11!. itnilta. f UtIM • **, Z7. uji XLVII. lifo. .Slovenski Narod* vrija ▼ fc|«M|Ml na dom doetavijtn: • v upravništva pcejcman: ćelo leto napfcj • ♦ • • K 24*— I cdo leto naprcj . t • . K 22-— pol leta „ •:*•*,.£• . 12-— I pol leta m . ... . • l\'71 Jetrt leta . -vMVf» • *- I četrt leta ,. .*.*. . , 5*50 t& mesec „ . '. ,*V . 2-— ■ na mesec m ..**•.. l"90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopui se ne vraČaja. Uredništvo: Enaflovs mito« 41. 5 (v prtOKfti levo,) lil«i>» M. M. Uha* Tsak im i¥iiir ■■!■■■* —«1|« a prinfh« taenti vdjtjo: peterostopna petit vrsta c* fekrat po 16 ▼ta., za dvakrtt po 14 vin„ z* trikrat ali večkrat po 12 vio. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih \m*iclfrh po dogovoru. Upravaiitvu naj m pošiljajo lufočnine, reklamacije, insenll Ltd, to je administrativne stvari i——— Foiiatnii itevllhft vot|a to ▼tearfov. ■ Na pataaaaa aaiočia btez istodobne vpoaiatve naročotae te ne oataa. .Slovenski Narod« velfa po p**tts a Avstro-Ogrsko: g za NemČIjo: eelo leto skupaj naprej . K 25-— I cdo leto naprej . . . K 30--t čeit^U Z 2 .' ' I ^-ŠO I ** Ameriko in vse druge dežele: na mesec . • • . • 230 ■ cek) lcto naprej . . . . K 35.— Vpfasanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, IPawfUfl¥O (spodaj, đvortfče levo), KaaOo** ulica ft. 9, tetetea *t t& V smislu § 17. družbenih pravil se sklicuje ©beni zb©r delniške družbe Narodne tiskarne za srećo, dne 10. juni i a 1914 ob 6. ori zvečer, v uredniških pro-storih, Knaflova ulica štev- 5. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1913 in predložitev bilance za dan 31. decembra 1913. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora in podelitev absolutorija. 4. Predlogi upravnega odbora glede razdelitve čistega debička. 5. Volitev nadzorstvenega odbora. 6. Po^amezni nasveti. Opomba: § 16. Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svojo delnico saj 5 čni pred občnim zborom vložiti v družbeno blagajnice Upravni odbor Narodne tiskarne. Bpbz kontrole. Sleparija, ki se je zgodila pri ćržavnozborski volitvi na Notranj-skem ima tore], kakor se je dognalo, svoj izvor v deželnem dvorcu in so njeni duševni očetie deželni odbor-niki dr. Lampe. dr. Pegan in dr. Za-iec. Ni sicer verjetno, da bi deželni glavar dr. ŠusteršiČ ne bil čisto nič vedel in čisto nič slutil, saj je pri prvih predpripravah gotovo sodeloval. raČ pa je verjetneje, da je za vso stvar prav nataneno vedel. pa se je pred izvršitvijo raje umaknil, ker bi mu znala le kako škodovati kot de-želnemu glavarju. Lampe. Pegan in Zajec pa so svoje dejanje takorekoč priznali in pade nanje vsa odgovornost. Ker so pač zavarovani pred ne-prijetnostjo, da jih sodišče vzame za nekaj časa pod gostoljubno svojo streho, vest jim pa ne bo nič očitala, ker je sploh nimajo, gledajo s tihim zadovoljstvom na uspeh svojega de-iania in se morda se vesele, da je vsa javnost spoznala njihovo prekanje-nost in bo stereoria plebs, na kateri sloni vsa njihova veljava, zrla nanje s tištim občudovanjem, ki ga goji za drzne tihotapce in podobne ljudi. Lampe. Pegan in Zajec so »cir-culandcu resili predlog na razpust postojnskega gospodarsekga odbora in potem stvar v »Slovencu« zvijač-no nekoliko zasukali in razširili, da bi mogli vpmoriti proti Lavrenčiču atentat na čast in ga s tem pri volitvi premagati. To »circulando« reševanje de-želnih zadev so klerikalci spravili naravnost v sistem pri deželnem odboru. Njih namen pri tem pečetju je popolnoma jasen: Deželnima odbor-nikoma dr. Trillerju in grofu Barbo hočejo na ta način prikrivati različne stvari, ki bi jih znale posebno zanimati. Tako pa rešuje klerikalna družba »circulandovc 'kar se ji zdi, vedno tako, da grof Barbo in dr. Triller ničesar ne vesta in pri tak! množini aktov kakor jih je pri deželnem odboru, marsikake stvari sploh nikoli izvedeti ne moreta. Postopa se prav preprosto. Kle-rikaici se lepo med seboj pomenijo kaj in kako, podpišejo svoj sklep in pravijo. če se jim priđe na sled, da je bila stvar »cirkulando« rešena — se-veda tako, da grof Barbo in dr. Triller ništa ničesar vedela. Kierikalci so na ta način faktično premenili deželno ustavo. Poleg deželnega odbora so si ustanovili se nekak višji deželni odbor, v katerem sede sami klerikalci, dr. ŠusteršiČ, Zajec. Lampe in Pegan in ti rešujeio »cirkulando« kar se jim ljubi in zlasti ševe take stvari, ki bi jih radi skrili pred grofom Barbom in dr. Triller-jem. To nam priča Lavrenčičev slučaj. V tem slučaju se pač ni nič mu-dilo. Gospodarski odbor postojnski še danes ni razpuščen. Prav lahko bi bili klerikalci še počakali do pri-hodnje seje deželnega odbora Toda klerikalci tega nalašč nišo >torili. Njim je bilo na tem, da omogr _ijo lopovski atentat na Lavrenčiča in z Inpovščino pomagajo korita r u Po-gačniku do zmage. Zato nis' poča- kali na sejo dež. odbora, zato so stvar »cirkulando« resili kot silno nujno — pa Še do danes ni razpuščen gospodarski odbor postojnski, Lavrenčič pa tuđi ni odstavljen in tuđi ne bo. Pri tem priđe v poštev še slede-če: Deželni odbornik dr. Triller je bll dne 18. t. m. do 5. popoldne v dež. odboru. Bil je torej v dvorcu navzo-čen, ko so Lampe, Pegan in Zajec skuhali svoj predlog, a dr. Trillerju ga nišo dali podpisati. Vedeli so, da je navzocen, pa so mu nalašč skrili svoj sklep. Da je to ne le nepostavno, ampak naravnost nepošteno dejanje, je jasno kakor be\\ dan. Klerikalno lopovstvo se je po-srečilo. S sumničenjem in obrekova-njem so klerikalci pri volitvah pre-magali Lavrenčiča. Goljufija je zopet