olitični opazovalci me-yo da bo PR1DS1DMIK COOLIDOE VETIRAL PUD-logo. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE xt0^YEAR XVIL »TfcS? i^^^^Tg iny^^^V^ni-^r Chicago, m., četrtek, si. februarja (Feb. 21). 1924. fcmnuH f«t -ta-1 —fH »i nem Ur i» Meti., no», a^mohi, lair, niiiint n jii ii tata. SubMI STEV.—NUMBER 44. 'BORNICA spre-¡ELA DEMOKRATSKO PREDLOGO. ujiuci so «avrgli Melkmov na-rt ter sprejeli Oarnerjev amend-^■msnt v nadomestek. Wsshfoffton, D. O. — 8 pomoč- republikanske skupine, v kate-to bili večidel sami progresivci, demokratski poslanci vrgli is —gTčnc predloge postavke dohod linskejga davka, kakor jih je pri orocal finančni tajnik Mellon. Z 22 proti 196 glasovom je bil apre et nadomestek, ki ga je predla pl demokratski poslanec Garner Popravljena predloga določa Jivek na čeziherne dohodke 44 »dstotkov. Taki dohodki se prilegajo pri vsoti v znesku po $92,-OOO. Po tedanji davčni postavi je »laeati od $200,000 dohodkov po ¡0 odstotkov, a 25 pa od dohod-tor, ki znašajo več kakor $100,-| To slednje priporoča sedaj [ellon v svojem tozadevnem živčnem načrta. Tudi davek na normalne do lodke je manjii, kakor ga priporoča Mellon. Predloga, takor ■ tedaj popravljena, sviiuje iz-emnosti v osebnem davkn. Te oločbe ni v zakonskem osnutku Nellonove davčne revizije. Preden je poslanska zbornica »prejela Garnerjev predlog, ki ga je podpirajo sedemnajst republikancev, en kmet-laborit in cn nc-sdvisnik poleg 203 demokratov, ie je izrekla proti poatavkam, k; so v bistvu take, kakrine jy }iri metil Mellon, ter »ent poslanca FrearS, *i 01 fad vi«K da bi bil normalni davek «nih.x na polovico, ne da bt bila ¡spremenjena postavka sedaj obstoječega dodatnega davka. Republikanski voditelji niso i-»eli nobene prilike, da bi< bili mogli dati na glasovanje kompromisni amendraent, ki je določal 25-sdstotno znižanje normalnega in dodatnega davka. Vprašan, kakšno staliiče meni, Is bo zavzel predsednik Coolidge napram demokratskemu dovčne-lu načrtu, je republikanaki vo-itelj Longworth odgovpril le to, ¿s flo davčna predloga, kakor je stavljena sedaj, povzročila Že <** dve leti $300,000,000 pri aanjkljaja v vladnih dohodkih Zelo Knloino je mnenje, da bo wdsednik Coolidge primoran ve-krsti davčno predlogo v sedanj (tatnik Roberts potrjen. r Washington, D. O. — Opozicija imenovanju odvetnika Ro , r,Uii za posebnega pravnega ■rtopnika v oljnem ikandalu ni gorila nobene borbe pred se H**»'. Nanploino ao mialili po n, krogi, da bo senator La ¡»»«tte, ki j« načelnik progre-^"piae v senata, izpodbi-I ' ""kovanje, a je molčal ■rosi ra/pravi o tej zadevi. |pi',r KPIxr, ki je pripore m R^brrtsovo imenovanje pred-' Cool id gu, j« v kratkem roru Povzdigoval in hvalil Ro J"**0*'' sposobnosti, nakar r*10 Vasovanje na vrato. Ro T1" J* bil potrjen z 68 proti 8 je dalo le večjo aU^o. ** ,,°m*reni * ki SO glasovali prot . naslednji, Aahurst L.T''. ,iro<>k»»"t iz države hnT T(,n k MlBn^te, u • w^onsina, Bheppard iu u j* » Minneaa- ,n lt Montane. {odkiv. Amerika. Oljni ikendal: senator Wheeler je v zbornici obdolžil justičnega tajnika Daughertyja, da je bil podmazan. Poslanaka zbornica sprejels demokratsko davčno predlogo. Prva aodna initanea odklonila Lelandu razporoko. Senat je potrdil vladnega toži-telja Robertsa. Lewis podpisal triletno pogodbo rudarjev. Inozemstvo. Jugoslovanaka skupičina ratificirala reiki pakt z Italijo. Anglija docela paralizirana vsled stavke. Vlada je le vedno nevtralna. Padanje franka in opozicija v senatu ogroža Poincareja. Železnice v Nemčiji bodo morda plačevale odikodnino. Angleška delavska vlada se ne boji francoske zračne flote. Finančni položaj v Rusiji preduje. SEN. WHEELER NAPADEL DAUGHERTYJA. na SODNIK ODKLONIL LELANDU RAZPOROKO. Kljubtemu, da Je LelanOovka priznala ljubevno razmerje g duhovnom, in kljnbtemu, da je sin iskonolomne matere izpovedal težko obtožbo zoper njega, je ta ie odneeel "zdravo" kožo. SODVnC JI OPIRAL SVOJ PRAVOREK NA JAVNO MORALO, OBRXIV IN OTROKI. Zvezni senator Davis Klkins is Zapadna Virginije je med tistimi, ki so Žpekulirali s Sinclair j evimi delnicami tik pred sklepom najemninske pogodbe. TO JI RILO PRVIÖ, 841911 NEČLAN VDEL1ŽIL SRJR PREISKOVALNEGA ODSEKA. Washington, D. O. — Senator Wheeler iz Montane je pred pre iskovalnim odsekom v podkrepi tev svoje rezolucije za preiskanje pravosodnega departmenta kar narhvnost povedal, da so nsbirali denar za zaičito raznih oseb pred preganjanjem od strani pravosod nega tajnika Daughertyja in njegovega depertmenta. Wheeler ni izzval viharja samo s svojimi napadi, naperjenim proti Daughertyju, nego tudi i točko svoje rczolucije, s katero za hteva, da ne sme imenovsti senatni predsednik senator Cummins is drŽave Iowa preiskovalnega odse-kaj Wheeler je zahteval, da sestojs v smislu njegove rezolucije pre iskovalni odsek iz njega, Brook harta iz države Iowa, Jonesa Washingtona, McLeana iz Con necticuta in Ashursta iz Arizone Senator Willis je označil to določbo za brezprimerno žaljenje predsedujočega uradnika te ali o no postavodajne organizacijo, "Jaz vas hočem le naučiti ne česa novega," je dejal Wheeler "Ali mislite, da bi bilo primemo in pravilno, če bi naj pravosoda VREME. ' ekoUeas V petek P Wr"°*spndi>¡ veter. Trm [1* v »dnjih 2*. arah t naj-■J. »»JftUi. 10. Holneé i z.dr zaide ob 5:2«. Ohioafo, HI— Pričanje v torek pred eodnikom Posliom je pei- neslo presenetljiv« povest ¿a dati. Mati, ki je imela ljubavno razmerje z duhovnom Časom, je to razodela svojemu emu. Dramatičhi višek je dosegla ta povest v razporočni zadevi Alberta B. Lelanda, v katero je bil zapleten tudi duhoven Čase, ko jc stopil trgovski potnik iz Chicaga Durwood C. Adams na oder za priče ter povedel, da mu je nje* gova mati priznala ljubavno razmerje a petimi moikimi, med katerimi je bilo tedi ime duhovna Čase. J Njegova mati je razkrila njemu in njegovemu očetu duhovnu Geo. D. Adamsu avoje izvenzakonsko ljubavno življenje neko jutro po zajutrku. V petnajstih letih je imela posla s petimi moikimi, med katerimi sta bila dr. Čase in ie en duhoven. Lelandova žena je tndi v torek vztrajala pri svojih trditvah, ki so ae nanaiale na njeno ljubavno razmerje z omenjenim duhovnom. Navzlic vsem tem dokazom je sodnik odklonil Lelandu razporoko ter s tem reill dobro ime obtoženega duhovna, Sodiiče je naalanjalo svoj jire-vorek menda bolj na besede du-hovnovega zagovornika, kakor pa na to, da eta duhovna obteževale izpovedbi Lelandove žene in A-damsovega sina. Duhovnov odvetnik je izpodbijal izpovedbo Lelandove žene, Čei, kako je mogo-če, da bi krenila mati treh otrok in kriatjanka v itiridesetih letih na naps^čno pot. Nato se je začel pečati z tluhovnom. Nikakor mu nI ilo v glavo, je dejal, kako to, da bi tako naobražen človek, kakor je dr. Ceae, pri ieotinpetdese-tih