCOL. Tj> UL. FABIO SEVERO ,, DO 3?. 903. OD MALIH
„Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase t*c in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kup V resnici plača oglase konkurent, ki safn
Herbert C««*
3L903. OD MALIH * Pfll^uh. TURISTIČNIH. RAZNE g »o-DELAVNICA ZA REVIZ» TORJEV
ZA IZPITE iž vseh P1:' Tel«'
srednjih šol dajem 92^4* fenirati od H do-14. na
oBiscirt*
SSSrassBk
7 —
5. oktobra 1958
Goriško-beneški dnevnik
>/?z
dogodki tedna
«na in KPJ
, 0 ita v pone-Pa tukov.n konfere;.-
Svet, '» Sil, deljek
Ci .	_	“aouvill ti
1)0 IfcsedH* stal'šče stranke Je itdela1UnPHrKaVllmka. kl ga !b»rnice ,	trgovinske
rekel zJni ° ,katerwn bo iz-,Vet v e„, . besedo občinski
feiral tista'0' ®abteho je klinika, v:	boglavja iz p ra vi 1-
^jetjem Z7=' 'lav'-jajo starim
'“»»tirane« P?stotkov k°n' Podjetja v-8 blaga« za nova
k "stanov!tiSennameravajo še' "otkov r ’ Pa samo 25 od-^sta^VOraik.Je ninenja,
u^aačinh ”e smej0
bitenco v ,branUl Pred kon-1 Jktjnovi,1 ■ •	lahk° nastala
Zahteval ,	novih P°djetij.
i* Ootornosti"^- Se .posvgča letjem v t državnim pod-
inem pr*mei'u livarni
Pravilni’ka naj se po zR'edu
Jiilo A nat ° pr°sti coni za
** »»znfn tudi P« nas zni-
tovornikih k"8 avtobusih in 110 «Bah ‘ pobrit
vozijo z nafto
Proste cone.
*ilnika 1CV ad zavrnitev pra-^1 je	ni. letovalcev
'“'Peta »t Cel°ti odvisna od ki naj ga "b odnnc	glede	delov
'tE c°ne. KV podietjih pro-f “dginalr,8 °r se ie izvedelo lrgovinst_ V11 osnntku odbor "»čel tez 2born;ce sploh ni ‘»hlevo vPrasanja; še’e na iovajj , eke?a člana posve-tt,vilniv	ie	je bila v
Ha L,. yn,esena dokaj me-Ha.
^rmulacija tega vpra-
skušala niti braniti, ji ga je zasadil naravnost v srce.
Po štirih dneh se je prostovoljno prijavil čedadskim o-rožnikom, kjer je izvedel, da je bila žena v četrtem mesecu nosečnosti in da je bil v teku postopek za splav. Govoricam ljudi ni verjel, da ga je Žena varala — o tem se je prepričal šele med zasliševanjem.
Italijanski pregovor pravi: daleč od oči — daleč od srca. Tragika, da se v krajih, kjer je veliko izseljencev, ta pregovor uresničuje s takimi posledicami.
Nezadovoljstvo Podgorcev
Podgorci se še niso sprijaznili s smradom (saj se tudi ne morejo), ki ga širi tekstilna tovarna, že so jim nakuhali novo. Spremenili so vozni red mestnega avtobusa, da morajo vstati ob 6,30, ob 7,15 pa na avtobus, če hočejo biti ob 8. na delovnem mestu. Proga je namreč speljana tako. da se vozijo v mesto dalj časa ,kot če bi šli peš čez most v Stražicah. Podgorci pravijo, da s takimi zvezami ATA ne bo imela potnikov.
V Brdih so pričeli s trgatvijo
Za letošnji pridelek so nakupili Oslavci in Števerjanci nove sode
Dobra letina obeta zboljšanje gospodarskega stanja briških družin
Ce je lepo jesensko vremeivih sodov. Kaj takega se že , Solari je obljubil, da bo tik
marsikoga zamika, da bi po- več let ni dogodilo. Se starih gledal, kako je v Brdih. Saj 1 nekaj let niso napolnili. Po
so Brda jeseni najiepša, ker se takrat najbolj poznajo sadovi celoletnega dela vinogradnikov. Ze takoj pri prvih kmetijah na Oslavju se opaža, da preživljajo Brici sedaj velike dneve. Na marsikaterem dvorišču jih vidiš, kako perejo sode, med latniki pa se pomikajo z brentami, polnimi najrazličnejših vrst lepega grozdja. Vsi so zadovoljnih obrazov, ker se letos obeta velik kos kruha.
Na Oslavju smo nekaj vinogradnikov povprašali, kako je s pridelkom in kam ga bodo spravili. Pa so nam povedali, da so to vprašanje že rešili. V Coneglianu so O-slavci kupili kakšnih 15 no-
!t p°djetnij,	vztrajala, naj
j* delov*®' ki ne spoštu-Srkoii a	pogodb in ki
?l)o j2v . ufiače onemogoča.	pravic riel.iv-
ttv
odv,V 'J' Pravic deiav *?’ bi as 016 kont>ngent bla-6 Pitona prejernaj° na podla-Sve, 0 Prosti coni.
2»btevai a^ec “oletto pa je H daU°aZpraVo ° devetlet-bi la!ipanjU Proste cone, 5 Hvar,0 Vede,i' oe je bilo ,	le dobro ali slabo.
j j° je zabodel
v H
l°**dje v v ttenečiji stopile r1'ljudje Se Vsakodne»ne skf-St " CoJ16 gov°rijo drugega
'''.IlPl nr,«
Še vedno nerešena vprašanja v SOLYAY
Sindikati zahtevajo
posredovanje ministr. za delo
N. 0denC'8U' m°rilcu svoje Skit , ka dalje je v vi-i * čeri* j°r'b’ P°Prei Pa je
taVljit • °r°žniki so 7, h.	zaslišali in izve-
va, Podrobnosti hudega
• ^ 1*=
,p Cencig aft*e v	V Nemčiji v Ma,-
j* n..f ,odru Benečiji. Do-in v .! en mesec. Sorod-
C*0valiSCani S° mu večkrat
•4'S ntodaeZVeSt0b° njE'
•v,
ni 7” mozak govo-°ii j.. Veriel. Zaupal je
Preri Pa kon<?¥-. Kakšen dopusta .pobekom njegove-1» x, le zena za tri dni
je vrnila. je
il * km. ?.ni’ Mož-ji je pn-.Je Dilet °S^° juho prinesel p0° v Posteljo, sina je
«81tf. L®aršal°' da bi
"> k‘Ž sPrei,.lU njegov,h rok h botej- .. • niti govoriti
j0°ž, uie2if Nlm; Tedaj se je
o m)jj Ip ji zagrozil, da
ftiu
ce ne bo jedla.
^ Ujimi6 odR°vorila da ni °a nia več 2
Proti ~'1 n°b m se za-
S, a?več-je ’v sveti
njei. Ker se ni po>
anei socialistov
Sest,
v01« bo v gostilni
C‘teJatii»0V0,dniah Prljalelh ,e y, ha ?e sl°venskih socia-
iil. JSU Ulri, erem S' b0d° iz’
koJ.borbi^hi« 0 Pretekli vo-
ii h
f,‘‘ ta»s:!?. obravnavali mož-
<i
čl »!
&
«to'7‘ U Via""" lnz- t erm % a v g ma- Socialističn
^^‘ve vXV
"‘n, franke - • hvalstv ^anju
Jenator inž. Fermo
iJu? Prebl!n,ke med slovenil | ^ečan lV°m na G°ri‘
Sol tu<li ^*b)U bo prisostvo-
^Ovo^njah vabi vse Je. soeialiste na to sre-
Sindikalne organizacije Delavska zbornica, UIL in CISL sporočajo delavcem kemične tovarne SOLVAY iz Tržiča, da na sestanku med prefektom in predstavniki SOLVAY, ki je bil na prefektovo željo I 2. oktobra, še niso nič sklenili glede predčasnih upokojitev in da je SOLVAY sprejela zahtevo prefekta, naj se sprejemanje prošenj podaljša do 11. oktobra.
Družba ni hotela podaljšati roka o skrajšanju delovnega časa, ki ga je napovedala z okrožnico št. 305 od 30. septembra.
V zvezi s tem je prefekt dosegel od družbe točen odgovor vštevši do nedelje 5. oktobra. Na žalost pa je SOL VAY priznala samo nekatere izboljšave glede upokojitve, odločno pa nasprotuje sihdi-kfclnim pogajanjem o vprašanju predčasnih upokojitev.
Podpisane sindikalne organizacije zahtevajo zaradi ne-gttivnega stališča SOLVAY posredovanje ministrstva za delo in njegovih crganizacij.
 «»-------
IZ STEVERJANA
V soboto občinska seja
V soboto bo seja števerjan-skega občinskega sveta, na katerem bodo razpravljali o proračunu za prihodnje leto in c imenovanju volilne komisijo-
Preureditev osnovne šole v Steverjanu za dva milijona lir je bila na podlagi dražbe zaupana podjetju Marega Gioa-chino iz Ločnika. Glede gradnje osnovnih šol na Jazbinah in na Valerišču pa pričakujejo odgovor državne posojilnice, da se jim izplača posojilo.