enkrat zmagala. Lampe, Pegan in Zajec pa so triumfatorji. Storjeno volilno lopovstvo nam je pa odprio vpogled za kulise de-želnega odbora. Že tako ni nad de-želnimi odbori nobene kontrole in dostikrat je bilo že izraženo zahte-vanje, naj se ustanove posebni kontrolni organi, ki bodo zlasti nadzoro-vali gospodarstvo deželnih odborov. Nikjer bi to ne bilo tako potrebno, kakor pri nas na Kranjskem, saj vidimo na svoje oči, kako ta deželni odbor dela z deželnim denarjem. Tako dela ta deželni odbor, da je v kratkih šestih letih napravil milijone dolga, pa nazadnje je deželne doklade strahovito zvišal. Edina kontrola poče-niania deželnoodborske večine sta grof Barbo in dr. Triller, a zdaj smo spoznali, kako se znajo klerikalci od-tegmti tuđi tej kontrol?. Način je pre-prost in se imenuje: cirkulando reševanje. Čemu naj bi pa grof Barbo in dr. Triller vse vedela in videla? Klerikalci vendar veliko laglje izhaiajo, če se odtegnejo kontroli grofa Bar-bota in dr. Trillerja in lepo med seboj in za njiju hrbtom rešujeio kar jih zanima. Tako se daio za hrbtom grofa Barbota in dr. Trillerja ukreniti naj-imenitnejše poteze, skleniti največje krivice in tuđi postavolomnosti, saj ni nobene kontrole. In koliko denarja se da cirkulando nakazatu ilvstrijska delegacija. V ponedeljkovi plenarni seji av-strijske delegacije je govoril, kakor smo že omenili, min. predsednik grof S t u r g k h. Najprvo se je pečal z železniško zvezo monarhije z Dalmacijo. Proga deželna meja - Karlovec je bila otvorjena 28. decembra 1913, zveza Novo mesto - Metlika - Karlovec pa se je danes slavnostno otvorila. Gradbena dela na ogrski progi takozvane liske železnice so v pol-nem teku, tako da bo ta proga najbrže že pomladi 1. 1917. izročena. Dalmatinski del te proge Pribudica-Knin bo tuđi pravočasno zgrajen. Kar se pa tiče zveze Spljita Čez Ar-žano do Bugojne, je bila proga Bu-gojno-Aržano sprejeta v bosanski program, dalmatinski del te proge bo pa tuđi pravočasno izvršen. Grof Stiirgkh je rekel nadalje, da priznava potrebo notranje konsolidacije v interesu zunanje politike. Gre za veliko število nacijonalnih problemov, ki zavzemajo v posamez-nih deželah različno obliko ter za-htevajo, da se^na različen način ž njimi ravna. 2e to pomenja velik uspeh, če se vladi posreći, v to mo-zaicko delo vlagati kamenčekh ka-menčku. Kratek pregled dela. ki ga je vlada izvršila v zadnjih letih, do-Kazuje, da je vlada mnogo podvzela, da se ji je marsikaj posrećilo in da je v nekaterih deželnih zastopih zopet vzbudila javno življenje. To delo ni-kakor še ni dokončano. Glavna stvar še ni dosežena, ker se v eni najlepših in najvažnejsih dežel države še ni posrećilo, olajšati narodnost-ni problem ter ga dovesti do korist-nega razvoja. Min. predsednik je potem polemizira! proti baronu Bečku ter rekel, da je Beckovo ministrstvo na tem bolehalo, da so skupaj delo-vale osebe, ne da bi se pa prej dosegla v stvari edinost na narođnost-nem polju. Nato je zagovarial Češice ministre svojega lastnega ministr-stva — ti nišo tako slabi kakor KaizL Min. predsednik je ugovarjal iz-vajanjem nekaterih delegatov, kakor da bi se Avstrija nahajala v irajni ustavni krizi. Svaril bi pred tem, kazati se pesimističnega. Vlada ne deli tega pesimizma, ker gre za minio- idočo epizodo, ki jo hoče vlada čim* prej zopet prevesti v popolnoma normalno stanje parlamentaričnega življenja. Min. predsednik se je na to protivil trditvi, da je samo vlada odgovorna za sedanji položaj, nadalje da se pripisujejo vsi nedostatki našega političnega, gospodarskega in fina ncijalnega življenja zadnjih let § 14, in pa trditvi, da je vlada komod-na. Osvoboditev Češke deželne ustave bo omogočila tuđi delazmožnost državnega zbora. Naloga vlade bo, ustvariti s strankami reformo poslovnika. V par dneh bo predsednik drž. zbora storil prvi korak, da izvrši na-logo, ki mu jo je dala konferenca na-čelnikov strank. Z dobrim upanjem pričakujemo iniciativo predsedniko-vo, posebno ker so govorniki z obeh strani jasno pokazali resno voljo, da, hrepenenje po miru na Češkem. Vlada bo smatrala za svojo najresnejšo dolžnost, z vso močjo, s popolno energijo in z vso požrtvovalnostjo udeleževati se teh pogajanj in vse najboljše storiri, da se resi to vpra-šanje. Min. predsednik želi, da se čimpreje skliče državni zbor in ne morda še le tedaj, če bodo dane gotove garancije, marveč kakor hitro bo le nekoliko utemeljenega upanja, da bo mogel zadostiti svoji nalogi. Čimpreje se to zgodi, tem Ijubše bo to vladi, kajti ona nosi težko in trdo breme enostranske odgovornosti za ono, kar se je v tej spomladi odredilo. Min. predsednik si prisvaja: odkritost, resničnost, poštenost in lojaliteto mišljenja tuđi naprarn zbornici in prav posebno tuđi na-pram zbornici splošne volilne pravice. Pravi prijatelj zbornice ni oni, ki slavi zbornico ter se ji klanja, marveč oni, ki pokaže zbornici ogledalo ter ji kot pošten prijatelj poreče: če se izločiš iz državnega dela, tedaj se izločiš iz vsega političnega življenja. Po govoru min. predsednika je sledilo več dejansikh popravkov. Po zaključnem govoru poročevalca so prešli v specijalno debato. Pri naslovu I. (centralno vodstvo) je stavil dr. Ellenbogen predlog, naj se odgodi glasovanje o tem naslovu in o sledečih, dokler ni zunanji minister predložil detajliranega poročila o dogodkih v Albaniji. L1STEK. flrseae tupin prijef. (Dalje.) *In, če mi nikdo ne priskoči na pomoć,« je izjavil Rozaine kapitanu, : jaz ga sam dobim.