letih In kot duhoven tvegal svojo službo, ne da bi bil vsaj nekoliko previden in oprezen. Sodiiče je dejalo, da se je odločilo za odklonitev razporoke Iz moralnih ozirov In legalnih po-manjkljlvoetl. • Po raseodbi eo ee tiatl, ki se zanimajo za aodne ukrepe, nadrobno pedali s to zadevo ter Izvajali razne zakljnčke iz sodnikove odločbe. "Ali je e to razaodbo duhoven Csse popolnoma razbremenjen vsake krivde v tej zadevi!" "Ali ai je Lelandovka izmisli-la eelo povest o Ijnbavnrm razmerju z duhovnom?" "Ali ni bila Lelandu dovolfe-ne razporoke ne podlagi ¿¡sto (Delje na 3. etrani >. LEWIS PODPISAL TRILETNO P060DD0. pesdna konferenoa v Floridi je sakljuöena. "Temelj miru na polja premoga je položen," Je rekel John L. Lewis. Jacksonville, Via. — Dne 19. februarja zvečer so zastopuiki rudarske organizacije in operatorjev podpisali triletno poKodhu, ki stopi v veljavo 1. aprila 1924. in poteče 81. marca 1927. Nekaj ur prej je bila pogodba soglasno eprejota na seji vseh zastopnikov obeh strank. Po podpisu pogodbe se je mezdna konferenca, ki je trajala osem dni, zaključila. "S podpisom te pogodbe je bil položen temelj miru v induztriji premoga," je rekel John L. Lewis, predsednik rudarske unije. Michael Gallagher, vodje operatorjev, je pa rekel, da bo Amerika imela dovolj premoga skosi tri leta. Pogodba bo zdaj predložona rudarjem v ratifikacijo. Rudarji, člani organizacije, imajo iest te dnov čaaa, da pogodbo odobre ali zavržejo. Finančni napredek Rušile. Tiskanje papirnatih rabljev je prenehalo 16. t. m. Stari mUj bodo potegajeai lz prometa. Napredek industrijske banke. Anglija popolnoma paralizirana. SUvkuJočim prietaniičnim delavcem aa pridružujejo tudi voanild in železničarji. Kongres strokovnih unij Ja na etrani etavkarjav. Vlada praiekuja stavko in mogoča prisili dalodajalca na kapitulacijo. Mad stav karji vlada valika revščina. ' New York, N. V. — (Federated Press.) — V New York ste prispela dva kablograme iz Moskve, ^ ki sporočata o velikem ekonom- tajnik izbral člane preiskovalne^ i*1? ki n,rediU odseka?" "Nikakor ne,'1-je Willie. "In senator ve dejstva. Ce je le ena desetina tega, kar trd senator, resnična, potem mora bi ti Dougherty javno obtožen in so jen." "Z javno obtožbo so poizkusil lani v poslanski ztyrniei. Ali od sek je sodil namesto Daughertyja tistega poslanca, ki je predlagal javno obtožbo," je rekel Wheeler. "Jaz bi ne bil rad sojen, sli te* lim pa, da bi to doletelo generalnega državnega prevdnika." "Če ee da dognati in ugotoviti te obdolžbe, potem bi moralo priti do javne obtožbe v poalenski zbornici, in treba bo gledati na to, de je nc bo popihal obtoženec sredi tožnega postopanja. Če sem prav razumel senatorja, je rekel, da je generalni pravdnik prejemal denart" "Rekel sem, da so njegovi pri-jstelji prejemsli denar. In če ga ni prejel on, ker so gs prejeli njegovi prijatelji zanj, je večji bedak, kakor pa misli ljudstvo te (Dalje na 3. strani.) Liboriti nočejo pove Sati zračne flote. Ostra debete v engleiki zbornici , radi bojnih leteL Delavska vlada pravi, da bo delala aa mir, ne pa sa vejno. Unija sovjetskih republik v pre odgovoril" *ckUm k*»- Prvo poročilo je prejela Rusko- ameriike industrijska korporacija od svojega zastopniks v Moskvi. Ta poroča, da je ruska komercialna in industrijaka bahka, katera financira veČino državnih industrij, v|tevty sindikat tekatilnih t o varen, narodila v sadnjem letu dva miljona zlatih "'rubljev do-bička. Banka jc razpisala 8-od-stotno dividcudo in povečala glavnico z 20 na 40 miljonov zlatih rubljev. To je banka, preko katere je tfuzko-amcriika industrijska korporacija poslala $5,000,000 v prejinjem letu. Banka ima 3(J podružnic. Drugo poročilo jc poslal Geor-ge Wishniak, moskovski poročevalce tukajinjoga židovskega dnevnika "Ifreiheit". On poroča, da je sovjetska vlada 16. februarja prenehala tiekati papirnate rublje. Ves stari papir bo povle. čen iz prometa ln izplačan. To bo lahko delo, če se pomisli, da zlata vrednost vsega starega papirja znaia komaj 80 miljonov rubljev. Medtem Ima Rusija v prometu r.a 160 miljonov dolarjev červon-eev, novih benkoveev po 10 rubljev v zlatu. Červonee je danes vreden več ko engleiki iterlingski funt. Zlati In srebrni drobiž tudi že kroži v Rusiji v dobri meri. London, 20. febr. — V nižji zborniei ae vodi iivahna debata radi zračne flote. Debato eo sprožili Baldwinovi toriji, ki žive v velikem strahu radi francoekega zračnega brodovja. Bir Hamurl Iloare, prejinji minister zračne flote, je zahteval, naj delavska vlada pojasni, kaj mieli «toritt glede zrečne obrembe proti ne j močnejii zračni sili na svetu, katera je zelo blizu Anglije. Dalj« j« rekel, da ima Anglija danee samo 80 prvovrstnih tajnih eroplanov, d očim jih ima Francija 1000. WiDiam l^each, podtajnik mini etrstva zrečne# flote, je odgovoril, da sedanja vlada nima najmanj iega strahu pred francoskimi le-telL Oboroževanje Prem ije v zrake je poalodlea oboroževanja Anglije ne morju, je. rekel Leereb, in leboriti nieo odgovorni ns to I blazno tekmo. Lsboriti delajo ze I mir. ne pa za vojno. Vlr.de ne bo > povrčala oboroienik sil. zahteva I* proete rok» za izvejenje svoj j ga rezorežitvenega programe. Carter zahteva zado-ščenje. Odkritelj Tatovega roba je odgovoril na 48-urni ultimat, da mora eg/ptevska vlada porav-nati krivice. Kairo, Kgipt, 20 febr. — Mini-ster za javna dela je |>oslal Ho-wsrdu Carterju ultimat, da mora v 49. urah pričeti z delom v Tu fAtiJtamenovi grobnici, kjer je nehal zadnji teden, Ako tege n» stori, je pogodi« med njim ln egiptovsko vlado pretrgane iu vlada prevzame nedaljnje delo v v svoje roke. (/'ertir je odgovoril brzojevno, da pred no «e vrne ne delo, more minister za javna dela proeitl njege ln njegove ko'^^»etorje za oproiienje, ker fb njihovo delo dalje mora minister zajem /•Hi, dn ne ho ve* od njefove Nfrenl n»»bodi««-e. Polletje kf vedno etreil Tufsn kamenov grob v Dolini kraljev, London, 20. febr. -r Cesar ni mogel nikdar doaeči nemiki kaj-zer s svojimi subiuarinkami med vojno, to ao dosegli anglo&ki pri-staniični delavei. Anglije je danes popolnpma parafisiratia, blokadi-rana od snotraj. Delo v pristani-ičih )>opolnoma počiva vsled stavke 120,00 delavcev, ki so prenehs-li nakladati in izkladati blago na ladje. Danee je iele Anglija apo-znala, kako vsa njena trgovina, eksistenca in uaoda zaviai od prt-staniičnih delavcev. Na tiaoče ton živil, leži in gnije zelenjava ln sadje — na parnikih, dočim je na trgih vedno manj Živil, vedno manj premoga in vedno manj drugih potrebičin. Vrhutega ao pro-fitarji pričeli navijati eene živil. Medtem pa ie ni nobenega znamenja, da stsvka hitro preneha, pač pa je nevernoat, da se ie poveča. Vozniki, ki razvažajo blago iz priataniič, in železničarji, kl obratujejo vlako v