 «»------
Globe v septembru
Preteklega septembra so go-riški mestni stražniki prisodili 271 glob, izmed katerih jih je kar 224 zaradi kršitve cestnih predpisov, 3 zaradi kršitve pravilnika kmečke policije, 28 zaradi kršitve pravilnika o javnem trgu, 12 zaradi kršitve higienskega pravilnika, 3
zaradi kršitve pravilnika o psih in ena zaradi kršitve gradbenega pravilnika. V i-stem mesecu so ulovili 19 psov, ki so bili brez nagobč-nka.
 «»—,—
Trčenje dveh motociklistov
Na križišču Ul. Venerlo in V Veneto sg je pripetila prometna nesreča med dvema motocikloma. Po Ul. V. Veneto se je z vespo peljal 32-letni Giovanni Bregant iz Ul. Brigata Pavia 77, iz Ul. Ve-nerio, to se pravi z Bregan-tove leve strani, pa se je na motociklu «Iso» pripeljal Tržačan 34-letni Roberto Dapret-to od Zgornjega Sv. Ivana št. 945. Ker Dapretto ni upošteval prednosti, se je zaletel Bregantov motocikel in se hudo poškodoval. Zlomil si je levi gleženj. Bregant se je samo opraskal po nogah. Nekaj škode sta utrpeli tudi vozili. Z zasebnim avtomobilom so Dapretta odpeljali v bol-rišnioo Brigata Pavia, kjer se bo zdravil kakšnih 25 dni. Za nesrečo se zanima prometna policija.
nekaterih kleteh smo slišali klokotanje vina v sodih. O-slavci so že pred kakšnim tednom pričeli trgati gnilo grozdje, ki so ga sprešali in mošt spravili v sode; »prava trgatev« se bo začela šele jutri a-li v torek.
Števerjanci so za las pred njimi. Slabo grozdje so že potrgali, pa tudi z boljšimi vrstami so že začeli. Precej tokaja, rizlinga in sovinjona j» že v kleteh. Te sorte so bolj podvržene gnitju, pa jih je treba najprej spraviti h kraju.
Tudi Števerjanci so si letos zastavili vprašanje, kam s pridelkom. Kot vsak dober kmetovalec so si ob času nabavili v Coneglianu nove sode, ki so jih pripeljali s tremi tovorniki in prikolicami. Za pridelek baronice Tacco pa so pripeljali kar dva cementna soda. Kupljeni sodi držijo povprečno od 15 do 20 hi.
Vinogradniki so z vremenom zelo zadovoljni. Zadnji dež je prišel kot nalašč: omogočil je trtam, da so dobavile grozdom dovoli tfode, napolnil pa je tudi vodnjake, ki so bili že skoraj povsem prazni. Ce b'o vreme držalo, bo največ grozdja pobranega v tem tednu. Srečno bo prišel pod streho pridelek, od katerega je vse odvisno, če si bodo kupili nove stroje za kmetijstvo, če bodo obnovili svoje vinograde in druge sadovnjake, če si bodo nakupili nove obleke, motocikle in če si bodo uredili tudi stanovanja.
IZ DOBERDOBA
Posredovanje sen. Solarija za elektrifikacijo v občini
Tiskovni urad goriške federacije PSI nam je sporočil, da je sen. Fermo Solari interveniral pri ministru za javna dela zaradi elektrifikacije v naseljih Dola, Sabličih in Komarjih. Ministrstvo je že odobrilo ustrezne načrte in, jih vrnilo goriški prefekturi. Sen.
po sprejetju proračuna za prihodnje leto posredoval za čimprejšnjo vladno dotacijo za to važno javno delo. Sep. Solari
je dosegel tudi vledno podporo za gradnjo javne klavnice v Romansu.
Poskusne vožnje Trst - Opčine
Boffa z Nlaserati malo pod rekordom
Danes bo startalo 78 pilotov in za njimi še motociklisti
Popoldne v Gorici avtomobilska gimkana
Danes popoldne bo na Trgu C. Battisti v okviru tedna Zelenega križa avtomobilska gimkana. Pričetek ob 1430. Sodelujejo lahko samo člani avtomobilskega kluba. Poleg vožnje v pravilnostni jn hitrostni vožnji bodo ocenjevali tudi zadetke s kriketom, lokom in puško.
V prostorih PD Vrba iz So vedenj se danes nadaljuje namiznoteniški turnir, na katerem poleg Sovodenjcev in Goričanov sodelujejo tudi Tržačani.
O Gospodinje opozarjamo, da se na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 lahko prijavilo, če
si želijo Izposoditi sokovnik.
Kino v tioriri
CORSO. 14.30: »Bravados«, G. Pečk in J. Collins, cinema-scope v barvah.
VERDI. »Slovo od orožja« J. Jones in ■ R. Hudson, ci-nemascope v barvah. Pričetek predstav ob 15.30, 18.30 in 21.30.
VITTORIA. 15.00: »Tajni ukaz Tretjega Rajha«, H. Messe-ner in A. Diringer. CENTRALE. 15.00:	»Junaki
morskega dna«, D. Dailey in C. Kelly, cinemascope.
MODERNO. 15.00: »Dvoboj na Misisipiju«.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo ' temperaturo 24 stopinj ob 13. uri, najnižjo pa 12.6 stopinje ob 5.30 uri.
 «»“—. :
DfcZtJRNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in
Spnoči lekarna D’Udine, Ul. abatta 18, tel. 2124.
Med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami za današnjo dirko Trst - Opčine je Mennatio Boffa z avtom Maserali 2pp0
dosegel najhitrejši čas 4’32’9, ki je le za 6/10 sekunde slabši od uradnega rekorda pro-«e ki ga ima Tedeschi s časom 4‘32”3. Tedeschi in Go-voni sta danes .dosegla z Ma-serati 2000 čas- 4'39'\ Bordoni pa le 4’43”9.
Od 98 prijavljenih pilotov v vseh kategorijah, jih je zjutraj opravilo registracijo le 78 in toliko jih bo jutri tudi startalo.
Tekmovanje je poteklo brez incidentov, le motociklist Budal se je prevrnil v blizmi »Hiše poročencev« in si zlomil ključnico.
D-mes se dirka začne ob 10 uri.
 «»-----
Danes v Trstu
AVTOMOBILIZEM Trst - Opčine, nacionalna dirka na kronometer v vzponu. Organizira tržaški Avtn-klub. Start prvega avtomobila na Foro Ulp^ano ob 10. uri. MOTOCIKLIZEM Trst - Opčine, dirka na kronometer. Organizira . tržaški Moto-klub. Start na Foro Ul-piano takoj po avtomobilski dirki.
NOGOMET
Edera Pro Mogliano, med-deželno prvenstvo; igrišče v Ul. Flavia ob 15.30.
Libertas - Istria, diletanti, igrišče v Ul. Flavia ob 10.30.
San Giovanni - Fortitndo diletanti,, igrišče pri Sv. Ivanu ob 15.30.
Ponziana - Cava Romana, diletanti, igrišče Ponziana ob 15.30.
Muggesana - Aguileia, diletanti, igrišče v Miljah ob 15.30
KOŠARKA
Pallacanestro Stock - Pal'. Livorno, prvenstvo Prve serije v Športni palači na Mon-tebellu ob 17.30. Ob 16. predtekma dveh ženskih ekip.
ODBOJKA
CRDA - Cacciatore, CRDA -Gasilci, pokrajinsko moško propagandno prvenstvo.
Trst - Sežana (moški in ženske), stadion «Prvi maj«, od 14 uri
GS Portuale - KK Pulj (moški in ženske), igrišče v Skednju ob 15.30 in ob 16.30. NAMIZNI TENIS
Trst - Sežana (moški), stadion »Prvi maj« . ob 14 KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebeliu.
Začetek ob 14.30. Glavna dirka za Nagrado horizontov, lir 335.000, proga 2080 m in
dirka Totip.
plavanje
Šahovska olimpiada v Mucnchenu
Italija proti SZ najbrž brrz točke
Jugoslavija vodi prosi Kanadi z 2:0
jug.-Italija 58:56 po prvem dnevu
SPLIT, 4. — Po prvem dnevu juniorskega plavalnega dvoboja Jugoslavija - Italija, vodi Jugoslavija z 58-56 točkam. Poleg številnih izvrstnih rezuilatov so bili doseženi trije novi italijanski in en jugoslovanski rekord (Vaile 100 m prosto 1'08"6, Saini_ — 100 m metuljček 1T8"6, ženska štafeta 4x100 m 4’41"2). Vaterpolo srečanje med ju-niorji do 18 let se je končalo z zmago Jugoslovanov s 5:3, neuradno srečanje junior-jev do 20 let pa z zmago Italijanov z 8:6. Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrobne rezultate objavili v tore«.
KOLESARSTVO
Roflcliini zmagovalec dirke po Emiliji
BOLOGNA. 4. — Na kolesarski dirki po Emiliji je zmagal član rnoštva Bianchi - Diego Ronchini, ki je 225 km .dolgo progo prevozil v času ' 5.50' s povprečno hitrostjo 38.571 km na uro.
VRSTNI RED: 1. Ronchini 5.50’, 2. Conti, isti čas, 3. Fa-vero z zaostankom r35”,	4.
Albani, 5. Pellegrini, 6. Mon-ti, 7. Maule, 8. Fantini, 9. Ba-rale, 10. Vloeberghs (Belg.) itd.