« Rozaine proti Arsenu Lupinu, ali bolje rečeno po dovtipu, ki je šel od ust do ust, Arsene Lupin, sam proti Arsenu Lupinu, ta boj je bil res zari imiv! Boj je trajal dva dni. Videli smo Rozaina, kako je tekal, zdaj na desno, zdaj na levo, se pomešaval med osobje, izpraševal in vohunil. Ponoći pa smo videli njegovo sem in tja be--ajočo senco. Tuđi kapitan je s svoje strani razvil najkrepkejšo eneržijo. Od vrha do tal, v vseh kotih, je pretaknil >Provenco«. Preiskaval je v vseh kabinah, brez izjeme, pod pretvezo, ki je bila nad vse upravičena, da so Predmeti skriti na kateremkoli kraju, samo v kabini krivca ne. »Slednjič se bo vendarle posrećilo kako odkritje, kaj ne?« me je vprasala miss Neliv. »Naj si je tuđi cei čarovnik, demantov in biserov vendar ne more napraviti nevidnih.« »O, pac> sem Ji odgovoril, »ali Pa moramo preiskati podlogo naših klobukov, naših naprsnikov in sploh vse, kar nosimo na sebi.« Pokazal sem ji svoj kodak v meri 9 X 12, s katerim sem jo ne-utrudno fotografiral v najrazličnejših legah, rekoč: »Ali ne mislite, da ni treba dru-gega kakor en tak aparat, nič večji kakor ta, pa je v njem prostora za vse dragulje ladv Jerland. Treba samo delati, kakor bi fotografiral in igra je dobljena.« »Ali slišala sem govoriti, da ga ni tatu, ki ne pusti za seboj kakršne-gakoli sledu.« »Eden je: Arsene Lupin.« »Zakaj?« »Zakaj? Ker ne misli samo na tatvino, ki jo izvrsuje, ampak na vse okolnosti, ki bi ga mogle izdati.« »Sprva ste imeli več zaupanja.« »Da, ali od tedaj sem ga videl pri delu.« »Kaj torej mislite?« »Po mojem mnenju tratimo čas.« Zares, zasledovanja nišo dovedla do nikakega rezultata, ali doseženi uspeh vsaj ni bil v nikakem razmer-ju s splošnim trudom; kapitanu Je bila ukradena ura. Divji je s podvojenim ognjem Se strožje nadziral Rozaina, s katerim se je bil Se večkrat sestal. Na-slednji dan, prekrasna ironija, našli so uro med ovratniki podkapitana. Vse to je izgledalo kakor čudež ter kazalo humoristično maniro Ar- sena Lupina, ki je bil, naj bo, tat, pa tuđi diletant. Delal je iz pokliča in okusa, pa pač tndi, da se zabava. Napravil je vtisk gospoda, ki se zabava nad igro, ki jo uprizarja, ki se pa za kulisami na ves glas smeji duhovitim potezani in situacijam, ki si jih ]e izmislil. Prav gotovo, bil je umetnik svoje vrste, in kadar sem opazoval Rozaina, mračnega in trdovratnega ter premišlieval o dvojni vlogi, katero je ta čudoviti mož brez dvoma igral, nisem mogel o njem govoriti, ne da ga občudujem. Predzadnjo noč pa zasliši na straži stojeći oficir zdihovanje na najtemnejšem mestu krova. Približa se. Na tleh je ležal človek, glavo ovito z debelo sivo obvezo, roke pri členkih zvezane s tanko vrvico. Oproste ga vezij, dvignejo in mu skušajo na vse načine pomagati. Ta človek je bil Rozaine. Bil je Rozaine, ki ga je neznanec na eni njegovih ekspedicij naskočil, pobil na tla in okradel. Vizitnica, pri-trjena z iglo na njegovo obleko, je nosila sledeče besede: »Arsene Lupin sprejema s hvaležnostjo deset tisoč frankov od gospoda Rozaina«. V resnici je pa v ukradeni Kst-nici bilo dvajset bankovcev po. tiaoč frankov. Seveda so nesrečneža obdolže-vali, da je ta napad na samega sebe simuhraL TocUu ne glede na tov da ie bilo popolnoma nemogoče, da bi se bil sam na tak način zvezal, se je dognalo, da je bila pisava na vizitnici popolnoma različna od Rozainove in je bila nasprotno, tako da bi se čisto lahko zmotil, podobna pisavi Arsena Lupina, kakor je isto kazal star časopis, ki so ga našli na ladji. Tako torej Rozaine ni bil več Arsene Lupin. Rozaine je bil Rozaine, sin trgovca iz Bordeauxa. Na-vzoČnost Arsena Lupina pa je bila na novo potrjena in še po kako straš-nem dejanju. Bila je prava strahovlada. Nihče se ni več upal ostati sam v svoji kabini ter se Še dalje podajati brez spremstva v nevarnost na bolj odda-ljena mesta. Iz previdnosti občeval je vsakdo le s tištim, na kogar se je zanesel. In še vedno je neka instinktivna nezaupljivost ločila najintim-nejše znance. To pa zato, ker nevarnost ni pretila od strani ene same osamljene, nadzirane in vsled tega manj nevarne osebe. Arsene Lupin je bil sedaj..., je bil ćeli svet. Naša domišljija, enkrat vzbujena, pripiso-vala mu je čudovito in neomeieno moč. Zdelo se nam je povsem mogo-čcf da more nastopiti v najneverojet-nejših podobah, da je zaporedoma častivredni major Rawson ali odlični marki de Raverdan ali pa ćelo, zakaj nihče se ni več držal izdajalske črke začetnice, ta ali oni naš znanec, naj si tuđi Una ženo, otroke in slu-žinčad. J Prve brezžične vesti nišo pri-nesle ničesar novega. Vsaj kapitan nam ni ničesar sporočit in tak molk nas nikakor ni mogel pomiriti. Zadnjega dne nikakor ni hotelo biti konec. Vsi smo živeli v plahem pričakovanju nesreče. Zdaj se ne poj-de za tatvino, tuđi ne za navaden napad, zdaj priđe zločin, umor. Prepričani smo bili, da se Arsene Lupin ne ustavi pri teh dveh brezpomemb-nih tatvinah. Absoluten gospodar ladje, oblasti brez moči, ni mu bild treba drugega kakor hoteti, vse mu; je bilo dovoljeno, razpolagal je po-ljubno z našim premoženjem in živ-; ljenjem. ; Sladke ure za me, priznam, za-' kaj pridobile so mi zaupanje miss1 Nelly. Pod vtiskom tolikih dogod-kov, od narave že nemirna, iskala jel povsem prostovoljno ob moji strani nekako zaščito, varnost, in jaz sem' bil srečen, da sem ji jo smel ponuditi. V srcu sem Arsena Lupina bla-goslavljal. Ali ni bil on tišti, ki naju je približal? Ali se nisem imel njemu1 zahvaliti, da sem se smel vdajati naj--lepšim sanjam? Sanjam o ijubezni, pa tuđi manj fantastičnim sanjam, čemu bi to tajil? Gospod je d' An-f drćzy so dobrega poitevinskega roi-du, toda od njihovega grba je zlatd že nekoliko odpadlo in nikakor se mi ne zdi nevredno plemenitega moža^ če skuša svojemu imenu izgubljeni sijaj zopet pridobiti. ,(D*Ue pruioMie.