priztanliča, o« puičajo delo is simpatij* Ben Tillett, vodja stavkarjev, je naznanil včeraj, da vladna preiska-va atavke ne bo vplivala na stali-ičc njegove organizscije ln da bo stavke morda trejola več tednov Isvrievslni odbor Kongreza strokovnih unij je včeraj na Iz redni seji aprejel reaoluoijo, v kateri čestita atavksrjem na njihovem odločnem boju sa življensko mezdo in poziva afillranc unije, naj pomagajo pristaniičnim de* laveetn do zmage. Tom Shnw, minister sa delo, jo rekel v zbornici, da upa na sko-rajinji konec atavke, toda nekdo so bo moral podati. Ker ni mogoča misliti, da hi delavaka vlada sah* tevala kapitulacijo delavcev, ae lahko pričakuje, da bo vlada pri* tisnlla ne delodajaloe, kadar bo Intervenirala. Vladna preiskava stavko je ie v teku. . Himpatije ljudstva ao ne atranl stavkarjev. Znano je, da nI večjih reveiev med engleikimi delavci kot so revuo prlstaniičnl delavei. Londonski pristsniični delsvel stanujejo v Poplarju, v najgriem kraju mests. Njihove stanovanje so tsko mizeens In natlačena, da ne bi poiten kmet ssprl svojih svinj v take luknje. Ta stanovanja so pravi Ikandal sa London ln vladni voditelji eo ie isjsvlli, da jih bodo ukasall podreti in pre* seliti delevoe drugem. Vlade Je danes Isjavlls, de oživi isjemrt! sekon is lete 1920. glede reguliranja iiveinih cen in ras* deljevenja živil, če bo krize trajala dalje. Potiicarejev režim eellloiike železnice pta- Padanje franka in senatna abor-nioa ogrožata Poinearejev kabinet. Poinoare bi rad obdržal atari volilnf sistem. Pariz, 20. febr. — Poinoare, ki je komaj ugnai nižjo zbornico, dn je sprejela njegovo*davčno predlogo, je naletel na tak odpor v senatu, de jo ujegova vlada pri* ila v resnično nevarnost. Prsnco-ski senst je po večini radikalski iu nasprotju Polncerejevemu programu davčne reforme; senat tudi hoče izpremeniti sedanji volilni red, ki je bil skrpuczn • takoj po vojni in s pomočjo katerega je dobil "narodni blok" (Polncarejeva stranka) enega poslane* na vsakih 8000 glasov, dočim so nasprotne atranke dobile onega poslancs na vsakih 25,000 glasov. Volilna reforma je zdaj na dnevnem redu v senatu in Poincare krčevito zagovarja sedanji volilni sistem. Kako težko je zborniua požrla Poinearejevo davčno reformo, kaže dejstvo, de je imela vlada 1« 53 glasov večine, ko se je sinoči vriilo glasovanj« o tretji točki predloge. Ta točka določa, da se davki povHajo za 20 odstotkov. Poincare upe, da edino (»ovečatil davki ie reiijo frank, kl nepren« borna pada. Bolgradeka skupščina odobrila reiki pakt. Belgrad. Jugoslavija, 30 fsbr — Skupini je vderej ratificira U italijansko jugoslovansko po godbo o Rek/, katero ste Pslič in Vlnčtč podpisala v Rima sadnjl mesec I Um Je končen petletni prepir mod Jugoslavijo hi lUlljo redi Reke. £a pogodbo je bilo oddan'h 138 glasov, proti pa 34. Zunanji m/nt «ter Vlnčič je sagovarjal pogod bo. nakar je sledila kratka de beta FRAKK *S VBDVO PADA New York, N, V. — Francoski frank je v torek na tukejinji bor/i padel na 4 M emie, b< If ij ¡eki pa ue 119 eente, Kreaeoaki d'-nHf nt bil nikdar ne teko sitzki stopnji. čajo odikodnino. Dawesova komisija ivedeaoev se je baje odločila sa na&rt, ki naj roii reparaeijsko vpraianje. Francoski avedenol niso aado* • voljni. Psriz, 20. febr. ~ Iz zsnesljivlh virov se poročs, da se je večina l)aweaove komisije svedencev se-dittila za nsčrt, ua podlagi katere-ga so ime roiiti reparaeijsko vprašanje. Načrt se baja glasi, da Nemčija dobi moratorij za tri leta, dati pa mora svoje ieleznice In druge državne vire dohodkov «e plačevanje obresti od odikodnln* skega dolga. Izdajo s« Želesničnl bondi v vsoti deeet miljard zlatih mark, ki se poraitdele med upnike Nemčije, nakar upniki redno pobirajo obresti od doline vsote re* paraeij. Vrhutega «e Nemčiji dovoli mednarodno posojilo, ki najbrž ne bo presegslo pol miljar* de dolarjev, za atabilizacijo njene valute. Komisija bo tudi priporočila, de Francije in Belgija vrnete Nemčiji ekonomsko kontrolo Poru rje in Porenje ter obdržite le politično kontrolo. Francoski zvedenei v komisiji niso zadovoljni a tem načrtom. Ker pa je staliiče Francije zdaj oslabljeno vsled pedajočega fran ka, je upati, da Poincare pristane ne Devtesov načrt. Zadnjo besedo bo imela rrperaeijska komisija, i /vedciiei končajo avoje delo naj» l/rž Tle ta teden. Merniki monarhlst prijet na Dttneju. • ' .......i I Dunaj, 20. felir.l— Koeeba«h, ! /i»ani bavarski inonerlilat, ki je , vodil ž«t več zarot in pučev v Nem-i čljK je bil včeraj aretiran ne j Dunaju. Imel je ponarejen potni | list, Koeobaeh je iakel na Dunaju : zaftčite, ali pa je pr4e 1 na ee«te* (nek z avstrijskimi monarhiatl. j l'oiljcjo ga nazaj na Bavarako, kjer je obtožen velelzdeje. j Mi I, . t KecDoneld obedoval s kraljem. I ' l«opdofi, 20 febr. Ministrski predsednik Usm%e/ MacDoneld je bil si no/-1 goet v lult grofa Orener* t de. Pri pojedini sta Mla tueii krslj la kraljice. Četrtek, m. februarja VETA NwUt m TM, bar tmm tfk s IUM "PROSVETÀ" •«a* at La«aiala CkiaaM. PROSYETA GLASILO SLOVSKSKX «ABOONE PODPOSMS JC9NOTS l^raiW A^aUA^S^H AjuÊfifr rOOgOfcKE JCPNOTK — ■ tn Transara—■r^—g—1 111 " " 1 — Il«ko|»lal M «lio» y . tffta*e: dfUe (tve. Chfeego) tf .00 ae tolo. «SAI>se I« 9J.35 m tri mm«: CMeefc M.M m Uto, I8.2& te *el iota, tri »mri, ta M mescwatvolS.OO.____ n«ti*« m tm, UviSSSiSgôS Sahort»tios¡ UnH*é M*tm (< m— MÍO, oad foB Çklca—t —4Osnaáe UpnfSl 2SSC D*IUM V ••I da vin Jc • », 4« M TIB M MtSVl lut, rr. (JM. 91*24) hMM M ■>|1*>1 4MTM >>tiHi MWMM. PoMThi prtwl nàseljeniSke predloge. JAVNA GOYO Glasovi Stanov S. N. la ¿itatcljev Promt*. ei, da ae bodo gospodje postavo-dajale i malo bolj zanimali sa ko-p# J, ruti delavskega razreda. Obenem se organizirajmo, da bomo imeli _____ evoje kandidate na volilni Uetl a»* „ w< n. t. I prihodnjo jeeen in bomo složno AHa, Cardiff Mine Utah. -.