MUENCHEN. 4. — V četrtem kolu šahovske olimpia-de so bili doseženi naslednji izidi:
I. skup.: Bolgarija - Nizozemska 1:2 (1), Italija - S.-Š. 0:3 (1), Francija - Portoriko 1,5:0,5 (2), Irska - Danska 0:2'
(2). Stanje: SZ 11.5 (1). Francija 8 (1). Bolgarija 7 itd
II. skup.: Jugoslavija - Kanada 2:0 (2) (Fuderer-Sims 1:0. Matanovič-Vajtonis 1:0). Portugalska - Beipjia 1:2 (1). Grška - CSP 0:3 (1), Švica Tnrčiia 2:0 (2). Stani«.; esrt 12.5 (1). Jugcsiavila 9.5 (2V Švica 9 švedska 8,5 (2) itd.
III. s'«P.: Španija - -I. Afrika 0,5:0,5 (3). Ts’andiia - Izrael 1:0 (3). ZDA - Finski 1:0
(3), Norveška - Iran 1,5:0 5 (2). Stnnie:	Spmiia 10 (31. TLandija 8 (3). ZDA 7.5 (3) itd.
IV. skun.:	1 Knlumbiia Vzh. >T“mčna 1*2 (1), Madžar ska - Škotski 9 5:0.5 (11. Ar-
'entina - Angina 0.5:1 5 ('>), ■■Viška - Libanon «**0. Stani-; Potiska 105. Annliia 8 (3V tr-h. Nemčija. Kolumbija 8 itd.
Rezultati dvoboiev iz 3 in 2. kola po nadaljevanih partijah:
I. cimo.: Ttalii«-Dan»ka 2:1 ITT kolnl. Frandia - Danska 3i:1,5, Nizozemska - Avstrija 2:9
II. skttp.t Kanada - Portugalska 2:2 Be’eija - Grčim 3 5:15, ČSR - švedski 2 5:1.5. Tunis - Švica 0:4, Portugalska - Jugoslavija 0.5:3,5 (II. koto).
III. skuo.: Izrael-ZUA 0,5:3.5 Finska - Ist"ndi’a 2:2, J Aff-ka - Zah Nemčija 0:4. Šnani-ja - Finska 3:1 (II. kolol
IV. cUlin.: &ngiiia - Madžarska 1,5:2 5. Škotska - Poliska 0 5:3 5, Libanon - Kolumb'ia 0.5:3,5. Vzh. Nemčija - Filipini 2,5:15.
KOŠARKA
Košarkarji iz Pulja zmagoviti v Miljah
MII.JE 4. — V Miljah je bilo sinoči košarkarsko sreča-nie med moškima in ženskima vrstama KK Partizana iz Pulja in GS Portuale iz Trsta. V obeh srečanjih so zmagali gostje.
Rezultati;
Meški; K K Partizan Pulj -GS Portuale 46:45 (33:15).
Ženske- KK Partizan Pulj -GS Poriuale 45:20 (20:15).
»-‘Opoviiriif ureflnTK STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
Kino v Križu
Danes 6. cklobra ob 16.39
Mož brez strahu
(L’uomo senza paura)
KIRK DOUGLAS.
FEANNE CRAIN
BOKS
Confezioni a AL	CO	►	Confezioni
GORICA
Za
KORZO ITA CIA 7
JESEN i ZIMO
gdio prejeli KONFEKCIJE
modelov iz blaga po zadnji modi, ki so izpopolnili
VELIKO IZBIRO
oblek za MOŠKE, ŽENSKE in OTROKE
Nepremočljivi dežni plašči iz nplona, Scala Oro Rhodiatoce o Dežni plašči Makd o Plašči o Površniki Paletft o Taileurs o Krila o Hlače o Srajce o itd. itd.
KOT VEDNO ZELO UGODNE CENE
kdor bo do konom novembra kupil blaga v vradnoati od
10.000 do 20.000 lir prejme v dar arajoo la popellna, od
20.000 do 30.000 lir najboljio arajoo la popehna-makb aa nakupa nad 30.000 Ur par motkih hlač la člata volne
BERLIN. 4. — Nemec Gu stav Scholz je osvojil evropsko prvenstvo srednje kategorije z zmago nad dosedanjim Francozom Charlesom Humesom zaradi odstopa v 12. rundi.
iiiiiiiiimiiiiiiiniiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUlHiliiiiiiiimHMiiMmMimiHMi
Finalisti italijanskega teniškega prvenstva
Pietrangeli in Sirota Riedt in Pericolijeva
NOGOMET
RIM, 4. — Anticipirana tekma C lige: Fedit-Tramapni 2:2.
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 5. t. m. ob 17. uri NVarner Bros barvni film:
M0BY DICK
(La balena bianca)
Igrajo: G. PEČK, BASE-HART in O. WELLES
Jtihcm
immak
Sirola je premagal Maggija, Pietrangeli pa dosedanjega prvaka Merla
BOLOGNA, 4. — V okviru italijanskega teniškega prven- ( stva so bile včeraj odigrane polfinalne tekme v konkurenci posameznikov in posameznic.
Najprej sta igrala Sirola m Maggi. Kot je bilo pričakovati je Sirola s precejšnjo lahkoto premagal svojega nasprotnika. Borba je trajala samo 50 minut. Maggi je nudil nekaj odpora le v prvem in drugem setu, v tretjem pa je bil igračka v rokah Sirole.
V drugem polfinalnem srečanju posameznikov sta se pomerila dosedanji prvak Mer-lo in Pietrangeli. Borba med njima je bila napeta in v zadnjem setu tudi dramatična, vendar pa ne na poseo-ni višini. Prvi set je bil u-ravnovešen do stanja 5:4, nato pa je Pietrangeli z dobrim servisom zmagal. V drugem setu se je Merlo zelo popravil, Pietrangeli pa je mnogo grešil. Tretji set je potekel v premoči Pietrangelija, v četrtem pa je Merlo takoj povedel s 3:1. Po naslednjih servisih je Merlo vodil s 5:3, nato pa se je Pietrangeli zbral in dosegel najprej izenačenje pri 6:6 in nato vodstvo s 7:6. Pietrangeli je nato osvojil tudi zadnjo igro in končno zma-
go.
V konkurenci
posameznic
predstavlja veliko presenečenje zmaga Pericolijeve nad Migliorijevo, igra med Riedlo-vo in Ramorinovo pa je bila počasna in nezanimiva. Rezultati (polfinale):
Moški: Sirola - Maggi 6:3, 6:3, 6:1, Pietrangeli . Merlo 6:4, 2:6, 6:4, 8:6.
Ženske:	Riedl - Ramorino
6:2, 4:6, 6:3, Pericoli - Miglio-ri 11:9, 2:6, 6:4.
ATLETIKA
Po prvih dveh disciplinah Francija • Italija 13:9
LIONE, 4. — Zaradi dežja, ki je spremenil tekmovalno progo v močvirje, so morali organizatorji spremeniti program atletskega dvoboja Fran-cija-Italija. Nastopili so namreč samo tekači na 10.000 m in metalci kladiva, vse ostale discipline pa so bile prenesene na jutri.
Po obeh disciplinah vodi Francija s 13:9 točkam.
Rezultati:
10.000 m; 1. Rhadi (F) 30T6”, 2. Ambu (It.) 30’35”2, 3. Be-diaf (F) 30’59”4, 4. Conti (I) 31’05”4.
Kladivo: 1. Husson (F) 60,89, 2. Giovannetti (It.) 58 3. Lu-cioli (It.) 56.36,	4. Legrain
(F) 51,40.
predvaja danes 5. t. m. ob 15. uri — prva predstava Warner Bros film:
(La storia del generale Custer)
DLIVIA
HAVILLAND
Igrajo: ARTHUR KENNEDY, CHARLES GRA-PEWIN in GENE LOCKHART
Druga predstava ob 18. uri Universal cinemascope barvni film:
«Gospa jo je popihala»
(La signora prende il volo)
Igrajo: LANA TURNER in JEFF CHANDLER
V ponedeljek 6. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma.
LETIČ |
interna
48.
r5!r je bilo zgodilo? Medtem ko sem se jaz mučil in hi K^eti gignoro Margherito "V italijanščini, se je ne-uaJo priučil neposredno njenega narečja in ga gladko
je bil odigral isti proces, ki se dogaja pri otroku Vsnu ’ ko se uči jezika od matere. Gajo in jaz sva ie bii Sv°j° metodo pri učenju abruskega dialekta; Ga-ikoč . hoUša, gladko me je prehitel, vil s m ga zaradi tega pohvalil in zelo Je bil ponosen. Ehe je in dejal:
iseto’	imam ja vaše škole, dragi	Mikulall
Eh	°stal dolžan odgovora:
°8oča imam ja tvoje kosti i tvoje mišice, dragi Gajo ... !§a n Postrežem čitatelju, če podam mal primer caso-ttienj r^ja. Opremil ga bom z odgovarjajočim besedilom Ha t,ltalijanščini in s slovenskim prevodom. >ktovueparata — sv. Reparata, svetnica neznanega imena, Hčii iica Casolija — je dala našemu čevljarju Miru 1 Šotr«,^ Popravilo par čevljev. Prišla je pogledat, če so t pr- i- Pripomniti moram, da v Abrucih vsakogar tikajo, ' Hn	v Bosni. Starka je pozdravila:
'&vwŠiorne (buon giorno — dober dan).
'CtL. Siorno, signora (dober dan, gospa).
*ir0 9a stl? (Come va — kako se imaš?)	v
' Sh ^Občevič tega ni razumel in odgovarja:
' I č „ da).	,	,	.	.	.