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 27. maja 1914. 119. štev. Predlog Je bil odklonjen. Pri naslovu »Dispozicijski fond« Je zahteval del. V a n č k . naj se konstatira razmerje glasov. Naslov »Dis-pozicijski fond« je bil nato sprejet s 27 proti 10 glasom. Proračun je bil neizpremenjen odobren. Sprejeta je bila tuđi resolucija del. Vant^ka glede uvedbe poga-janj z drugimi državami v svrho energičnega boja proti trgovini s člo-veškim mesom. S tem je bil rešen etat zunaniega ministrstva. Annadni ordinarij. Včeraj se je pričela razprava o annadnem ordinariju. Po poročevalcu del. Rosner-j u je prvi govoril del. N e m e c t ki je pripomnil, da socialnim demokratom se vedno na krivičen način predbaci-vajo, da so sovražniki armade, če nišo zadovoljni z armado v današnji obliki. Z ljudsko armado se identificiralo socialni demokrati. Zahtevajo pa, da se vsakega vojaka smatra državljana z državljanskimi pravieami. Vojaške predloge bodo od leta do leta večje. S tem pa ne more koraka držati gospodarski razvoj Avstrije. Socialni demokrati bodo glasovali proti vojnemu proračunu, ker izdat-ki za armado ne prinesejo onega, kar potrebujemo: blagostanje, izobrazbo in svobodo. Del. K 1 o f a č izvaja, da stališče Ceha v vojaških zahtevah določa dejstvo, da je armada glavna opora cen-tralističnega in Slovanom sovražne-ga zistema. Glasoval bo proti armad-nemu proračunu. Nato je bila seja do pol 4. popol-dne prekinjena. Dogodki v Albaniji. V popoldanski seji je govoril sekcijski šef groi Forgach o do-gcđkih v Albaniji, ki je izvajal: Pri Tirani je izbruhnila revolta, katere vzroke je treba iskaii v verskih in gospodarskih vprašanjih. Pri tem so sodelovali zunanji balkanski vplivi. (Dr. Korošec: In italijanski konzul!) Gotovo ne. Natančna mera tega so-delovanja se bo pač mogla dognati se le čez čas. Časnikarska porocila o obsegu in intenziteti kmečke vstaje so pretirana, ravnotako se tuđi do-zdaj ni potrdila vest, da so bili po-morjeni begi. Obenem s tem izbru-hom se je poosirilo tuđi nasprotje med Esađom pašo in njegovimi na-spromiki v gtavnem mestu. Esada paša so obdolžili konivence z upor-nimi kmeti. Potem apelira na časo-pisje, naj ne prinašajo senzacijonal-nih, nepotrjenih poročil ali ćelo domnevanj. (Pri tem je menda poza-bil na albansko korespondenco!) Tuđi dogodki v Draču še nišo popolno-ma pojašnjeni. Nasprotuje temu. da bi se prehitro kritiziralo obnašanje fcneza. Ta je na požrtvovalen način sprejel naše odgovorno kulturno de-lo. Zelo bi bilo cbžalovania vredno, če bi se njegovo delo otežkočilo v seđanjih resnih in težavnih momen-tih s takimi osebnimi napadi. Zuna-njemu ministrstvu se predbavica glede Albanije optimizem. Ta optimizem pa vendar ne gre tako daleč, da bi se še ne pred đvema Ietoma izvršenim londonskim sklepom in še ne tri me-sece vladajočemu knezu posrečilo. izpremeniti patriarhalično pastirsko in kmečko prebivalstvo v kulturni narod. Upori in prav posebno agrarni nemiri se dogajajo tuđi v visoko raz-vitih državah. Pri primitivnih naro-dih se vrše bolj pogostoma, zato so pa manjšega pomena kakor drugje. Pod tursko vlado so take dogodke v Albaniji komai upoštevali, ker so biii na dnevnem redu. Tuđi zdai so dobili ti dogodki svoj pomen le zaraJi tega, ker so jim pripisovali v Evropi in v Draču prevelik pomen in ker hočejo gotovi krogi iz tega konstruirati nesporazumljenje med Av-strijo in Italijo. O padcu Esad paše pa ne moremo videti povoda za tako nesporazumiienje. Esad paša ni bil nič drugega, kakor albanski veljak in minister. Če ga sedaj slikajo kot pristaša Italije, je to neokusno hujska-riie. Isto velja o absurdni trditvi, da smo mi provzročili padec generala in pri tem sodelovali. Mnogo se govori o naših pristaših v Albaniji. Kakor pa je znano, imamo v Albaniji samo en cilj: Ohranitev in konsoiidiranje mlade države. Vsak, ki nam pri tem pomaga, vsak, ki ima isti cilj, je naš pristaš. V kratkem boju v Draču so se postavili ražen poveljujočih holand-skih častnikov še razni slučajno v Draču navzoči Evropejci v službo kneza, med njimi Italijani, Nemci, Avstrijci in en Anglež. Avstrijski so-bojevniki so bili častniki, ki so bili posremili avstrijske topove v Drač, da izvrše tam poskusno strejjanje. Da ti častniki pri izbruhu boja nišo mogli ostati brezdelni, je pač umlji-vo, to pa je le posledica slučaja in nikakor ni bilo preračunjeno. Naše iz previdnosti pred Drač odposlane vojne ladje in mornariški oddelki, kl so bili odposlani v varstvo kneza in poslanika, nišo stopili v akcijo. Najbrže do tega tuđi ne bo priik^ ker soglasamo z italijansko vlado, da se moramo ogniti vsaki intervenciji in vsakemu poseganju v delokrog albanske vlade. Ce bi se izkazala potreba palačo delj časa zastražiti, bi se mogel eventualno nadomestiti mornariški oddelek s četami medna-rodne posadke v Skadru, slede Česar se kabineti že pogajajo. To sem imel po naročilu nj. eksc. zunan£§ga ministra povedati delegaciji: ™" Zopet političen Skandal na Cešhem. Koma] dva tedna sta minila, od-kar se je pred praškim porotnim so-diščem pralo umazano perilo bivšega narodnosocijalnega poslanca in plačanega policijskega kontidenta dr. Svihe, in že so »Narodni Listv < zo-pet odkriii nov skandal, v katerega je zapleten narodnosoeijalni poslanec J a n V. Vojna, predsednik dežel-ne zveze železniskih