¡iV,UU na4e mofa v poatavodajo. Ker se je iz te hribovske kotanje ?o ^ Uhko u ho*c. »kobacalo ie par dopisov mi Bi Mmo ^ cnergije je treba. treba vei poročati o delavcih raz-, V a4am lU bomo to ftorJlJ merah trpinov. Dogodek «e vedBo i %hodaio jeeenf Let's do it! priča, evili in nevoljuo pripovedu- M Uii. jc, kako je trpin romal m pod treba, potlji proteste v taki okiii- Slovenski atotnik od 27. domo- kakinim pogojem jc * moral epe 11 priti malo pogarat za svojega pod jetnika. Tam doli, pravi, da ni veo obstanka pri otvih sitneŽib. Vidi*, brate, ko ao zavohali, da nimai "February 17th, 1924. Gentlemen : WHEREAS, there are new proposals before Congress to enact laws, one providing for selective arar i r r" rt'^Voixn^ U JO phot.gr.phin« - 0 raznih naseljeniških predlogah, ki ao pred kongresom, amo že parkrat razpravljali in tolmačili njih pomen. Ozkoarčni ljudje, ki to se malo učili in malo vedo, so spravili naseljeniiko vprašanje na dnevni red, katerega zdaj privatni bizniiki interesi prikrojujejo po svoje. Tako je neki nasprotnik tujezemskih delavcev rekel, da je stari Rim propadal, ker je bilo pod njegovo oblastjo preveč tujezemcev, ki so s svojimi šegami in navadami povzročili razpad mogočnega starega Rima. Ta zagovornik za omejitev naseljevanja, najbrž ni nikoli študiral «godovine starega Rima in njegovih socialnih uredb, ker bi ne mogel ziniti take neumnosti. Pogubo Rima sta tvorili korupcija in bogaatvo. Korupcijonisti in bogatini pa niso bili tujezemci, ampak pravi Rimljani, ki so lahko s ponosom gledali nazaj na pet ali še več generacij. Privatni bizniški interesi niso tako neumni, da bi verjeli v kaj takega, kar pripovedujejo džingoti, ampak oni ftele urediti naseljevanje v Ameriko po svoji volji in želji. In kaj je njih želja? Povečati svoje bogastvo z delom drugih ljudi. Kal{o se pa naj zgodi 7 Ameriški delavci in tudi tujezemski delavci, ki so že po deset ali več let v Ameriki, nočejo delati za nizko mezdo, ne marajo dolgega delavnega časa in se ne dajo šikanirati od delovodij in preddelavcev. Da se ti delavci upognejo, je treba nekaj storiti. Kaj? Za doseženje takih želj je najbolja velika stavko-kaška armada. V Ameriki je pa beseda stavkokaz postala tako zoprna, da je težko dobiti ljudi, ki so pri volji opravljati stavkokaško delo. Sicer postoje številne privatne detektivske agencije, ki se pečajo z nabori stavkokazev, a kljub temu je težko dobiti taka veliko število stavko-• kazev, da se dajo vporabiti z uspehom pri večji stavki. Za to najdemo v naseljeniških predlogah določbe, ki govore, da se bodo tujezemski delavci lahko izrabljali ob času stavke kot stavkokazi. Od tujesemakega delavca se v nekaterih predlogah uhteva, da se bo moral vsako leto javiti pri predpisanih oblastih. Fotografirali ga bodo in odtisniti bo moral svoj palec. Tako ae namreč zdaj ravna s hudodelci. Bivati bo moral v določenem kraju in svoje bivališče naznaniti y zakonu določeni oblasti. To bo moral storiti tudi takrat, ako bo želel spremeniti Bvoje bivališče. Preden bo odpotoval v Združene države, bodo preiskali tudi njegovo preteklost. Ce bo aktiven v svoji domovini v delavski strokovni in politični organizaciji, ga bodo smatrali naj brž za neželjenega tujezemskega delavca. Z eno beaedo: "Ako bo sprejeta katera predloženih naseljeniških predlog, bo za tujezemske delavce postal izjemni zakon, po katerem se bo lahko vsakemu tujezemekemu delavcu za-branil vstop v Združene države, ki ni poznan kot pokoren aluga napram privatnim bizniškim interesom. Sedanja administracija je za omejitev naseljevanja. Tudi bodoča administracija, pa naj bo izvoljena republi-kanaka ali demokratična, bo za omejitev naaeljevanja. Tudi večina v kongresu je zdaj za omejitev naseljevanja, le edina ni, kako se naj to omejevanje izvrši. Delavstvo lahko veliko stori, da se najstrožje določbe v predlogah črtajo. Kjerkoli je delavstvo organizi rano v političnih, gospodarskih in strokovnih organiza cijah, lahko sprejme resolucije, da je proti takim določbam in odpošlje te resolucije kongresniku in senatorju svojega okraja. Ce se senatorji In kongresni ki ne bodo ozirali na priporočilo, ki jih je delavstvo i>oe!alo kongresnikom in senatorjem. ima delavstvo moč, da z volilnim listkom pove v jeseni, kako sodi o njih delu v kongresni zbornici in senatu. Ako delavstvo hoče, da ne pridejo take določbe v fes-aeljeniški zakon, ki so nasprotne delavskim interesom, mora delavstvo samo skrbeti. Ako delavstvo ne bo delalo sa avoje interese, privatni biznišJ interesi prav zanesljivo nik na zobeh naj se ksr brž nažene na priporočenega dragonarja-don-tista, de ne bo imel preveč stroškov. Zgrešiti ga je težko, kajti, kjer stanuje Miha, je velik reklamni napia: "Pozor, mimokora-kajoči, v tej trivogTati kolibi sem na kvartirju jaz, Avstrijski Dre-gonar s koao na rami, kl sem zdravnik ipecijalist za vročinske bolezni v zobeh. Gena je nizka, po-ktreiha pa točna. Vstop samo ze nazadnjake, kakor je zapisano v dragonarakih službenih bukvi-eah." Pozdrav! — Prank Kroll. Weet Duluth, Minn. — Društvo 14Leo Tolstoj", it. 203 S. N. P. J. v New Duluthu, Minn., je na redni seji dne 17. februarja sprejelo spodaj priobčeno rezolucijo. Pri* porogljivo je, da se vsa slovanska druitva bolj zanimajo, kaj se go» di v Washingtonu. V "Congressional Reoordu" se vidi, da razne italijanske in iidovske organi-zarije pošiljajo oatre proteste proti nameravanim poatavam o priseljevanju. Z novimi postavami, če bodo sprejete, hočejo za-Huinjiti delavec, kateri imajo priti v Ameriko u boljšim koičkom kruha. Premialimo aami nase, kako bi »e Sam zdelo, ko smo prišli sem, cV bi se morali dati pod varntv^ polieijc In če bi morali oddajati odtlae prstov in naie slike ter bi se morali eeliti v kraje, kamor bi na« poftlali razni (migracijski komisarji, bi morali tam o«tatl, in če bi se po mnenju nekaterih «ka pitalktov in njih političarjev ne obnašali povoljno, bi nas depor-tirali. Vr« mimo. če bi bila taka postava in bi ameriftki delevel V keki industriji bili primoranl vsled neznoanih rezmer in ntake plači* iti kil takim naseljencem: Sedaj rate iti delat (etevkokezlt)! certain induztries le iutended only for the purpose of forcing such workers to work at the time when American workers are. having trouble with their employers; in other words to be used as strikebreakers when needed, and also bccause of the fact thst the regis-trstion and finger printing of foreign-born workers are intended to enslave these workere in an effort to hemmer down the standard of living of both native and foreign-bom workers. THEREFORE be it eesolved that we ask our Senators and Congresmen to use all their influence with the rest of the progressive Lew Makers that both these propoeed measures so detrimental to the working claw bo defeated. For the Lodge "Leo Tolstoj" branch No. 205 of the Slovcnieo National Benefit Society, New Duluth, Minneeota. Adopted Feb rnary 17th, 1924. John Kobi, President. Prank Petrieh, Secretary." V slovenskem se rcsolnoija gla si: Gospodje t Ker sta prsd kongresom novi zskonski predlogi, prva sa isbi ralno priseljevanje na pogodbeni podlagi, druga aa regiet?aeijo, fo togreflrenjc in odtiaksnje prstov tujezemcev, kakor alolineev, ter obe predlogi predstevljeta nevarnost za amerlike in ravnotako tu rodne delavce, ker izbiralna imi< graclja deležev, ki imajo biti priseljeni poa pogodbo, de delajo sa gotova podjetje, je namenjena samo v svrho, de se prisili priseljene delavce k delu, kjer imajo ameriški delavci kak spor s svo jmii delodajalci; s drugimi bese dami, da se rabi prieelniko kot ttavkokase, kader bi bili potrebni; registracija in odtiskenje pr stov ime zasužnjiti priseljene delavce, de