1 ailrJ^e che fa mi scarp. Puvirilla i n’aje n atr pč che bnhe (io voglio vedere che cosa fanno le mie scarpe. 011 ho altro paio che quello la — hočem videti, kaj
delajo moji čevlji. Reva nimam drugega para kakor onega
tam).
— Si, si (da, da).
— M’e le fat? (me le hai fatte? — ali si mi jih pripravil?).
— Si, si (da, da).
— Gnomd! N’č lu ver, Jame, m’i pijft nu cone pe fesse. Tu ne l’č tocat manche. (No signore! N on č vero. Andiamo, mi vuoi prendere un po’ per fessa. Non le hai toccate neppure
— Ne, gospod! Ni res. Pojdimo, imeti me hočeš za norico. Niti dotaknil se jih nisi).
Pri tem je starka vzela raztrgane čevlje v roko. Rončevič zdaj razifme, kaj želi, in tolaži:
— Domani, signora, domani! (Jutri, gospa, jutri)!
— I ne poss spe tč. Mi sirve a lesi. Stengh scalz. Lase chelu, e fa chelu a me. (Non posso attendere. Ml occorrono subito. Sono scalza. Lascia quelle e lavora le mie — Ne morem čakati, potrebujem Jih takoj. Sem bosa. Pusti tiste in popravi moje).
— Non capisco. Paria italiano. (Ne razumem. Govori italijansko) !
— ’Mbč, i no paril mich todesch. Ne mi vč capi peche tu no fat nient. (Ebbene, non parlo mica tedesco. Non vuoi capirmi, perchč non hai fatto niente. — No, saj ne govorim turško. Nočeš me razumeti, ker nisi nič napravil).
(Todešk — tedesco pomeni »nemško«. Mislim, da v slovenskem prevodu bolje odgovarja »turško). Kakor je pri Hrvatih vse »švabsko«, kar ni hrvaško, tako Je tudi v Italiji skoraj povsod vse »tedesco«, kar je tuje. Na občini v Casoliju je še precej izobražen uradnik, kateremu je poverjeno pregledovanje naše pošte. Ta pošta je samo italijanska ali slovenska oziroma hrvaška. Večkrat sem ga slišal, kako je pisma delil v italijanska in neitalijanska: »italian — todešk, italian
— todešk« ...).
Roncevič je odgovoril:
— Domani,	domani. (Jutri, jutri).
— Ved i n’	poss camina. Te racomand	di pijč	le scarp mi
in	men. (Vedi.	non posso camminare. Ti raccomando di prendere in mano	le mie scarpe. — Glej, ne	morem	hoditi. Pri-
poročam ti, da vzameš moje čevlje v roke).
Pri tem mu je stisnila čevlje v naročje. Rončevič je pritrdil:
— Va bene; subito. (Dobro; takoj).
— Grazie, bon giorne! Fa ’ndra, scacchieto mi belle. (Gra-zie, bon giorno. Fa presto, mio bel ragazzo. — Hvala, dober dah. Napravi hitro, moj lepi dečko). — —
Pri tem je treba poudariti, da govore zelo hitro in da še več črk in glasov požirajo, nego je mogoče zapisati. Antonio n. pr. je pri njih ’Nto; Francesco je ’Nce. — Jaz, ki sem drugače »avvocato«, sem tukaj 'vuche. In tako dalje. Dovolj bo tega. —
ABRUŠKI LJUDJE
Corropolijska Badia, kjer smo prej stanovali, stoji na samem, približno pol ure hoda od vasi Corropoli. Okrog in okrog nje so raztresene kmetije. Vsak kmet ima polje okrog hiše; v Corropoliju samem je malo kmetov.
Lega našega bivališča, Badie, je povzročila, da smo imeli predvsem stike s kmeti, bodisi na podlagi posebnega dovoljenja ali pa zaradi tega, ker je Dilo nadzorstvo še dokaj površno. V Corropoliju sem torej imel med svojim osemmesečnim bivanjem dovolj priložnosti, da spoznam abruskega kmeta; in v Corropoliju sem ugotovil, da se tukajšnji kmet ne razločuje bistveno od corropolijskega.
Neverjetno je, kako zemlja ustvarja povsod in vedno isti tip človeka. Abruški kmet ima ravno tako težko, počasno hojo kakor kmet pri nas, ima isti zagoreli, od sonca, vetra in skrbi razorani obraz, hlače mu delajo iste gube, a klobuk: zavzemajo — z leti — iste fantastične oblike kakor pri našem kmetu. Tudi je — kakor pri nas — dobro rejen kmet redkost. Drugače je pri ženskah. Kmetica se tukaj nagiba k okroglosti, čeravno sem se uveril, da prav trdo dela, posebno če so mladi moški vpoklicani. Pripisati je to deloma majhni postavi, deloma milemu podnebju.
Poglavitna lastnost abruskega kmeta je njegova treznost Corropoli, ki ima nad dva tisoč duš in ki ima raztegnjeno okolico, poseduje pet gostiln s petimi mizami vsega skupaj torej toliko, kolikor jih pri nas ima vsaka boljša eostilna sama.
M“d svojim skoraj dveletnim bivanjem v Abrucih nisem viderpijanega domačina, če izvzamemo Petra Di Mito iz Casolija, ki je nekak »cantastorie« (ljudski pevec) in hodi od
gostilne do gostilne ter goste zabava — bolj ali manj uspešno — s svojimi deklamacijami. Resnični, pravi od boga navdahnjeni pevec ga pač rad srka povsod, tudi v treznih Abrucih.
Ljudske pesnike (eantastorie) srečuješ pogostoma v Italiji, tudi v velikih mestih. Mnogi se z ljudskim pesnikovanjem in petjem sploh preživljajo, kar kaže na to, da jih ljudstvo rado posluša. Nekateri tiskajo svoje pesmi na listke in jih prodajajo.
V abruškem narečju se je poskusil tudi marsikateri resni pesnik. Dobil sem v roke knjige naslednjih: Cesare De Titta, M. Della Porta in Luigi Dommarco. Našel sem v njih prav mične stvari. Posebno zadnji je zelo ploden in je objavil več zvezkov liričnih in nagajivo-hudomušnih pesnitev, ki kažejo zdravo, simpatično ljubezen do rodne grude in do vsega, kar je ž njo povezano, in ki jih človek čita z velikim užitkom. Za vzorec navajam samo eno kitico iz njegovs fejaško-raz-posajene »Pesmi na makarone«:
Maccarune cibbe sante Vu mittete l’alligrije,
Senza vu lu monne e piante, č na vera fissarije.
(Makaroni, sveta rihta, kjer ste vi, izgine žalost, svet brez vas je sama ihta, prava pravcata budalost).
Ta pesem je bila objavljena v dobrem, mastnem letu 1930. Danes bi jaz simpatičnemu Dommarcu zapei drugačno pesem o makaronih, in verjetno on meni tudi ...
Druga lepa lastnost abruskega kmeta je njegova gostoljubnost. Mi s ponosom in upravičeno poudarjamo, da je gostoljubnost temeljna lastnost slovanskega človeka. Abruški kmet nas v tem prekaša. V Corropoliju nisem mogel iti mimo kmečke hiše, ne da bi me povabil vsaj na kozarec vina. Večkrat so klicali za menoj, kadar sem hotel mimo: «Vuchč! E’ uffež?« (Avvocato, č offeso? — Doktor, ali ste užaljeni?). Otrokom sem moral na skrivaj stisniti kako liro v roko, če slučajno nisem imel cukrčkov, ki sem jih ravno za take prilike navadno imel pri sebi. Ce bi bil vprašal za račun bi bili užaljeni.	(Nadaljevanje	sledi)
TRST, nedelja 5. oktobra 1958
Loto XIV. . Št. 237 (1082)
i piti
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI st. i, II. nart. — TELEFON J3-M1 IN 94-S3* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» —
Tel. št, 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338	— CENE
OGLASOV:	Za vsak mm višine v širini enega stolpca:	trgovski 80, fuiarično-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir Beseda.
	    ^	[no	1000	*
NAROČNINA:	mesečna. 480 .lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna ^500 Ur. celoletna 4900 Ilt — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letn
FLRJ: v tednu 10 dirt, rtedeljska -JO din, mesečno 25(Tdin — Nedeljska: letno 780. polletno j9Q. četrtletno 195 din - Poštni tekoči r'	‘	eo0-7O/3-3‘5
tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel; 21-928. .tekoči račun pri Komunalni banki v Lju
Mogoče blizu rešitev krize
Po razpisu koroškega deželnega glavarja
Senzacionalna odkritja o zvezah Vodja falangistov Protestna, nota vlade FLRJ G.B. Giuffreja s Katoliško akcijo kaže popustljivost zaradi ukinitve dvojezžčnijjj!
Dr. l/inci, p red :;<:d n i h Italijanske mladine Katoliške akcije (KbtOJ je (iinllreju obljubil piisredm/anji: pri iinančnili pieiskuialnili organih /.a prntiiislugii 12 milijonov lir
(Od našega dopisnika)
RIM, 4. — čitatelji se	gotovo še	spominjajo,	da	je	v
jnameniti spomenici o	Giuffičjevem	škandalu	bilo
omenjeno tudi ime ravnateija «Centra za proučevanje sodobnih demokracij*. Ime se glasi: dr. Puccio Pucci.