nastavljencev, ki šteje 16.000 članov. Vojni predba-civajo »Narodni Listy«, da je to stro-kovno železniško organizacijo izrab-ljal za svojo osebno karijero v na-rcdnosocijalni stranki. Dokier ni bil član izvrševalnega odbora narodno-socijalne stranke, je stal v opoziciji proti vodstvu stranke in ni dopustil, da bi izvrševalni odbor vplival na upravo dež. zveze žel. uslužbencev. To vse se je izpremenilo, ko je bil iz-volien za predsednika Izvrševalnega odbora češke narodnosociialne stranke in naposled tuđi za poslanca. Imel je prijateljske in zaupne sti-ke s po), komisariem dr. Klimo. Pri tem je izrabljal zvezo in njeno član-s:vo kot orodje za nečedne namene dr. Klime. Na dveh shodih je zahteval od nekega funkcijonarja zveze, pri katerih je interveniral dr. Klima, naj napiše in predlaga čim naiostrej-šo resclucijo. Na vprašanje, za'Kaj naj zveza tako oštro nastopi proti vladi, je odgovoril Vojna pod pečatom zaupnosti, da ga je za ta prosi! Klima, ki to potrebuje, da more na zgoraj referirati to dejstvo. Torej zveza in njeni člani so morali v osebnem interesu policijskega komi-sarja na predsednikovo povelje igrati komedijo o radikalnem razpolože-nju med uslužbenci. Vojna je bil oficijant, ki ima s stanarino vred 2800 K plače. Plače-val pa je za elegantno stanovanje več nego 1200 K. Razentega h'.)di na letovišče. Svojo hčer ima v nekeri švicarskem penzionatu. In »Narodni Listy« povprašujejo: S čim krije ostale zelo znatne izdatke svoje co-mačnosti, svoje rodbine in svoje osebne izdatke?« »Narodni Listv« priobčujejo faksimile pisma, ki ga je pisal Vojna ne-kemu žel. nastavljencu in iz katerega je razvidno, da je Vojna na nepošten način dobiva! denar. Vojna je namreč nekemu železniškemu nastavljencu v njegovem sporu 7 dežet-no zvezo za časopis, ki ga je r nenje-ni nastavljenec do tega časa 7.dajal, obljubi!, da mu dopomore v uprav-nem odboru zveze 700 K na k o sko-zi 7 let, če mu plača 200 K in za njegove prijatelje 150 K. Obenem pa ga je opozorih da onih 700 K prav gotovo ne dobi, če mu omenjenega zne-ska ne plača. Dotični nastavljenec ie hočeš — nočeŠ sprejel to ponudbo. Tn Vojna je dobil za svoj trud in za boj, ki ga je imel »z matadori« v odboru, 350 K. Vojna je torej posre-doval za svojega tovariša kot predsednik v odboru zveze je vsled tega, ker je bil plačan za to. Nadalje tnu očitajo »Narodni Listy«, da je kot zaupnik zavarovalnice za slučaj nezgode si zaračunal dijeto za delo, ki ga sploh ni izvrsil, in za potova-nje, na katerem sploh ni bil. »Narodni Listy« zahtevajo. da se mora izvesti natančna revizija in izpremeniba ćele uprave deželne zveze žel. asiuž-bencev, ter končujejo: Med tem je danes eno dejstvo jasno, da ne srne predsednik zveze ostati g. J. V. Vol-na in da ne srne ta mož več vsto^ii kot češki poslanec v parlament. Češke Slovo* odgovarja na ta na-;:.j na Vojno z iz;*\o, da kamp^nl-ja »Narodnich Listu« zasleduje le ta namen. da pospešuje mladočeško kandidaturo v Vysokem Mytu. Vojna je na volilni agitaciji in bo odgovoril, ko se vrne. »Pravo Lidu,« ponavlja napade »Narodnich Listu« in izjavlja, da so ta dejstva uničujoča. Narodnosocijalno stranko je zadcl drugi udarec. Bivši predsednik stranke je policijski konfident in predsednik njenega izvrševalnega odbora slepar in zaupnik dr. Klime. Časopis objavlja nadaljne afere Vo|-nove iz prejšnjega časa in pripove-duje. da bi se moral Vojna kot za-stopnik železniskih uslužbencev pri neki nezgodi petjati v Moitec, tega pa ni storil, pač pa si je zaračunil potne dijete. Hiša čeških železniskih nastavllencev v Prafi te obremenje-na z 2,110.000 kronanL V nekem zapisniku umrlega zgraditelja hiše Je notirano, da je dobil Vojna od njega dvakrat po 300 K. Neki drugi zaupnik narođnosocijalne stranke je dobil, kakor je razvidno iz teh zapis-kov, 5000 K. m —■* Hrvatski sabor. Po daljšem odmoru se je včeraj zopet sestal hrvatski sabor. Te seje so se že udeležili novo izvoljeni po-slanci Valerijan P r i b i č e v i ć, Mi-lan R o j c in Stjepan Radić. Odsot-ni so bili poslanci dr. Horvat, dr. Frank Zatluka in Mileusnić, ki so bi-h tik pred koncem zadnjega zaseda-nja izključeni iz več sej. Sejo je otvoril predsednik dr. Bogdan M e d a k o v i ć, ki je v svojem govoru želei vladarju skorajšnje okrevanje ter pozival poslance k in-tenzivnemu in vstrajnemu delu, da se nadomesti to, kar se je zamudilo za časa brezustavnosti na Hrvatskem. Končno se je predsednik spomi-njal pokojnega nadškofa dr. Posilo-vića ter omenjal zasluge, ki si iih je pokojnik pridobil za cerkev in narod. Vlada je predložila saboru zakonske nacrte o regulaciji učiteljskih plač in o reformi ob-činskih doklad ter proračun. Pred-loga o regulaciji učiteljskih plač ie bila izročena kombiniranemu nauc-nemu in finančnemu odseku. Novo izvoljena poslanca Valerijan Pribičević in Milan Roje sta predložila svoje verodajnice, dočim tega ni storil na novo izvoljeni poslanec Stjepan Radić. Zato mu predsednik ni hotel dati besede. ko se je le-ta oglasil, da utemeljuje neko svojo interpelacijo, češ, da mora preje piedložiti svojo poslaniško verodaj-nico. Prihodnia seja bo v petek ob 10. dopoldne. Predloga o reformi občinskih doklad priđe na dnevni red že v sobotni seji. Italijanski državni zbor. Zunanji minister di San Giuliano je v včerajšnji seji italijanskega dr-žavnega zbora odgovarjal na razna vprašanja. Glede dvanajsterih oto-kov v Egejskem morju, ki jih ima Italija zasedene, stoji Italija prej kot slej na stališču, da jih bo vrnila Tur-čiii, kakor hitro bo ta izpolnila vse pogoje miru v