se e tem potlači življenj ski standard turojenih in inozemskih delavcev, Raditega pozivamo svoje sona< torje in kongresnikc, da porabi jo svoj vpliv z drugimi naprednimi postavodajei, da vse namere vane odredbe, ki so tako škodlji ve delavskemu razredu, porazijo. Za društvo "Leo Tolstoj", it 203 S. N. P. J„ v New Duluthu, Minn. Sprejeto 17. februsrje 1924. — Joka Kobi, predsednik Fraak Petrieh, tsjnik. Kopije te rezolueijc so bile po slane senatorjema Shipeteadu in Johnsonu, kongresniku O. J. Lar sonu in sa objavo listoma Duluth Herald in Pros veti. —« John Kobi. FanreU, Pa. — Prosimo urednika, da bi eprejtl par vrstie tudi od farelUkih pečlarjev za Proave-to. Namen imsmo opisati zatcd nim rojakom po Ameriki par resničnih dogodkov, ki jih imamo ie vedno zapisane v naših rasbitih butioah, ker ne bodo nikdar »brisane. Dogodke so nam zapiaali glave inteligentni goepodje, ki kričijo okoli Edineeti In drugih katoliikih listov, da s tem tzvab Ijajo slovensko ljudstvo, da bi na sedlo na vabo. Pod rajnko Avstrijo smo videli kako so nam prav tleti kričeči bla goslavljali orožje a avojimi žegni. da Itomo bolj na petno morili ljudi, liranekega peipolka Dobnik jih je dal tudi aseni Za svoja dobra dela jo naiel smrt Z lastnimi o£mi sem videl, kako je Neubaucr za itruco komiaa uatrclil dva vojaka, enega očeta šestih nedoraslih otrok. In najboljii tovariii tem krvoločnim goepodom eo bUi Častit! katoliški duhovni očetje. Kar tri smo imeli. Bili ao to vojni patri, spremi je vejci vojakov ne vojna polja, de eo spravljali duie vojakov na oni svet. Častna ln težavna služba, ki ao jo vživeli v razkošju za fronto v vojnih krajinah med štabom usmiljenih sester rdečega križa. Pri 27. domobranskem polku smo imeli rojaka, dobrega fajmo-štra vojnega petra, žejnega človeških duš. Blagoslavljal nae je la navduševal. Leseni Upov križ je držal v roki s podobo Krilanega, in ae drl nad nemi: "Le pogumno fantje, le korejžno ee borite proti sovražniku. Tisti, ki pede v boju za ljubo očetnjavo, pojde gorak v nebesa. Vsak dan smo pliiaU to pridigg 106,000 Dl». NOVICE IZJMMIE. Blejsko jeaero saarsnjeno. Pe roče se, de je blejsko jezero popol noma zamrznilo in je led 37 cm debfl. Občinstvo ee pridno dree tn ee celo e konji in vozovi vozijo po jezeru. Temperatura znaša 1 stopinjo 0 pod ničlo. Starokatollika cerkev aa Hr vatekam. Uprava starokatoliike cerkve v Zagrebu se je obrnUe ne ministrstvo ver s prošnjo ae čim prejinjo potrditev prvega hrvat skega staroketoliskega škofs don Kelogjera. — V zednjep česu je pristopilo ▼ Zagrebu precej »katolikov v starokatolliko eerkev. Večinoma ao preetopili iutelektuelcl. Rrespoeelnoet mornarjev. Brez pose ln ost mornarjev je v zadnjih meeeeih vedno bolj narailale ln Je v tem meaecu brezpoeelnlh pribil Žno 000 oeeb. Pričakovati jc, da ae !>odo radi sporazuma razmere znatno zboljialc' in da bodo va mornarji sapoeleni. Celjske vesti. Akrlatiea ee Je zednji čee zopet pojavil« e celjski okolici ter rasnih krajih okrog Celje, kekor ne Tekerjn, Dobrni Pe-trovček itd. Kn alstsj ae Je poje vil tudi v mestu. Preecj bolnikov so spravili ie v eeljsko Javno bol nHeiro. — Malverzecije v drŽav uih rudnikih v Velenju in Zabu kovci. V Vtlenj« in Zabukovci ao aretireli več rudniških urednikov, ki eo v tek podjetjih poueverfli MaJversaclJe to se vriUe na ta način, podlagi potvorjcnlb plačilnih listin vpisovali meiTH imena oeeb, ki jih že davno t\M v rudniški službi, Kamro p« ■ sevali kot oienjenc in iaiv JB li družinake doklsde za ifne JU troke, Zadnjih 14 dni se je 0 J pričelo govoriti. Začela se j, ^M Ukava, na podlagi katere jii^B bilo ie nekaj aretirani|( in ^M nih v celjake zapore. Preuktri« SO ie z vso atrogostjo nadaljuje^ Stemnila sta v zaporu. Ssnjjfl ski listi poročajo iz Vareia >3 či alučaj: Dva mladeniča stT9 aretirana radi kalenja uoéaS miru in pridržana čez noč v JM cijskih zaporih. Ko ko ju pS drugi dan budit, sta bila oba S da kot zid. Mladenič Zlou»* JeS fte mrtev, njegov prijatelj boS pa v zadnjih zdihljajib. S Samomor v aapom. v (imoM je bil zaprt neki Jo«ip Gal, kerfl kradel leeenc križe na tatuoè«9 pokopališču, da je z njimi kuj Tat se jo obesil v zaporu. I Vprašanje kardinala. J 31. januarja. Danes se je v n3 škofijskem dvorcu začela koal renca ikofov. Posvetujejo m \M Sekaj dni. Kakor se doznav«, razpravi med drugim tudi n. J tera prav delikantna vprašanj«^ prvi vrsti gre za kardinala v J državi, drngo pa je vprafianje ual škofa v Zagrebu. V kolikor seji moglo izvedeti, je miuiKter t« vi re dr. Vojielav Janjič prcdlij da postane kardinal zagrebW nadikof dr. Bauer, ker mirt* ¿3 gre po njegovi oaebnosti ia pl njegovem činu kot nadikof ul grebaki. Toda dr. Antonu Korotll je pri njegovih po8redovanjikl Vatikanu uspelo spraviti v uipnl djo Željo, da poetanc kardinal nil brŽe ljubljanski knez iu ikof/3 je h krati tudi jezuiUki kardian Zaradi te stvari so duhovni vzul mirjenl ter bo razprava o tem (I tovo jako živahna. Dr. Koroicijl tudi uspelo, da je spravil na moti krikega škofa dr. Srebrniča, ki jI nasprotnik glagolicc ; Krk p« jI bil dozdaj menda naj močne jie al točišče za glagolico. Vse to iznil nerazpoloŽcnje pri enem delu ^pl skopata. Kot kandidat za bodočsl ga sagrebikega nadškofa se osel nje med drugim fikof dr. &ari*,ll je za svojo kandidaturo anp&iinl tudi papeževega nuncija Pellcpil nettija. I Novomeške vesti—Pri volitril davčne ocenjevalne komisije jI zmagsla napredna lista in »ta iti voljena Edmund Kastelic, poseal nik in trgovec v Kandiji, ter Bol dolf Faleschini, posestnik in lesol tržeč v Streži. — Nevarnega jrt nika imajo sedaj v tukajšnji jet niinici. Razupiti Kume je prsv angel proti njemu. Je to Jože 2eH ko, nepoboljšljivem ki je znan i vsem dolenjskim in belokranjakii zaporom. V Metliki jc viel iz > če. Ko so ge tu zaprli, se je nekel sabarikadirel v celici z razbito b lesno posteljo. Skuriral ga je psi« nik iz kurilnice, ki mu je pomol zelo rapgret železen drog v celi* ITpornik.se je tis njem ve* opeki 'ter od bolečin plesal po celici, meš tem so mu bariksdo razdrli in spravili drugsm. Nič ni bilo vat* no pred njim, vse je lomil in raf bijol, ksr se je dslo. Zadnje drnj« Vrgel službujočemu paznika F* nu Del Cortiju, starejšemu, rert nemu in nadvse korektnemu žu, ki ga je hotel odpeljati iz ta» niče v nevedni zspor, ključe. 4 bi pobegnil. Psznik skoči za jetnik pa navali nenadno nas* potegne mu iz nožnice bajonet ttf aune ubogega paznika v pr«. £ ae je sgodilo teko bliskovito, » Del CerU tega niti opazil ni. » slil je, da go%jc jetnik aunil M pestjo. Zapazil pa je v roki bajonet, začutil je tudi n'» slebost in bolečine v pr*»l>, »« šele zdaj zavedel, de jc ras« Ôtirje pazniki so imeli oprat» da so naeilnežu odvzeli orvl^m »-nUi v železni jopi<" u okove in zdej moijp «in so n«»uu«f»u v«.