Kdo je ta osebnost, ki	jo — —----------
v Rimu prištevajo med elane tako imenovane demo-kristjanske «podvlade»? Puccio Pucci je bil častnik črne garde v republiki Sa.16, po vojni je postal policijski častnik tei si pridobil	to
liko zaupanja pri predsedstvu vlade, da ga je bivši minister Scelba vzel v svoje tajništvo notranjega ministrstva, kjer je ostal tudi ko je postal notranji minister Tambroni.
Pred nekaj leti pa je postal nenadoma ustanovitelj in ravnatelj omenjenega študijskega centra.
Tega Puccia Puccija je prejšnja dva dni zasliševal rimski preiskovalni sodnik dr.
Mauri. In prav v zvezi s tem zasliševanjem objavlja" rim.dti «11 Messaggero« danes senzacionalna odkritja o povezanosti Giuffreja s predsednikom Italijanske mladine katoliško akcije (G1AC) dr. Vincijem in s Puccijem.
Pucci je predlanskim pred ložil dr. Vinciju ustanovitev Centra, voditelj znane bančne agencije (ACorl) Caeciani pa je obljubil, da bo center li-nansiral celo s pomočjo nekih neznanih doorotniKav z onstran cceana. In res je kmalu preskrbel dva milijona l.r let obljubil še nadaljnjo podporo, ker da ima za seboj nesega dobrotnika v Bologni, ki ja dobro znan med župniki in ki je pripravljen kriti žive stroške Centra v oblim brezobrestnega posojila. Dobrotnik je denar res pošiljal preko Cacciamja in je dr. V Mici kot predsednik GiAc podpisoval menice, ko ne bi Pucci o vsem tem nič vedel.
Toda nekega dne je ob'skal Center sam Giuffre in vsi t-redniki Centra, ki je izuajul prctj razne publikacije, so šli z | vji -
C'a'drmckratski novinar Dcl-!’Amico, sourednik v Centru. In prav to poslušanje naj bi imelo za posledico najvažnejši del vsebine znamenite s&o menice, ki so jo našli fina.ič-ni organi pri Giuffreju in ki jo je objavil tednik «Espres-so». Tudi po prepiru so »e terjatve nadaljevale in Vinci je s Puccijem odpotoval >’ Marche. v neki samostan očetov kapucinov, kjer jima je nekf oče dobrohotno podpisal ček za 12 milijonov, da bi mogla vrniti denar Cacčianiju, oziroma GiulTreju. S čekom sta takoj odsia v Imolo k Giufire u, ki ju je zelo prijazno sprejel, povabil na kosilo in predlagal Vinciju. da bi ntu kar gladko podpisal, da je 12 milijonov prejel, in hkrati izjavil, da tudi čeka, ki ga je podpisal kapucin ne poiiebUjC.
njim na kosilo. Potrebno je povedati — piše «Messaggero« vse po pripovedovanju l-ucci-jevih prijateljev — da je hotel Vinci Center razširiti, da bi si na ta način dvignit u-gled v Katoliški akciji. Cac-ciani pa je videl v Centru le sredstvo, s pomočjo katerega hi vključil v rimsai krog interese Giuffreja. Le Pucci naj bi pri tem ne imel nikakršnih računov! Toda po enem letu sta se Vinci in Caeciani skregala in Caeciani je zahteval, naj mu Vinci vrne denar, ki ga je prejel kot brezobrestno posojilo ter predlagal, naj se ustanovi ACOrl, agencija za razne posle, da b; s pomočjo nje finansiral Center. Pucciju so ponudili, naj bi kupil paket delnic, kur pa ta ni hotel storiti.
Tako so se posojila Vinciju nadaljevala vse do 12 mi.ijn-nov lir. Menice pa je imel v rokah Caeciani, Giuffrejev posredovalec, ki je nenadoma zahteval od Vincija vrnitev posojila. Prišlo je ponovno o i prepira, ki ga je poslušal so-
Prediagal je ie majhno pro-tiusiugo: Vinci naj bi obrazložil tistemu maršalu finančnih straž, ki je prav tedaj vcail preiskavo o »Anonima Banchieri#, kak-ni so pravzaprav dobrodelni nameni tega finančnega zavoda. Vinc* je posredovanje obljubil in zadovoljen odšel v Kim. Tako so menice, ki jih je imet v rokah Caeciani poslale kosi bre/.vrednega papirja. Toda medtem je bila objavljena senzacionalna spomenica, ki je prišla v javnost na čuden način iz tajništva finančnega ministra Pretija. List še poudarja, da Puccijevi prijatelji trdijo, da Pucciju nucdar ni pcdlo na pamet, da bi zahteval od Crccianija 10 milijonov lir kot protiuslugo za u-:.iče"je spomenice.
Ta'-o je prišlo torej na dan. da je imel predsednik GiAC dr. Vinci še kar precej opravka z Giuffrcjcm, čeprav je tedni na kvesturi izja in izjavo podpisal da
z Giuffrejem ni imel nobenih
poslovnih in tudi ne vljudnostnih stikov! Poleg tega je prišlo na dan kdaj so nastopile prve intervencije za prekinitev preiskave, ki je bila že v teku.
V tej zvezi piše republikansko glasilo uta Voce Kepub-biicana«: «Ce bi označili, da so vse- te v isti zelo hude. bi bilo to najmanj. kar lahko stori kronist; toda pravično in logično ter naša dolžnost je zahtevati, da se gre vsej tej zadevi sedaj do dna!»
List odločno postavlja v dvom; da Pucci ni vedel kot l ivši častnik na policiji in nameščenec v tajništvu notranjega ministrstva, kdo pravzaprav finansira njegov ((Studijski cen,er»; da ni vedel za i-i mene dr. V incija; da ni razumel smisla in ocenil važnosti ter posledic stikov z Giuffrejem in končno, da ni vedel kakšno je bistvo poslov, ki jih je delala Caccianijtva agencija ACOFI.
Rimski dnevnik «11 Messag-
gero«, ki velja za časopis, ki je blizu vlade, hoče s svojimi odkritji opravičiti tudi dr. Vinicija in ne samo Puccija, češ da tudi on ni vedel za nezakonite finančne vire. k: se jih je posluževal Giuffre.
Sam Giuffre pa je v odgovoru na vprašanja nekega novinarja izjavil, da nikakor ne obstaja neki uSignor X», ((brezvestni industrialec«, ki bi bil njegov dejanski ief; to da je vse «sad politične fantazije, ki bi hotela usmeriti nekam drugam preiskavo«. Giuffre izjavlja, da ne izključuje tudi drugih «temnih namenov«. ((Nikdar nisem imel posla s špekulanti, belimi ali rdečimi ali črnimi, in nisem služil nobeni politični stranki,« poudarja Giuffre v svoji najno-vejši izjavi.
((Dokumenti, ki se mene tičejo, so pri Sveti stolici štir-
je,« nadaljuje »božji bankir«. «.:az sem vedno pred mojimi - in ne samo mojimi — odgovornostmi pripravljen plačati za svoje napake. Ce sem jaz imel poštene namene, so zasledovali iste cilje tudi moji visoki ali nizki — sotrud-riki. Zaradi tega naj ne pričakujejo od mene prostaškega maščevanja. Moja moralna in pravna direktiva se ni spremenila in se ne bo spremenila do konca te zadeve... Ne bcm povedal nobene številke, kajti moji upravniki morajo biti na vsak način zavarovani.« Nato priporoča Giuffre novinarju:	«Vi boste gotovo
imeli možnost, da priporočite vsem moralni mir in intelektualno objektivnost. Marsikateremu pa bi se mogla svetovati tudi pravila spodobne vzgoje.«
A. P.
Sacb Salam obtožuje Samuna, da hoče z britansko pomočjo začeti zopet državljansko vojno
BEJRUT, 4. — Danes dopoldne bi morala biti, kot je bilo najavljeno, pri predsedniku republike konferenca političnih voditeljev, pa je ni bilo. Zdi se, da se je za uspeh konference sklenilo iti postopoma, Tako je imel vodja falange Gemajel, ki se je včeraj tri ure razgovarjal s predsednikom fSehabom, danes pozno dopoldne zopet dveurni razgovor. Razgovoru je prisostvoval tudi grško - katoliški nadškof, prej pa je bil pri predsedniku vatikanski nun-i ij. Po razgovoru se je Ge-mavel pokazal optimist. Verjetno bo predsednik sprejel tudi predstavnike drugih gibanj m strank in šgle nato co sklical k sebi vse skupaj.
Govori, se, da bi lahko prišlo do sporazuma , na tej podlagi:	opozicijski poslanci bi
glasovali, za zaupnico vladi, predsednik vlade pa bi se obvezal v svoji programski iz-
javi, da bo razširil vlado Tako bi prišli v vlado tudi predstavniki tistega dela prebivalstva, k: sedaj kaže svoje nezadovoljstvo. In	ni izključe-
no, da ne bo Gemavel, ki je dejal, da je pripravljen sprejeti vsako rešitev, ki bi jo ž.elel predsednik	Sehab, dal
ukaz, da se stavka s ponedeljkom preneha.
Sicer pa je bilo danes v Bejrutu mirneje	kot včeraj.
Bivši- uporniki pa so spet postavili barikade, ki so jih že bili umaknili. Vendar pa ie Saeb Salam, voditelj upora proti Samunu. izjavil, da je še vedno v veljavi njegov u-kaz, da se ne uporablja sila. Dejal je tudi, da bo ponovno ukazal odstraniti barikade. Nadalje ie Saeb obtožil Samuna, da hoče z britansko pomočjo zopet začeti državljansko vojno, tako	da bi čete
ZDA ostale v deželi in da bi tudi britanske čete v .Jordaniji odložile svoj odhod.