Lausanni. Glede Albanije prav!, da posveča vlada sedanje-mu položaju vso pozornost, ker so s tem vprašanjem zvezami resni interesi Italije, ki ne bo ntkdar In pod no-benim pokojem pripustila, da bi se ravnotežie v Jadranskem morju kakor kol i izpremenilo Italiji v škodo. Minister dostavlja, da bo oznacil splošne namene in temeljne principe postopanja italijanske vlade, pri čemer pa bo omenil podrobnosti le z rezervo, ki jo narekujejo visoki interesi Italije. _________ Revolucija v Albaniji. Zadnji boji. Kakor poroča »Daily Telegraph« so ostali kritičnega dne vsi tuji po-slaniki v Draču izvzemši avstro-ogrskega, ki je pustil v poslaništvu legacijskega tajnika z 20 mornarji. Med mrtvimi se nahaja tuđi Avstri-jec Berger, ki je šel s prostovoljci proti vstašem. Padel je pri prvem strelu iz avstrijskega topa, ki ni ne-sel tako daleč, da bi bila krogla udarila v sovražne vrste. Holandska vlada je dobila iz Albanije obvestilo, da sta bila od vstašev ujeta dva holandska častnika, ki pa sta bila že zopet izpuščena. Usmrćen ali ranjen ni bil noben holandski častnik. V Šjaku imajo vstaši dve strojni puški avstrijskega izvora, ko so ju vstaši v boju v soboto uplenili, pri čemer je bil ujet tuđi avstrijski častnik Kassler. V Draču. V Draču se je prebivalstvo Že nekoliko pomirilo. Ćelo otroka knežje dvojice so pripeljali nazaj, čez dva dni pa ju pošljejo v NemČijo. Palačo stražijo italijanski mornarji. Včeraj popoldne je dospela v Drač nacijonalistična albanska deputacija, ki je knezu predložila svoje nasvete glede sestave novega ministrstva. Zjutraj so se odpeljali % avstrijsko vojno ladjo Malisori, kl so bili po-begnili na »Szigetvar«. Knez Je pred njihovim odhodom sprejel deputacijo Malisorov ter se jim zahvalil za pod-poro. Potredovaflie. Mcdnarodna kontrolna komisija je končno vendar stopila v stik % vstaši. Izpočetka so vstaši v Sjaku izjavili, da bodo prišli v Dra^ ker nišo zadovoljni z vlado. Esad pašo unairajo za svojega poveljnika. Zahtevajo, da vlada respektira moha-medance. Knez sam je kriv vseh zadnjih dogodkov. Prvotna intervencija kontrolne komisije je ostala brez-uspešna. Londonsko poročilo pravi, da so našli člani kontrolne komisije vstaŠe v nevarnem razpoloženju zlasti zato, ker so streljale vladne čete tuđi na žene in otroke. Vjeti vladni orožniki in nacijonalisti so bili pripravljeni, da jih vstaši pokoljejo. Holandski častniki so bili popolnoma obupani. Z avstrijskim dragomanom vstaši spioh nišo hoteli govoriti. O Esad paši so vstaši sledečega mne-nja: »Bili smo Esadovi pristaši, ker nam je obljubil mohamedanskega vladarja, pozneje smo bili njegovi sovražniki, ker so nam povedali, da nas je izdal, ker je šel v Evropo in pripeljal krščanskega kneza. Pripravljeni smo bili Esad pašo usmrtiti ker je dal vse službe Toskom (krščansKim Severoalbancem), končno pa smo izprevideli, da so nas varali, ker so Toski streliali na njegovo nišo.« Rimska porocila tuđi pravijo, da je ostalo posredovanje kontrolne komisije dosedaj brezuspešno. Vstaši vztrajajo trdovratno pri svojih zahtevah. Svoje pogoje so predložili knezu v obliki ultimatuma. Dunajsko poročilo pravi, da je avstro-ogrski generalni konzul Kral nagovoril vstaše v albanskem jeziku. Uspeha seveda ni imel nobenega, če bi bilo tuđi res, da je bil tako pogumen. Vse pritožbe Albancev se sučejo v glavnem okrog verskih vprašanj. Esad paša. Kapitan parnika >Benghasi«, ki je pripeljal Esad pašo v Italijo, poroča o dogodkih v soboto sledeče: Vracajoč se v Benetke, sem se usta-vil, kakor je bilo predpisano, tuđi v Draču. Takoj sem dobil od italijanskega admirala povelje, da moram ostati v pristanšiču tako dolgo, da dobim druga povelja. Kmalu nato je prispela od avstrijske križarke >Szi-getvar < barkasa z Esad pašo v uniformi albanskega generala, njegovo ženo in avstrijskim in italijanskim poslanikom. Dobil sem povelje, da takoj odplovern z ladjo v Brindisi. Esad pasa se je prav hladno poslovil od obeh poslanikov. Ko smo se odpeljali, sem videl, da se Esad pasa s solzami v očeh ozira po izginjajoči obali. Nato je odšel s svojo mlado, krasno ženo v svojo kabino, kjer je pisal mnogo pišem. Med vožnjo ie bil zelo nemiren in je neprestano kadil cigarete. Na moje vprašanje je odgovoril. da tega ne more preboleti, da ga je izgnal iz domovine tuj knez, kateremu je bil do konca vedno vdan. Tuđi obžaluje, da so ga spravili v vjetništvo na avstrijsko vojno ladjo in ne na italijansko. Dasiravno pregnan, bo ostal vedno v stiku z Albanci. Ko smo dospeli v Brindisi, ga je sprejel prefekt. Predno pa je zapustil ladjo, je odpasal sabljo in mi jo izrocil s prošnjo, da naj jo izročim italijanskeinu konzulu v Draču, kar sem tuđi storil. Dvorni maršal Trota. Spodeni telesni zdravnik alban-skega kneza dr. Berghausen je mne-nja, da je dvorni maršal Trota, s ka-terim sta živela v sovraštvu, kriv kneževe nesreče. O značaju maršala Trote pripoveduje nekatere podrobnosti, pri čemur pa moramo vedno imeti pred ocrni, da govori to so-vražnik maršala. Neki Albanec je bil na lovu po nesreči težko ranjen na roki, tako, da mu je moral dr. Berghausen roko amputirati,kar se je zgodilo v dr. Berghausnovem stanovanju, kjer sta možu stregli dva dni in dve noči dve avstrijski usmiljenki. Maršal Trota se je pritoževal, da sta dobili usmiljenki jed iz dvorske kuhinje. Ko so mu rekli, da je bilo reše-no Človeško življenje, se je izrazil: Kaj to! En sam konj je več vreden kakor tisoc ljudi. Ljudi dobimo vsak hip, ti lahko umirajo, konj pa si ne moremo vedno kupiti. Podobno se je izrazil tuđi