—- - ,jt ga vteknUi v železni jopič. somu okove in zdej moi temne miali v temni luknji i je v bolniinici; rana ni eevajaa -ee mn sUnje ic boljša. -iki gori po zidancah zopet i Jo. Poecetniku Olobelniku U BJ Ijina so razbili gorenji del ^ ce, ker v klet niso mo*b,»» sli eo alamnete Ikaniee, ma-t^ so in nekaj obleke Ker m» d tam žejni, so si v bliim P* > ičiii božje kaplji«- Invalidi «neJo kandidiral' Taskanlji Rim. ». fe^TI MuWi-iJIj odredil, d. esrno vejeék,* «mejo kandidirali " 1*°* m provinci Tnskaniji. Mee^jJ pojasnil, daje »• T nakani Jo odredil zet». *T2 m laka.alt IsTfdn < e tem lakazati provinci. Tri MU y oljnem IMSiaoi. ; ifr«nk» A. V.nderlip», ki ÎÂ^« — "j" /tej d£2 ta H '„I fin«}». «v olja« produkcije. Finnev, ki je bil na notranjem oepartmentu celih trideset let, jc "povedal, da je Kali razveljavil poprejini sklad .notranjega de-Partmenta glede pravi« oljne maral razgovarjatl g svojim ^«lojnikom o tej atvari. Zelja ■Jfoveg, preilatojnika mu je bila J"*'av. Jezna Walsheva vpraša-Z " ni"> irsnilg, da bi krenil o i*'" »robna molčečnost!. Razne vesti* OPOMIM SADOLftBMIM MAMO DOK il V1DV0 LB PUHLA mu Waghinffton, D. 0. — Ameriška komisija sa inozemske dalgove ni vpoštevala predlogov, v katerih ji jc nasvetovano, naj pošlje voj-nim dolinicam opomin ter jim reče, da so Združcue drŽave priprav-ljene razpravljati o obveznostih vojnega dolga. 2e večkrat jc bilo Čuti glaa, ki je zahteval, naj bi vlada kaj ukrenila, da bi prišlo kar najhitreje do- končne rešitve tega kočljivega vprašanja. Ponovno je bilo poročano, da bodo nekaj ukrenili v tem smislu, in poslanec Oisp. ki je član dolgovne komisije, je dejal v soboto, da bo njegova komisijs storila nekaj takega. Ali namesto tega je stsli-šče te komisije Še vodno nelzpre-menjeno, in prav nič ne kale, da hoče poslati opomine v Kvropo. Komisija jo Udala naslednjo izjavo: " Komisija si na vse načine prizadeva rešiti dolgovno vprašanje ter urediti vse zadolženosti evropskih narodov. "Sedaj imajo nekatere dolinice dolgovne komisije ali le t tej deželi, ali pa jih bodo imelo v kratkem. To komisijo se bodo pečale i vprašanji, nanašajočimi se ns njihno zadolšenost. Ti narodi so Čehoslovakija, Estonija, Poljska ln Jugoslavija." TRMAJST OSSB M1TVTH V KIWYOEAUM POŽARU. premostlijvo oviro v dejstvu, da •e ne da omejiti vojaških zračnih letal, nc da bi bila pri tem prisa deta tudi trgovska sračna letala. "Na vvashingtontki konferenci jc prišlo do sporasuma glede strupenega plina, ali ker še ni ena ai-la odobrila dotične pogodbe, še ni sporazum stopil v veljavo. "Problem vojaških naprav v razliki od moruaričnth je ▼ bistvu evropski problem. Združene države so skrčil« in zmanjšalo ar madne sile do skrajne moje.1' PRVA SODVA INSTANCA OD KLONILA LBLAVDU RAZPO »OKO. hiši je bilo rečeno, da aUo prav uič razpravljali na tiati sejo o uje-govi ostavki, V senatu jo bil predsednik Ooo-lidge napaden ia gagovarjan radi stslišča, ki ga jo savsol v oljnem škandalu. Wheeler se je vdoleŽil odseku. ve tajno seje kot nečlan. Progresivcl v senatu so SbfiBtka Ntrodna thOsasMJsae ». .prti. 1004. Podporna Jedotta Ub.rp. IV. iooiia ItOÎ e dréaei Illinois. • v raz New York, N. Y. ~ Trinajst oseb je izgubilo svoje življenje včeraj zjutraj, ko so je vnel ogenj v petnadstropni gootaški hiši na 397 Madison atreet. Trupla sedmih otrok, dveh Žensk ln štirih moških so doslej dobili v pogorelem poslopju. Ali istovetiti jih niso mogli. Kn moški in ena petletna deklica sta zelo hudo ožgana. Ali sta bila še pri življenju. Oba so odpeljali v bolnišnico Oouverneur. Policija jo mnenja, da je bil ogenj podtaknjen. Policijske oblasti mislijo, da jo zsžgal hišo neki blaanež, ki je odgovoren že za dobršno število velikih požigov po gostaških hišah. „.. . / . V veži so našli dva otroška vozička, ko so pogasili ogeuj. Oba sta bil* močno ožgana. Kakor meui policija, so je moral tisti blaznež prikraati v vežo, kjer je zažgal otroška vozička. Na lati način je bil zaneten ogenj po drugih gostaških hišah. y Policaj Hcusline je prestregel in vjel moškega, ki je bežal izpred zažgane hiše. Ta človek je star kakih 24 let ,slabo obločen in očividno mu nekgj manjka v možganih. Na vprašanja je odgovarjal v nevezanih in pretrganih stavkih. Policija ga je priprla. Detektivi go« dognali, da je ta človek atanoval pet blokov proč od požgano hiše. » Hond ura. i»» tri "pragUUato", *an s*lv«,J0IV 20. fehr. — Hon J™1 ,tn«ifcna republika v 8rM-/ ' Ameriki ¡ms tri predsednike mit*úru* 'inigemn napovodali roJadT — * ŠKOFOV MORILKO DOBIL DO «MBTVO JEČO. • Chicago, Hl. — Sodnik William J. Lindsay j« odklonil škofovemu morilcu Heywoodu predlog za novo obravnavo. V razvpiti ob cestni beznici "Na zelenem vogalu", kjer jo gospodaril Harry Heywood» je prišlo do žalostne drame. Adolf Skof je šel v to bez nico pit, kakor smo le poročali tedaj, ko s« j« pripetil ta zločin. Ko s« je pritožil pri Heywoodu, da ga je okradla neka tamošnja araka v Ženskem krilu, je Hey wood potegnil iz žepa aamokres ter ustrelil Škofa. Heywoori je bil potem obsojen ns,dosmrtno ječo v Jolietu. Sedaj jo bil vložil pred log za novo ohparnavo, ki mu pa je odklonjena.lAkor smo že omenili odzgorai. Hey wood bo vložil prizir. m (Nadaljevanje s prve strani.) pravnih pomanjkljivosti vkjuostit" "Ali sta bil» Leland in njegova žena naskrivaj zmenjena iu dogovorjena t" Ta in šo cela vrsta drugih vprašanj je neodgovorjenih. Sodnik ui maral narediti nobeuega komentarja. Nihče drugi ni mogel povedati tega. In vsa tista vprašanja ostanejo neodgovorjena, dokler ne pregleda višjo sodišče Foellove razsodbe. Na željo Lelandovega odvetnika je dovoljen Lelandu prisiv, v katerem bo odvetnik prosil pri-zivno sodišče, naj savrne ukrep sodnika Foella. Nekateri pravniki so šo tisti večer razpravljali o Focllovem odloku. Izjavili so se, da se je moral sodnik pri tem predvsem ozirati na otroke, oerkev; duhovni-Štvo, javno moralo in družbo. Zlasti je moral imeti sodnik cerkvene oblasti pred očmi, menijo juristi. Če bi bil duhoven Čase zaznamovan kot zakonolomeo, bi trpel ugl«d njcgtove ccrkve. madež bi padel na vero, in ta zadeva bi zelo omajala vpliv tega in drugih duhovnov. * Pravica bi ae ne amela ozirati na te ali one predsodke. Ščititi bi morala nedolžnost, kaznovati ukri-vioo. če je tako, kakor je izpovedala Lelanflova žena, potem so godi krivica -njenemu možu. Potem je sodišče ščitilo krivico, kar pa se nikakor pe strinja z načeli, na katera bi se naj opirale sodne oblasti. Sodnik Foell ni maral povedati svojih razlogov iz moralnih ožit rev, kakor je rfekel. Navadno pa podkrepi vsak sodpik svoje skie pe s tehtnimi razlogi, ki mu kaže jo pot v razsojanju. In ker t«ga ni storil sodnik Foell, potem si mora javnost, ki je cel čas sodne obravnave pazno sledila razvijanju te