Noto je včeraj izročil veleposlanik Zemljah državnemu tajniku Kreiskiju ■ Protestna nota bolgarski vladi zaradi napada na teritorialno celovitost FLRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Jugoslovanska vlada je izročila v dveh dneh tri protestne note. Albaniji je bila izročena nota zaradi vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije in zaradi napada na njeno celovitost. Jugoslovanska vlada je izročila danes skoraj enako noto bolgar-
:aMev!
lllllllliUlllllllllllllllltllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIirilMIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIMIMIItlllMIMIIMIKIMilllllllMIIIIIIIMIIIIIiHtflllMIIIIIIUIIIItlllllHIIIIinillllHIIIIIIIinilllllllllll.l
Eisenhower in Nixon ponavljata
da ni go vora	o izpraznitvi^Kvemoja Macuja
Včeraj nov razgovor ameriškega in kitajskega poslanika v Varšavi
VARŠAVA, 4. — Danes so se ~ poljski prestolnici nadaljevali kitajsko-ameriški razgovori. Ameriški poslanik Ja-eob Beam in kitajski poslanik \ ang Ping Nan sta se že šestič sestala. Njun današnji razgovor je trajal približno dve uri in pol. Sporočila sta, da se boata ponovno sestala v petek popoldne.
Predsednik Eisenhuiver pa je danes poslal predsedniku senatnega zunanjega političnega odbora demokratičnemu senatorju Greenu odgovor na njeg/vo pismo, s katerim ie la Kritiziral politiko ameriške vlade v zveži s Formozo. Senator je namreč izrekel zaskrbljenost, da bi se ZDA zapletle v vojno zaradi obrambe Kvemoja in Macuja, ter jc poudaril, da obramba teh dveh otokov ni važna za obrambo Formoze ali ŽDA. Green je tudi izjavil, da bi ZDA v fak' vojni bile brez zaveznikov ter da vojaška intervincija za obrambo Kvemoja ne bi uživala podpore ameriškega ljudstva
predsednik odgovarja takole; »Ne vi in noben drug A-meričan ne sme misliti, da se bodo ZDA zapletle v boje samo za obrambo Kvemoja in Macuja. Za edam se da resolucija kongresa, ki poob.ašča predsednika, da uporabi obo-
Muci' z oboroženimi nasaoki. bodo imeli prosto pot za zasedbo tudi Formoze in Peska-dorskih otokov, da izženejo ZDA z Zahodnega Pacifika ter prisilijo njih brodovje, da ; a-pusti mednarodne vode in se vrne domov.«
Pismo pripominja k temu: »Ja ne moreni zavrniti teg-i hvalisanja, s tem da bi jim pripisal pomen navadnega ,blufa'.»
»Seveda je veono možnost, da bi v nekaterih okoliščinah lahko bilo potrebno ali umestno za obrambo Formoze in Pe-skaaorskih otokov sprejeti tudi ukrepe ,da se zagotovi o-bramba povezanih položajev na Kvemoju in Macuju. Trudim se. da preprečim spopad, da se doseže ustavitev sovražnosti in razumna rešitev vprašanja.«
«Vi pravite, da v 'primeru sovražnosti ne bomo imeli zaveznikov Seveda nobena država ni razen kitajske republike vezana z nami z zavezniško pogodbo glede (ormoškega področja. Toda če mislite reči, da akcija ZDA pri odločnem odporu proti oboroženemu napadu komunistov ne bi uživala odobravanja naših zaveznikov, tedaj mislim, da ste slabo obveščeni. Ne -amo da mislim, da bi naši pri j a te ji in zavezniki podprli ZDA, če bi
zaradi napadov komunističnih sil, bi se ameriško ljudstvo slinilo, da zagotovi uspeh in zmago naših npprov. Zelo obsojam učinek, ki bi lahko imela na sovražne sile izjava, češ da bi ZDA v primeru spopada bile poražene zaradi p(-manjkanja notranje enotnosti. Ce bi se to verjelo, bj. dajajo moč našim sovrgžnijcorn ip jai. postal škornji neizbežen spopad, ki sem prepričan, d? ga cba skušava preprečiti, če. se lahko prepreči v skladu s častjo in varnostjo naše države.«
Podpredsednik ,Nixon pa je na kosilu več predstavnikov republikanske stranke izjavil, da izročitev otokov Kvemoj in M aru Kitajcem «ne bi pripeljala k miru«. «S komunisti, je dodal, je politika odločnosti —
politika miru. Politika šibkosti je politika vojne.« Na koncu je Nixon dodal, da ne gre za Kvemoj in Macu in tudi ne za Fcrmozo, pač pa «za celoten položaj svobodnega sveta v Aziji«.
Poveljnik- letalskih sil sedmega brodovja kontraadmiral Ramsey je co rovratku z Dalj-inega vzhoda izjavil, da dvomi, da bodo Kitajci skušali zasesti Kvemoj in Hlacu, in je dodal, da bo napetost v Formcški ožini še dolgo trajala. Svoje izjave je podkrepil s tem, da bi poizkus zasedbe teh otokov povzročil ogromne izgube. Dejal je, da so Kitaici leta 1949 pri takem poizkusu imeli 70 tisoč mrtvih. Poleg tega je dejal, da govori proti poizkusu zasedbe »velika ofenzivna moč sidrnega brodovja«.
ki vladi in odločno protestirala pri avstrijski vladi na Dunaju zaradi ukinitve dvojezičnih šol na Koroškem.
V protestni noti, ki jo je danes izročil na Dunaju jugoslovanski poslanik prof. Jože Zemljak državnemu tajniku dr. Kreiskemu, ki nadomešča bolnega zunanjega ministra figla, ‘jugoslovanska vlada 'u-' gotavlja, da je z razpisom pokrajinskega glavarja- Koroške Wedeniga slovenska manjšina na Koroškem postavljena v neenakopravni pploža.i, kar mora ustvariti ozračje neraZu-mgvamja in zaoStrilče mrd o-fcema etničnima skupinama' v pokrajini. Jugoslovanska vla-" da ugotavlja^ da je bil dvo-_ jezični sistem na Koroškem’ uveden z uredbo koroške vlade, ki jo je potrdile zvezna vlada li. septembra 1957. le-ta, tako da se ta uredba lahko spremeni samo z zveznim zakonom. Pripadniki slovenske manjšine na Koroškem in avstrijski vladni činitelj’ so vedno menili, da je ta uredba na zadovoljiv načir reši-ia probTem manjšinskega šolstva, čeprav jo avstrijske o-blasti niso nikdar uveljavile.
Jugoslovanska vlada navaja v svoji noti izjave poglavarja ŠVedeniga, ko je govoril že leta 1956 v korist uredbe in bivšega avstrijskega (unKnjega ministra Gruberja, ki je ured-bd o dvojezičnem šolstvu* navedel kot dokaz pozitivne rešitve manjšinskega vprašanja. Jugos'o,vanska vlada ugotav-]ia, da je Jugoslavija podpisala avstrijsko državno pogodbo samo zalo, ker je bila prepričana, da bo Avstrija izpolnila svoje obveznosti glede ju-goslc /anske narodne manjšine. Razpis glavarja Wedeni-ga pa krši te obveznosti in zmanjšuje pravice slovenske manjšine.
Jugoslovanska vlada oh za-
ključku ugotavlja, da je razpis o ukinitvi dvojezičnih šol objavljen piav v času, ko se vodijo jugoslovansko - avstrijska pogajanja o nerešenih dvostranskih vprašanjih, ir.ed drugim tudi o uveljavljanju Čiena 7 avstrijsKe državne pogodbe, v času, ko so se pričakovali novi rezultati, ki bi vplivali na ugoden razvoj medsebojnih odnosov. Zato je razpis pokrajinskega glavarin VVedenipa nepričakovan u-darec naporom v tej smeri, krr ne bo. ostalo brez posledic' na avstrijsko - jugoslovanske državne odnose. Zato jugoslovanska vlgda pričakuje, da bo 'zvezna vlada preprečila izvajanje razpisa pokrajinskega gjavarja Koroške.