napram delavcem, ki so že pet mesecev delali vsak dan od 6. zjutraj do 11. zvečer v palači in nišo dobili nikjer hrane. Albanci so bili silno razburjeni ter je turski major Ivan beg izjavil, da ie treba kneza opozoriti na vse take dogodke, sicer bodo Albanci Troto nekega dne na cesti ubili. Izraall Kemal. Bivši ministrski predsednik, pre-gnani Izmail Kemal beg, se je baje o položaju v Albaniji izrazil sledeče: Kljub vsem vznemirjajočim vestern iz Drača sem trdno prepričan« da bo stala večina albanskega naroda knezu zvesto ob stranu Albanci se rao-rajo strniti okrog svojega kneza, pa tuđi knez mora dokazati, da svojemu ljudstvu popolnoma zaupa, pred vsem pa mora ostati med ljudstvom. Položaj Je danes skrajno kritičen. Evropsko intervencijo bi silno obžaloval, z ozirom n* dogctfke P«. se bojim, da se |e bo težko ogniti .. Presojanje položaja na Angleškem. Zelo interesantno je poročilo o položaju v Albaniji, ki je priobčuje »Westminster Oazette«. Ta članek izreka dvom, ali se bo knezu posrećilo dobiti nov kabinet in nadomestiti Esad pašo, ne da bi se izročil novi kliki. Poročilo se bavi nato s tež-kočami na severu dežele ter pravi, da je pripisovati skadrskemu guber-natorju, angleškemu polkovniku Philippsu, veliko zaslugo. Če bi on zapustil Skader, bi bila lahko revolucija na severu Albanije posledica. Polkovnik Philipps ima skoro neiz-vršljivo nalogo, da mora s samo 60 orožniki vzdržati red do reke Mat in 10 km okrog Skadra. Klerikalna stranka stori vse, da mu njegovo nalogo otežkoči. Člani mednarodne kontrolne komisije se kregajo za vsako točko. Ruski in zlasti franco-ski zastopnik sta tako vneta za Crno goro in za Srbijo, da često sama za-govarjata mejo, ki je edino Crni gori in Srbin ugodna. Poroča se tuđi, da stori Crna gora vse, da izzove Albance k napadom in da očitno pravi, da bo prodrla do 10 km pred Skader. Doslej je prebivalstvo mirno, z ozirom na dejstvo pa, da od-klanjajo oblasti na Cetinju vse pritožbe in da je Crna gora prisiljena vedno zbirati vojaštvo na. meji, zdaj v tem, zdai v onem kraju, ni priča-kovati, da bo moglo to dolgo trajati. Treba je nekaj storiti, kar bo omogo-čilo obstoj države, ki jo je ustanovila Evropa. O Južni Albanii pravi poročilo kratko: Porocila o masa-krih v Južni Albaniji odkrivajo sliko, ki je grozovitejša kakor katerakoli slika iz lanskih bojev pri Djakovici, Debra in Prizrenu. Intervencije vetesil. Vsaka avtoriteta v Albaniji je izginila. Knez ni več knez, medna-rodna kontrolna komisija obstoja le za velesile, ki jo plačujejo, Avstrija je sovražna in brez, vpliva, Italijo gledajo gotovi krogi postrani, Av-istriia in Italija sta sprti med seboi, vlade ni, splošen kaos vlada v Albaniji. Za kneza Viljema se ne ogreva nobeden. Italija ga je do kosti blamirala, da je mogla dati avstrijski zunanji politiki zaušnico, avstrijski me-redajni kro^i ga slikajo kot nezmož-liega, sam se čuti ponižanega in raz-žaijenega, obupal je nad svojimi moč-mi, strah mu je zlezel v kosti, povsod vidi strahove, bodala, nože, vešala. puške, bombe, revolverje, strup in kar je drugih takih ljubeznjivih pri-pra\T za skrajsanje življenja. Če ne vidi okrog sebe samo mornarjev tu-jih velesil, ki nimajo interesa na tem, da bi mu prešteli rebra, mu pade srce takoj v hlače. Zato knezu Viljemu ni zameriti, če prosi boga dan in noc, da bi mu poslal na pomoč legije pi-kelhavb, čak, klobukov iz Nemčije, Avstrije, Italije, če treba tuđi iz An-gleške, Francoske in Rusije. Šamota ga mori. Na knežjem prestolu sam. Podanik mu kaže pest. Iz Nemčije ga gledajo srepo, češ, lepo si nas blamira!, iz Avstrije ga gledajo čez ramo, Italijan se mu smeje, Rus, Anglež in Francoz si zadovoljno manejo roke. Kritičen položaj. Italija bi ga rada sprejela na »Misurato« in ga vozila po morju tako dolgo, da si od samega dolgega časa vzame knežje življenje. Avstrija bi ne imela ničesar proti temu, samo če bi ne bilo potem vpra-sanja, kaj se naj potem zgodi. Če priđe do tega, da Albanija nima več svojega kneza, da ni več »avtonom-ira«, da ni več »neodvisna« od Av-strije in Italije, potem priđe do resnih besed in dejanj med Avstrijo in Ita-Jijo, — o tem so si v Rimu in na Du-naju na jasnein. Kakor pa je že navada, tako se je zgodilo tuđi sedaj, da so v Rimu hitreje mislili kakor na Dunaju. Na Dunaju se morajo naj-prej sele drug drugemu nalagati, po-iskati morajo pretveze, kako bi opra-vičili svojo najnovejšo nesmrtno blamažo, med tem pa bodo v Rimu že napravili, kakor kaže Italiji. Tako prihajajo sedaj iz Rima vesti o med-narodni ekspediciji v Albanijo, ki naj napravi mir in red in eventualno popravi knežjji prestol. Italijanski kabinet skuša dobiti pri velesilah, ki nišo v trozvezi, privoljenje za tako posredovanje. Velesile naj bi skupaj postavile v Albaniji 20.000, po drugi verziji pa 50.000 mož, ki naj bi stali pod poveljništvom angleškega generala. Baje sta Rusija in Francoska s tem že zadovoljni. »Tribuna« piše k temu: Položaj v Albaniji se v zadnjih 24 urah ni posebno izboljšal. Vstaši stoje pripravljeni s svojimi pu-škami in se nočejo vkloniti niti vladi (?) niti knezu samemu. Nasprotno izjavljajo vstaši, da polagajo usodo Albanije v roke Evrope* ne pa v roke kneza. Kljub temu je še nekaj raz-veseljivega. Vstaši so izpustili vjete Molandce in Malisore. Zasluga za to gre italijanskemu poslaniku Aliottiju. Knez stoji pod varstvom italijanskih jnornaijev ter se mu ni treba več tresti za svoje življenje. Velesile se resno bavijo z vpraSnjem skupne intervencije. Znano je, da je ItaUJa zad- 119 Stev. .SLOVENSKI