zadeve, ss-ma tolmačiti potek Lelandove raz poročne obravnave. Duhoven Casc jc trdovratno tajil vse, ksr mu je javno očitals Lelsndova Žena. Tudi izpovedbl Adamsovega sina ni pritegnil. Javnost ne ve, čakaj ni sodišče vpoštevalo Lelandovke in A-damsovega sina. In ker ni občinstvu povodslo sodišče svojih razlogov za odklonitev zaprošene razporoke, more nehote misliti, da je neksj vmes, kar ne sme v javnost. BiH so Čsal, ko so ti ali oni stanovi z vso silo vplivali na justico. Človek bi mislil, da ni več tistih čssov. Ali se zopet vrsčajof Ali naj kriviea zmaguje radi vplivanja od strsni tega ali onega sloja med nami? protestirali proti temu, da si js upal načelnik Lenroot ¡spraševati pri-če na tajui, namesto na javni seji preiskovalnega odseka. Takoj potem, ko je bila aeja končana, je dejal Lenroot, da ae ni vršilo nič izrednega in važnega. Karkoli je bilo atorjeno na seji, je bilo le tehničnega in preliminarnega po-mena. HUOKBS MAfPKOTUJB RAZ-OROtlTVRHI KOMFBRRNOI V 0A1U. Waahington, D. O. — Državni tajnik Hughes jo izjavil v pismu, ki ga j« pisal poelaneu Fishu, da se mu ne zdi sedaj ¿as za sklicanj« mednarodne konference, kateri bi naj sklepali o nadaljoi mornariln} in armadni razorožitvi, I« «goden. "Kolikor o« tiče lahkih križark, submarink In zračnih vozil, je sts-llšče t« vlade tskšno. kakršnega j« zavzemala na «ashingtonski konferenci." j« dejal državni tajnik v tiatem pismn. "In trikoče za dosego eplošnrga sporszums še doslej niso odstranjene, (ilede na SKWATOR WHS1LBR KAPA DIL DAUOXJERTYJA IV CUM Hicgtaa" •talo duše----— . n,u . "»•fl PtOlOs» , U"»»> J II»»" ««unirin/Tiir. ">'■•» ■ — J1 Aas« vtlik« ootM Dobi if zravna voziU j« rashlngiooska matici 8. K t. J. ¿konferenca naletela na skoro nc (Nadaljevanj« g prv« strani.) dežele, da je," odgovori Whee ler. "Povedano mi je, da so v New Yorku in Oklahomi vložene tožbe sa povrnitev tistega denarja." Starejši zvezni senator Davis Elkins i t Zaps d ne Virginijo jc bil imenovan na tajni seji preiskovalnega odseka kot senat ni član, ki jo knpčeval g delnicami Sinelairjeve oljarn« v času. ko so jim poskočile «ene tik pred oddajo oljnih rezerv Sincloirjn in Dohenyju v najem Harry psyne Whitney bo sedsj najprvi poklican pred odsek ns zaslišanje. Načelnik lenroot je nszosnll, da j« odsek izvedel za bivsnje Harry j» Whitneyja. Zvezni uradniki so ga zaatedili v New Yorku ter mn izročili odsekov« povabilo pod kaznijo. Iskali so ga dva dni. Odsek hoče izvedeti od sodruž-nika oljsrja Hlnelairja, ktko j« s tistim mszilnim sklsdom v meeku po $1 000.000. ki j« bil, kskor je '«poročeno, rsodeljint med visoke uradnike r Waohinftonti. Generalni zvezni p-ivdrik Dsu-gfcerty nI marši podati p« k*l»3- IZ PRIMORJA. Postopanje napram primorskim prosvetnim društvom. Italijani so začeli ljuto gonjo proti Izobraževalnim društvom na Goriikom. Peklo jih jo, da jc društveno Življenje tako bohotno uspevalo in » tem paraliziralo njihov« asimils-cijsko namene; £« v pretočenem letu so hoteli dati vsem društvenim prireditvam itslijansko obi-ljcžjc a tem, do je morala biti prva točka dnevnega reda italijanska. S tem pa niao dosegli svojega namena in podeželske priroditve so kljub vsem oviram pokazale, da žive tam trdni Slovenci, ki hočejo ostati «vesti svojemu narodu. Goriški podprefekt pa jo kratkomalo prepovedal vsako društveno delovanje na Vipavskem, dokler ne bodo potrjena društvena pravila. V jto vso so morala društva zavezati z izjavo. Kako lagleda potrditev naj pokaže sledeči odgovor, ki ga jo dobilo Že precej društev: "Ustanovitev društva oo no dovoli, ker no nudijo ustanovitelji do-voljno jamstvo, da bodo delovali v mejah društveni^ pravil.** Moderni plesi. V starih Časih ao plesali roa samo prod pustom, dan«« pa gg plešo v vseh časih, âe nikoli ae ni toliko plesalo kakor po svetovni vojni, ploono hroponjo j« mends obsedlo vso EVropo in voa svet. Plešejo v Angliji, v Franciji, v A-moriki. In povsod plešejo — mo derno plooe. Zamau ao vsi ugo vorl ljubiteljev «tarlh plesdv, sa man očitki starajš« generacije, da so moderni plesi nooot«tični, nol« pi, barbarski ; mladina pleš« dalj« avojo foztrotte, shimmy, javo, bostone, btaese, tango ali kako ae žo imenuj«^ vsi ti importirani sa morski plesi. Toda ta nalezljiv« pl«sna bolezen se pHjemlje tudi že doslužene plesno generacij«, saj imajo menda le po vseh večjih svetovnih mestih posebne kurz« za starejše damo in gospode." Saj je dan ca človek bres foxtrotta, lostons ali vsaj two-one step« v plesni dvorani nemogoč, gledati mora eel večer samo lestenec pod stropom. Pa pustimo to in sodimo pravično o modernem plesu I Če o-pazujemo, rea elegantno plešoč par, moramo priznati, da j« tudi v ten modernih plesih mnogo mlè-nôsti. To so šisto drugi koraki ln pa drugu kretnje nego pri starih domačih plesih, a tndi v t« eksotične sunke, skoke in obrat« a« d« vložiti mnogo graolje. Če «« zdi ple« nolep ali celo Mdostojen, «o teg« krivi plesslcif res je, da «o eksotični plesi mnogo bolj strast* ni nego domaČi plesi, toda to, kako se poda v celoti moderni ples, je odvisno od plesalea in plcsslke, S«j se js isto očitalo spočetka tudi vslčku, češ da je noeatetičen In nemoralen. V primeri z menuet!, gavottami in éetvorkomi naših pradedov in prababic jc bil valček aeveda velika novost. Navdušenje mladine za nove plese sc ds pojssnlti Iz pctholo škili motivov. — Vojn« in povojni dogodki so zaneali povsod n«mlr< v druiabno in politične dvoran«', v umetnost ln literaturo, pa zato tudi v ples. Eksotični ploai z naglimi, nepravilnimi ritmi odgovarjajo bolj nepravilnemu, nemirnemu današnjemu življenju. n«go mirne, pravilne melodije. In «led-njič se mora tudi i glasbenega stališč« priznati, d« prinašajo «kso lične melodijo maratksko novo prvino, in eksotični ritmi morejo nekoliko obogstiti ž« stereotipno in neiznsjdljivo ritmiko plesne godb« starega sveta. Vendar pa je ta huda strast in to veliko navdušenje za moderne pleae gotovo I« prehodni pojav f ko m vrne v«»č miru In solidnosti \rU»n tudi v plesu« dvorane fn s i« m tudi m«raiksk s dsj porabljeni In zavržen domač ple«, toda tudi današnji p4**<« kolikor jih ni pre tet ckaci-nirilnih ootanej« «talu« glavni stan ni?« sa lawndals ave., chic ago. Illinois. Irvrševalni odbori UPPRAVNI OOStKi Prodeodftik Viaeoot Calaboe, pod»r*d*odalb Aadre« Vldeiek. A P. D. T. •oa SI, Jobosto««. Pe.. «I. toidk Mattfca« Torb, tajoib Ul.llk.e. oddelka •let Neeek. gl. Uo.eJ.tl jJi. V.tricK. .red.lb gUoUa JoSo Lf.rtslk «peavMall glo.il. Plflp Godioa. POROTNI OOSEKi Joka U«doew«od, prodsodalk. «07 W. H.y Si.. Speiag'l«M. IU» Marllo Selee.ik.r, Bos «T«, B.rbru., Oki., Frod A. Vidor, Bo. «TS, Elp, MU... Joka ToeletJ, Bo« Ot. Neadore^vUlo, P.4 Joba Ooeiob. 