V noti, ki jo je danes državno tajništvo za zunanjo zadeve izročilo odpravniku poslov bolgarskega veleposlaništva v Beogradu, pa jugoslovanska vlada odločno protestira zaradi govorov odgovornih voditeljev Bolgarske, ki predstavljajo ((poizkus vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije, napad na enotnost njenjh naroaov in na teritorialno celovitost Jugoslavije«. Vlada Jugoslavije je istočasno .opozorila bolgarsko vlado kot Odgovorno za posledice take .politike. Državno tajništvo za zunanje zadeve Jugoslavije se v svoji noti sklicuje na govore člana politbiroja in tajnika KP Bolgarije Dimitra Ganeva, ki je 21. septembra v Razlogu zanikal nacionalnost in integralnost. makedonskega ljudstva ip obljubil makedonskemu ljudstvu «osvoboditev» 'izpod ((Siromaštva', v katero so ga sprkvili voditelji Jugoslavije«, Podobno mnenje so pokazali tudi drugi bolgarski voditelji ter bolgarski tisk in radio, ki sta objavila številne članke, v katerih razpihu-icjo šovinistične strasti in po-
rožene sile ZDA na pod- | se nam tragično in proti naši ročju Formoze, pooblašča o- volji vsilile sovražnosti, pač
hrambo in zaščito položajev kakršna sla Kvemoj in Macu. sartlo če je predsednik mnenja, da je to potrebno ali primeriti) za zagotovitev obrambe Formoze in Peskadorskih otokov. Nameravam se strogo držati, te (-omejitve *
Nato dodaja:	((Kitajski	in
sovjetski voditelji trdijo, da imajo prav, ko mislijo, rta če bodo lahko zasedb Kvemoj in
pa mislim da bi večina od njih bila terorizirana, če bi >e ZDA ponižno umaknile pred. kitajsko-sovjetsko grožnjo n-boroženega napada.«
Na trditve senatorja. Greenp, da ameriško ljudstvo ne bi podpiralo vojne zaradi obrambe Kvemoja, piše predsednik: »Prepričan sem brez vsake sence dvoma, da, če bi ZDA bile zapletene v sovražnosti
De Gaulle se je vrnil v Pariz
Šb prej je .govoril na zborovanju v Marseillu - Tass o njegovem govoru v Costantini • Alžirska vlada zaprosila Arabsku ligo pomoč za borbo proti Franciji
stavljajo teri.irialne * na Makedonijo.	j„
«Vsega tega JV®5’lfrcj0 dr“' njem narodi ne	^
gače tolmačiti, P° . vanje ta, kot grobo v™"53
mesav
Jug°sl
luiJlav8t
notranje zadeve	usfl1^*
in sovražno ravnanj ’jug0sla*
jino proti celovito- j,, nato-
vije in enotnosti U . ugo-
rtov Jugoslovanska '	j	go-
lavija, da so v« veri odgovornih bois |0.,nc diteljev sestavni aei li(Ilce in široko zasnova	^,et\ s
proti Jugoslaviji«- vlafja
tem jugoslovanska	^ ja
pozarja bolgarsko	-j, jt
tragične ooslcdice,	ijia p0"
v pretekiosti P°,v;i..-ia JUS,°" dobna politika. taylja, ^ slavije istočasno ug ‘--proti11 je taka politika v ^ po-7 uradnimi izjava * na(jalj-trebi vzdrževanja i-jij c*1' niega račvoja nor	j-java«!3
nosov med obema tn da taka P0*'1!'3r,u miru in mednarodn • rj odločanj:., posebno pa n2ro !-rose nv d balkansri ^ cja Takšna politika bo-s
jaKsna poiiur«	ui«
de globoko zaskrnl.l _ s(vjr-vansko vlado, ki 'Tn-orari*vt ne n.-nore v smet* sjde-miru 'n mednarodn . lovanja.	j>	(J,
Indonezijski obišče Jjigoslavii0
. Vdl’'"’
BEDGRAD, 4- " \3„ jugoslovanske vlade ' ur3d
:cn°l 1^ vpfl
tega meseca D-' ni obisk v Jugos tnp' sednik vlade T"P2 nezije Djuanda Ka
--<(»-"	-	^iv;i
LONDON, 4- .
pristaš angleške ^sjer
stranke, ki m je vodil^^ je sporočil, da	str*'
novo angleško tast •. anji»' ko. Izjavil je, da ^ rF protižidovska, PaC * svoj« na prav na Žide zeljavitev.
PARIZ, 4. — General De
Gaulle se je, nocoj vrnil . v Pariz s'sVoiegV potovanja po
Alžiriji in Korziki. Pred pu-hodom v Pariz se te usuvu
: aanstf®,? S>*“
ture Njegov govor je po poročilih francoske agencije poslušalo okoli
De Gaulle ie v ivojera go# voru dejal, da obstajajo med ntjim in Marseillfm ((nepozabne vezi«, pri čemer je mislil sVoj prvi prihod v •Marseille po drugi svetbvni vojni^ Nje-
žiriji s posebnim pismom. V tem pismu I)c Gaulle hvali francosko vojsko pori Salnno-| da gre Franciiai ve,Ivini poveljstvom zaradi nje-l pžoti.	nih	((posebnih	uslug«	ter	pr.i-|
da (ii =zmaga pri nedeij-
gov govor ni vseboval nič posebnega razen ze običajnih fraz, in žaključil ga je zopet s, f
HfčiBi .gpa
V Alinu pa je uradni prod.
stavnik izjavil, da je De Gaulle izrekel popolno zaupanje generalu Salanu. S tem je predfiatvnik zanikat -govorice, da bo Salan odpo)ui#dn iv Pariz, kjer naj .bi mu določili novo mesto. 'Phedstavr.ik je pripomnil, da je De Gaulle potrdil Salanu njegov- položaj poveljnik^ vojske v Al
   ........................m.n............mini i  .....................................     .nun.................................................
romeja, a so poidejo to zahte-
(Nadaljevanje z 2. st
• ni)
do sporazumevanja in ne morda tendenca, da ena ali d/upa stran vsili svoje »tališče, potem bi se tudi zunanji ministri lahko sestali brez nevarnosti Kakršnekoli »škode«.
Forraoza in
v skupščini OZN prevladuje med splošno razpravo sklicevanje na položaj v komnoskt ožini: Ameriški držuvni taktik LHtlles pa je na svoji tiskovni konferenci izjavil da ne izključuje možnosti svojegu sestanka s Cuenlujem. Dodal pa je, da luk sestanek lahko škodi, če se ne doseže hiter sporazum Dulles je izjavil, da je danes na splošno munj možnosti, da bi se sovražnosti povečale ,ter da je možna ( e-j anska opustitev sovražnosti brez pismenega sporazuma. Po njegovem mnenju bi bito nespametno vzdrževati večje nacionalistične sile na Kvemoju m Macuju, ie bi prenehale sovražnosti v hormoški ožttu. Izjavil je tudi, da je Cang-kajšek snespametno ravnal», ko je zbral na obalnih otokih veliko število svojih oboroženih sil. ZDA so temu naspro-tbvale, toda Cungk ujšefc jih ni poslušal.
V glavnem je tudi 'Eisenho-tver ponovil, kar je izjavil Dulles. Ker so se na Formoz• močno razburili zaradi Dullr-sovih izjav, češ da je nakazal možnost umika z obalnih otokov je ameriško državno tajništvo poslalo svojemu poslanik u v Tajpehu navodila, naj Cangkujška pomiri. Podpredsednik Nixon pa je pohitel in točneje obrazložil ameriške namene. Izjavil je, da ZDA niso nikoli mislile na umik z obalnih otokov v smislu, da bi jih prepustile Kitajski. Poudaril je. tudi, da se ameriška politika na Daljnem vzho-
du ni v ničemer spremenila.
Kakor rečeno, se v OZN najpogosteje omenja prni-polo-nj v pormoški ožini. Med splošno ra pravo je o tem govoril tudi jugoslovanski državni tajnik Koca Popovič, ki je poudaril, da je spor na Daljnem vzhodu tem nevarnejši, ker se razvija kot neposreden spopad med dvema velesilama, in to v položaju, ko eno od teh prisilno odri-1 vajo od OZN. Poudaril je tudi. da so hormoza in obalv otoki nesporno sestavni del kitajskega ocenilia.
Razgovori v Varšavi med «-menškim m kitajskim poslanikom pa se nadaljujejo in vse kaže, da ob- strani še vedno vztrajata vsaka pri svojem. Kitajci obtožujejo Z,DA, da je njihov glavni cilj doseči ustavitev 'sovražnosti in potem naj bi vse ostalo prt starem.
Na drugi strani pa so Kitajci zelo spretho izkoristili sedanji položaj za svojo notranjo politiko pod geslom »sleherni državljan — vojak«. Sedanji položaj je. dober orgn-ment tudi v kampanji za reorganizacijo Kitajske na komune ter' za ustanavljanje tako imenovane ljudske armade, ki naj bi «zadala uničuioč u-dnrec napadalcema. Ta armada naj bi štela okoli sto milijonov rojakov.!. Dejanri-o naj bi postali vojaki vsi moški in ženske od 17. do 40. leta Po mestih m vaseh, po podjetjih, zadiupali in šolah ustanavljajo oborožene odrede milice. Člani diplotnalskih misij v Pekingu, ki so jih pred dnevi povabili, naj obiščejo eno izmed novo ustanovljenih »ljudskih komuna (v katerih je združenih več prejšnjih kmetijskih zadrug), so videli kmete delati' na polju, medtem ko s o« imeli puške zložene v piramide. Gkslo jr: sZ. motiko v eni roki, s puško v drugi.«
7 dni v svetu
  ...................................................
Vendar pa se mora najprčj
vb ouumli..tnAi bivši pred-sedmič S«»v’un ie dame. Jni;-
slcn n h nofJnnfi Am&flCtlflOV.
Ciper
Po končanem delu na polju so na vrsti vojuške vaje pod vodstvom aktivnih častnikov. I-sto velja za študente, ki jih ohorožujejo z geslom: »S knjigo v eni roki, s puško v dru-B i.»
Načrt o reorganizaciji Kitajske presega to, kar nam zgodovina pripoveduje o stun grški Spar ti. Vsa Kitajska naj bi bila razdeljena na komune, v katerih ne bi bilo več posebnih uprav. I saka komuna bi imela enotno upravo za vse Kmetijske delavce, b* pošiljali v industrijo in ob-at-no, vsi skupaj pa naj bi bili ‘vojaki. Celotno življenje v takih komunah je organizirano po vojaških načelih.
Ljudska armada, ki jo organizirajo vzporedno s komunami, naj bi u primeru potrebe bila prana armada, drugače pa naj bi jo uporabili pri vseh delili, kjer je potrebna večja množica ljudi. Ce bi bil človek prepričan, da je glavni namen vsega tega dokončno združiti državo, povečati storilnost dela. potem bi vsi ti ukrepi bili v.si do neke mere razumljivi. Toda prav v zvezi s Kitajsko se moramo vprašali, ali so res vsi ti ukrepi notranjepolitični in ali niso pravi cilji drugod. Ne gre za Formulo, do katere ima Kitajska tako in tako pravic-'. Gre za reda o večje število drugih pojavov za izjave o bodoči vodilni vlogi Kitajske, primerjanje kitajske vojuške moči s tujo, odkrito govorjenje, da bo Kitajska km i 'u tako močna, da bo »obračunala z vsemi sovražniki« itd,
.Sicer je res, da je Zahod v veliki men kril/ za ta kitajski
izolacionizem, ker
sploh ni dal druge možnosti Kitajci so odločeni deželo industrializirati in se močno o-borožiti ne glede na žrtve in na posledice, ki jih. bo to i-melo.
Srednji vzh«d
Tajnik OZN Hammarskjoeld je pretekli teden predložil skupščini OZN poročilo o Srednjem vzhodu Sporočil je, da sta vladi ZDA in Libanona izjavili, da upata, da se bodo ameriške čele umaknile iz Libanona do konca oktobra s pogojem, da se bo še dalje zboljšal položaj. Poročilo pravi da se bodo začele oktobra tudi britanske čete umikati iz Jordanije. V OZN je vzbudilo presenečenje, da Hammarskjoeld ni mogel v svojem poročilu napovedati točnega datuma o umiku tujih čet iz Libanona in Jordanije. To je povzročilo med azijskj-m’ in afriškimi delegacijami nezadovoljstvo.
Medtem pa Američani spretno izkoriščajo čas, ki še manjka do njihovega umika, ter pomugajo v Libanonu falan gistom, da bojkotirajo novo vlado. Po ulicah je spet prišlo do neredov in ponekod do spopadov. Kairski radio je o-pozoril, da se kuje proti Libanonu nova zarota, ker Za hodu nova vlada ni kdove kaj všeč. Da bi dosegel po-mirjenje, pa je predsednik libanonske vlade začel razgovore, da bi vlado »popolnil tudi s predstavniki falangistov Ti so od začetka zahtevali odstop predsednika vlade Ke-
..	Angle.fi	so	začeli	skupno	s
Kitajski |Tt(rk- izvajati svoj načrt na
Cipru. Tfirškh vlada je pri guvernerjevi vladi imenovala spojega predstavnika. Posredovanje tajnika NATO ^Pa°' ka st nadaljuje na zasedanjih sveta NATO v Parizu. Vse pa kaže, da pritiskajo	’*?
Grčijo, naj bi popustila, Nad' škoj Makarios je P° številnih posvetovanjih s predstavniki grške vlade in z drugimi o-sebnostmi izdal poziv ciprskim Grkom, naj se z vso odločnostjo postavijo proti 'z^a-
janju angleškega načrta. Na doku so se začeli novi neredi. Prebivalstvo je organiziralo protestne stavke, študentje demonstrirajo P.° ulicah, m zahtevajo priključitev h ur. čl ji, borci osvobodilnega pihanja pa znova napadajo angleško vojsko in vse njene naprave.
 ________
skem referenduma «lepo plačilo za vse napoje in žrtve«. Dalje pravi general, da je se-aiaj siotrebpo čiju hitreje dokončati »popolno pomirjenje« v Alžiriji.
Agencija Tass pravi v svo-! jem komentarju o De Gauilo-vem govoru v Costantini, ua De Gaulle ni omenil ponudbe alžirske vlade za začet.k pogajanj za :mirno rešitev al-žirškefea vfrrašnnja in (la Je-
,- postoiiek po n im: m se pred.-('yi^8^0r.Aiihieval kiiuitjjlaci-latom/ karffcoTšM Ut ved a- 1° narodnoosvobodilne vojske. reje, iako da bo komisija »General De Gault«, nada-
Italija
Končno so demokristjani popustili pod pritiskom vseli o-stalih strank in prenehali s poskusi zavlačevanja postopka za ustanovitev pari amen-tarne preiskovalne komisije o aferi Giuffre. Po četrtkovi celodnevni seji poslanske finančne komisije je bilo sk‘«-nieno, da se sprejme z T"®,rb Šimi popravki Malagodijev predlog za ustanovitev kome sije, ki bo štela IS senatorjev in 15 poslancev. V poslovanje samega Giu//re)a ,,e	.
misija ne bo vtikala, ker je » jena glavna naloga preis a-ti m ugotoviti ali so krajevni m vsi njihovi nadrejeni organi, vključno člani vlade, opravili svoje uradne dolžnosti v skladu z veljavnimi predpisi.
ves po sen atp
brtrefe
lahko začela svoje delo 15. t. m. Porpčilo o izidu preiskave	pa bo morala parlamentu	predložiti najpozneje
do 30. novembra t. 1.
Skoraj ves teden so v vfej državi	na široko komentirali
-.'.id francoskega referenduma .Reakcionarna demokris-ljaitska desnica	s Katoliško akcijo in
s fašisti so navdušeno sprejeli De Gaullovo vlado, češ: tudi pri nas mora priti do (ega., Kažf, da Fan/am ni tega mnenja, in ga je zato v petek napadel desničarski prvak bivši vladni predsednik bcelba. Voditelj vladne socialdemokratske stranke Saragat je izrazil nad izidom nezadovoljstvo ter dejal, da ne ostane drugega kot čakati šesto republiko. Tudi no levici ni mnenje povsem i enotnp; socialisti poudarjajo dejstvo, da morda kar en milijon in pol bivših komunističnih volivcev ni glasoval proti De Gautlu, in da je njegoDa zihaga očitno dokaz, da francoska levica m znala nuditi delavskim množicam izhoda iz položaja, ki je nastal v, deželi v zadnjih dveh letih, f^omupisti pa kažejo očitno pomanjkanje kritičnosti tcr valijo vso krivdo za poraz na kapitaliste in tudi na socialdemokrate ter pozivajo na enotnost vse delovne množice in demokrate, da se tudi v Italiji ne bi nekaj podobnega pripetilo.
Demokristjanom je delno u-spelo, da so prejšnji teden potisnili nekoliko v ozadje novo afero okrog papeževe ePonti-ficia Opera di Assistenza«, ki je »transformirala« ameriško darovano moko in dejansko z njo kupčevala. Komunistični pcslanci so vložili zaradi tega interpelacijo, tako da bomo v kratkem slišali, kaj o tem škandalu pravijo ministri -in podtajniki v vladi.
MOTOM 48 CCM DELFINO IM $
Zastopnik:
MO I U GI*1'
moiom 1*a'
Čudoviti	o*
k; vas pe'J« V°
Prodaj" "'olj0. bra o"
PRti-^S
nad"^
in 6 p I' m o *
’r i
UOtJAvr, ZA MOIOHJE
MOSCHION * FKiSORl	Z	N i 7 A N E
TRST, U. Valdirivo ib in Ul XXX Ottohre 1'
C'E'
Tel
1 47»
l.iuje Tass, se je omejil na medlo izjavo o neumestnosti doličitve političnega položaja, ki se bo polagoma sam lzkrjsUliziral z dejstvi. Toda Vinčrti tra reorganizhrtjo Alžirije brez sodelovanja alžirskega ljudstva so utopije.«
V^Kgiru _pa je po sestanku poliTrčnegiT' ort lin ra"*'* Arnih kč“ lige minister za severnoafriške zadpve v alžirski vlad; Abdel Hamid . Mohri izjavil, da se je obrnil na Arabsko ligo. da bi dovolila 12 milijonov egiptovskih šterlinenv za nadaljevanje borbe proti Franciji.
Seji političnega odboraš ie prisostvoval tudi alžirski -minister za prosveto Tevfik vil Medani, ki je izjavil, da je politični ot^ior sklenil sklicati za iutri posebno zasedanje glavnih predstavnikov Arah! ske lige, na katerem bodo govorili o položaju v Alžiriii.
1VRDKA
JOŽEF
uvoz
,zsjOl
i RhlUiiF
i/i fll/O
VSAKI) V KS1N EGA L K S A /A PRti	tfSA
IN K U KJ AVI) TEH .) A’M S K EH A 1 ^
TRST - Riva Urn mu la št. K-I - TbIbI«*1 [U
PRIZNANO MEDNARf«
AVTOPREVOZNlSKD podjetje
LA GORIZIA
GORICA . Ul. Uuca D Aosta 88
FHEVZ1MAMO PHKVOA VSAKOVHSTNF(,A
Posebni pogoji u prevoz blaga
99
KOPER
«« MEDNARODNA SPfcOlCIJA IN tRflN , v
S svojimi poslovalnica"'1 'J1 v M®'-1,ni. v ~ grebu, h a K"‘na Wl„r0t»
  Novi Goriči. priP
Podgorju. Prestranku, Sarajevu, Kotnrihi in Zemunu v
Beogradu Zagrebu, na Ljubljani, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Novi Gu--va(n
Batič Franc
“ j... r
i
I
I I I
T K
S
f
15
UL F. Cr&jj
Telefon 9
I I I I I