414 W. Hoy »» . Sprlagfield, IU. BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJE OKROUEi BI.» Novdi. pred.e4.ik, MS T-SO So. Uwo4alo Av^ CbMaoo, IN. VZHODNO OKROUE. J.«.b A* k r. lil. Boa Sit. Mm, Roa, Pa. _ Joba GroldJ, I4SSI Pepgor Aeo,. Clevole.d, O. ZAPADNO OKROEJEi A.I.. I.l.r, W.a 104, Gr.se. Kaos., «a |««.*.p.d. Mas Mar«. Boa Iti, Babi, Miosm aa Mik. togM, S4SS r Wi.ebMt.e Si., M Marear, Utah. Nadzorni odbori Praab Zoila. pr.d.W.lk, MSI W. SStb t«., CkU.ee, III. Pra.b Somrak. MIT Prosser Ave., CleeoU.d. O., WilU.m Slttor. «404 Si. Ctair St., Clevol.ad, Okio. Združitvoni odbori Prodsodalk i Praak Alel. SIM So. Crewfeed Aeon Cbleago, lil. J^k. Ovo., SOSO W. Mtk Si., Cbieago. IU. Jos. Skok, 4404 Orle. Ct.. Clevolaad, Obi«. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kom, MM Bi. Cale Av., Clovol.ad, a POZOR I i Korospoadoaoa a gl. odboraibi, bi delajo v glovaom «rada« sa »ril takole i VSA PISMA, bi so aaaalaJo aa posla gl. peodeoJalb. so »mIovoi ProdeWoMtro S. N. P. J.. MS7-M So. Uwadala Av.., Cbiaago, III. VSI ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVEi BalaUka Uj-«Uteo S. N. P. JM MS7-M So. Uw^alo Aeo., Cbloago, IU. m DENARNE POŠIUATVE IN STVARI, M aa iMaJo jH. lavrlevalaaga oJber. U iedaoto eoble so aaalovoi Tajalltva S. N. P. d., MIT-M So. Uwo* dalo Ava^ Cbieago, III. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI ao pašUjajo aa aaslovi Blagojalitvo S. N. P. J., MIT-M Se. Uwadalo Avo^ Cbloago, III. Vsa arltošbo alado ooelov.aja e gl. isvrievalaoaa odbora s« aaj pašB|ajo Praab Zalts«, peaissáalba aadsoraoga odbora, «Igae aasiov Ja ago«aj. Val orisi vi m gl. porotal odsek so aaj polil J. Jo aa naslovi Joka Uadoe-«eood, 40T W. Har Spriagfiold, IN. Vsi dopisi la dragi spisi, aaaaaaUa, .glasi, aarotalaa la splob vso bat Je v svoai a glasilom iedaoto, aaj ao pošUJa aa aaslovt fremU", SMT-M So. Lawadalo Ave., Cbieago, III. notni Vji nobene izjav«. V IJell¡aa plra.iih irporedil» Povest itaraga rudarja. (Piši Aaton Roohar.) (Daljo.) Pot je naju vodila mimo prijetnih nizkih kmečkih hlšie, ki so M skrivale mod bogato ohlošenim sadnim drovjem. Hruške ln jablane ao šo dajale svoj dozoreli sad, kajti bilo je 6. avgusta. Vso drugače je bilo urejeno, vse drugo ssdno drevje, hiŠioo udobnejše kot nekdaj, in ljubi mi logi, kjor me je nekoč vodila mati, «o mi bili toliko vabljivejši kot kdaj prej. Uvide! sem, da kmečko ljudstvo napreduje in so spopolnuje v gospodarstvu. Za vse sem imel zelo veliko zanimanja. Med občudovanjem vsega sva dospela do žup-nišča, kjer je stopil pred naju farni župnik In poadravilt "Dobro jutro, g. fitofančič! Kaj pa prinesete dobrega f" Mislil je uiords, da moj s premije v s leo prinese polne pesti (jskra in srebra. Hoj spremljevalec se je zahvalil za vprašanje. "Nimam kuj posebnega i/ ino, je župani je," je rekel, kajti bil1 je župsn. "imam pa čast vsm predstaviti svaka, brata mojo žene. Obiskati hoče mirod+or, ns katerem počivat s njegovi sestri. "Kje ste ps bili tedaj, ko jc bila vaša sestra pokopana f" se je župnik obrnil k meni, "da prihajate Šele sedaj, ko Že davno "0-be počivata v črni zemlji f" "Ko sta ml bili pokopani rastri, si m bil oddsljeii od tu tHJOO milj, tsm v dsljni večerni Ameriki," sem pojasnil župniku, Izu«-n n Jen ns tako pojaenllo naju je ¿upnik povabil pod veliko hruško, naj sedevs, ds kaj pokrsmljsmo. "áilics, prinesi kruha iu pijsče," je zskliusl župnik vitkemu, kakih JO |et stsremu dekletu, ki ae j« bsš pokazslo. Ni minulo pet minut iu ž« je stsl pred nsmi vrč dobre pijače ter pol hlebe« d i brtgs črn« ga kruha. Natočit j« vaškemu kozarec, potem pa pri-vzdignil čado in >zkliknih "Nt zdravje našemu amerikanakenM obiskovalcu, ki smo gs po do!-go-n vendar dočakali!" Zdrs v len me je vsekakor raz veselil«, ki me je spomnil« n« preteklost iz živahnih mladostnih dni. "Ksko j« ksj v Ameriki z raz-vljsujem rim»ko katoliške ve. rt V* me Je vprašal, "V tej stvari pa tsm m morem dsli pojssnlls," sem gotoril. "V#., ste, gospod, js * kskor le odrasli ml otroci ne zslisjsmo v cerkev,' ker je tudi ni. če pa se ra eerkev i n. brigsmo. I* trdi delavci smo,' ves liden delamo, oh nedcljeh pa, točivsmo In HertBM». ksj se dogo-; dl po svetu med tcdfcom. Takeg« l.ivljenia smo vs(eni ter mi»limo,' ds nam poteka rsvnotsko, kol č# bt hodili v eerkev " Gospod f upnik j« im rublo potisnil V tis sla n j ne. Mazume ae vendar, du gu ne smemo la z ničimer razburjati. Zato pa s«- morate najprej sami umiriti! Stopil je k oknu in «'skal, «Iu »r t/.joée. Ko ae mu je zdelo, ds bo mogoče /. njo govoriti, se j» obrnil in prišel bliže, — Dovolite, gos pa — xa kuj pravzaprav str hoteli Jolka prirsitl odpuščanja f jr vprašal (»očasi. Obrisala si je nolre iu ga pogledu la Pote», jt» poveaila oči iu 1iho odgovoril* t — Ali niaeiu jai vaemu k rt \ u ? . . — Tudi njegove bolezni, misliti amehnil, Mrdieinako v*aj ne. .1 <*ako s •Mm tekunjnn po meatu prelil«.lil m _ _ — T«»>ln kdo Je tlil kri\, (Ia moral n-kuti po me.tu? Kdo Its je spravil v tu obupni položaj. #e m j«# s svojo neapametnoetjo? jr \ (kliknila Jezu* »sj si »elr r«lsj upam pomialiti, kaj bi bilo is metie. če Iu bil umrl — kaU.tr v »treeeo prr pod gledam, se uii rdi . . . Kojmii » neslišnimi koraki stopal |h» d« be li preprogi in ar sntekljal. T»i se j« ustavil pfed fo«P< Hilvijo m ji pmtUlal v ft<- vedno mokre — \ i, gospa, (.prosi it r. tudi ^ tem nekoliko — pr«i*i njujete . . . Joiko je moral sam \r-4«ti - - — — \i< ni moral vri*a«p Mltlc« hrChl la «lati «kupa) UUk«. ta « Prtétia Mm« naravno adravlti br« >••" MllMi aH et v «m ln pa »avl p«i»»>»>« » petraSei. Na «aamaHia plaatl m platna peakaaee «dra»lj«nj#. tudi aka vata Ufa nit aa Soli, taeiu mmI« akt«* »ae a eeje SI*Ue*J«T Cnau «rprti «a •<«£ at!T Cama etati e «talni -M kMa M >• paréala I« Ulet« aa ^ «'Jaka mteef Pretrjtn J« 11» »Ho mol «a m je 4 a« v no v eeeemeati, ravne radi «»«a SS kila ae SeH la ae aadrtuj« o4 «)<•> aa«e Oala. PUKe pe pre««« pn»ketaP ■ le pmattae «eSaelta ta je pemaaai« a» j riti «a kite. ki j« et«e*ele *aUk««t * kolik aiotklh prati. Po.ko.IW la kal nakit« ta kapi ZASTONJ ZA KILO ' îl^oT'llate'ak. A Sema. H T. Poti)(te ml pepnlaoma aeatoaJ »aaa flhsljha» M «travOrai« ITAUANSKE HARMONIJ Ml laS«leJame la kxportir.^ »ae Aateae ITAUA*SKC HAS***1"» . ™ * - ^-----,—------ — ------iko kultura Najprej so ga prevašolt v lesenih j starejša od židovske To pa ni bi-sodih in nakladali na loleznioe in k» po godu nekem« Žid«, ki g« Je prekinil s vsklieemt "Dokatitet" In učenjak je dokazoval, ds so na šli v nemških grobovih medeno ži Udije. Kmelu pa ao prišli na mi ee!. da M bilo pametno napeljati petrolej po revah i* vftlet v ra- (tevlje. Jo je tako uspelo, da so eo, ki priča, da ao atari Kernel p» postavili na tinote milj eevL Ce- 4 tnali brtojav. 'Kaj to!" odvrne pe sastn a m mu ATT A saaswstii s co^ Ki V«. Cktmt