NAROD", dne 27. maj« 1914. Stran 3« nje dni zastopaJa stališče, da je taka intervencija dolžnost vseh velesil, ki so podpisale londonsko pogodbo, ne pa samo Italije in Avstrije. Velesile tripleentente pa so rajši pustile Avstrijo in ltalijo v škripcih. V zad-riji uri pa si je Rusija premislila. Zmaga italijanskega stališča je ob-enem najboljši odgovor na insiuna-cije gotovega dunajskega časopisja, ki bi rado razširilo mnenje, da za-sleduje Italija teritorijalne cilje. Italija misli na to tako malo, da je hotela od vsega začetka postaviti albanske zadeve pod zaščito Evrope, docim bi na Dunaju prav mnogi imeli radi ravno nasprotno. Na Dunaju se zopet jeze nad tem najiiovejšim podukom, zato kar vse vprek dementirajo ter pravijo, da ni res, da bi hotele velesile poslati skupno mednarodno ekspedicijo v Albani-jo. Ni res, da bo prišlo do skupne ekspedicije v Albanije Ni res, da bo pr^lo do skupne ekspedicije Italije in Avstrije. Ni res in ni res. Kvečjemu to priznavajo na Dunaju, da bodo velesile ščitile osebo kneza in njegove rodbine v Draču. Kaj prav za prav mislijo in h^čejo v našem zuna-njem ministrstvu, je popolnoma me-gleno. Če hočejo napraviti iz alban-skega kneza draškega kneza, svo-bodno, kaj pa bo z ostalo albansko anarhijo? S tem ni prav nič oprav-Ijeno. če rečejo: Ni res! Štajersko. Iz Celja. Za prihodnje zasedanje celjskega porotnega sodišča so bili izžrebani sledeči gg. kot glavni p o r o t n i k i : Mihael Korbar notar v Sevnici: dr. Robert Lederer, od-vetnik v Konjicah; Karl Kern, oskrb-nik v Podsredi: Janez Senica, gostil-ničar v Konjicah; Jakob Dernač, tr-govec v Articah; Peter Derganz, mestni oskrbnik v Celju; Ivan Cla-rici, knežji oskrbnik v Konjicah; Ignac Sitter, rudarski tajnik v Tr-bovljah; Jakob Fric, krojač v Gaber-ju; Franc Dežman, trgovec v Trbov-ljah; Anton Gradt, gostilničar v Jur-klostru; Rajmund Lipavc, gosrilni-čar v Lembergu; Rudolf Matloch, delovodia v 2usmu; Martin Dobovi-šek. gostilničar v Loki pri 2usmu: dr. Edvard Gollitsch, zdravnik v Celju; Janez Kramer, veleposestnik v Slovenjgradcu: Jožef Rotovnik. les-ni trgovec v Legnu; Janez Pristov-šek. izvošček v Sp. Hudinji; Josip Cizel, trgovec na Polzeli; Daniei Ra-kusch, trgovec v Celju; Avgust Švi-ga, mizar v Celju; dr. Maks Kiese-\vetter, odvetnik v Slovenj gradcu; Jožef SkerbinŠek, pos. v Sevčah; Julij Sadnik, posestnik v Loki; Lo-renc Laurič, usnjar v Konjicah; Janez Krefl, krojač v Braslovčah; Ferdinand Kac. veleposestnik v Šmart-nem; Janez Kostevc, gostilničar v Pišecah; Alojz Gurman, mizar v Ro-gatcu; Matiia Gorican, stavb. pod-jetnik v Mozirju; Otokar Reitter, trgovec v Slovenjgradcu; Anton Gaj-Šek, trgovec v Prožinu; Matija Vaš, kovač na Gomilskem; Ivan Karba, posestnik v Gaberju; Anton Podgor-šek, posestnik na Ponikvi ob J. ž.; Anton Chiba, klobučar v Celju. N a-domestni porotniki so: Janez Strenčan. posestnik v Levcu; dr. A. Božič. cdvetnik v Celju; Karl So-cher. agen: v Celju: Adolf Perissich, fotograf v Celju; Franc Ropan, gostilničar na Liubečni; Aleksander Krušič. kavarnar v Celju; Karl Fer-jen. trgovec v Celju: Luka Pretan, trgovec v Celju; Jožef Greco, hišni posestnik v Celju. Na naslov Južne železnice. Nadutost madžarskega kondukter j a. Zadnji čas vozi na pro-gi Zidani most - Zagreb neki spre-vodnik, ki sliši baje na ime Otvoš. Predrzncst tega človeka presega že vse meje. Ni dneva, da bi se ne kre-gal s kakšnim potnikom. V nedeljo, dne 17. majnika se je peljal z vlakom štev. 502 rajhenburški sokolski or-kester na Videm koncertirat za Ciril-Metodovo družbo. Sokoli so vzeli godala s seboj v voz. Ko Otvoš zapazi bas v kupeju, se takoj v nem-škem jeziku obregne, na kar mu neki Sokol odgovori, naj govori slovenski, da ga razumemo. To bi bili morali stišati tega madžarskega peteli-na, kako se je razkoračil. »Ich \verde ihnen schon in Videm zeigen slavo-nisch spreehen. Jetzt seimer in Este-raih und hier ish dajče Sproch. Ich mocht nicht onzajgn, hatt ich net so a Ontwort bekommen. Jetzt ber ich ober!« Tor ej tako! Tega barbara bo-demo že naučili olike, upravo Južne železnice pa vprasamo, ali bodo s ta-kim postopanjem njenih uslužbencev zadovoljni tuđi franeoski kapitalisti, katere hoćemo potom franeoskega časopisja obvestiti. Sploh pa ie že zadnji čas, da se zberejo vse slovenske pritožbe napram Južni železnici ter obelodanijo v franeoskih žurnalih. Ali res ni na Siov. nikogar, ki bi I prevzel to prekoristno narodno 4elo.2 I Iz St. Jaaia pri Spođ. Dravoora- du. Na Križevo, dne 21. t m. se ie vr-šil v šolskih prostorih ob izborni udeležbi ustanovni občni zbor moške in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda za Mežo, Št. Janž in okolico. — Vrlih gostov iz Slov. gradca, Me-že, Sp. Dravograda, Tolstega vrha i. dr. kakor tuđi domačinov je bilo toliko, da nam je bila prostorna šolska soba pretesna. Na njen ustanovni dan je pridobila podružnica že 40 let-nikov in nekaj podpornikov — pač krasen uspeh in živa vzpodbuda za bodočnost. — Pa tuđi pri zabavnem delu tega dneva ob rujni kapljici in veselih narodnih pesmih je zlicitiral naš vrli blagajnik Begovo taško (seveda brez njegove vednosti) za svitlih 25 K, katere so se takoj družbi vposlale. Iz Ormoža. V soboto, dne 6. ju-nija se vrši na mestnem sejmišču li-cenciranje bikov za ćeli ormoški okrai. Razdelilo se bo 590 K okrajnih, deželnih in državnih premij. Začetek ob 9. dopoldne. Pogoji običajni. Od Sv. Tomaža nad Ormožem. Iz naše najbolj »katoliško-narodne fare« v ormoškem okraju vam nima-mo ničesar drugega poročati kakor o — ubijalcih. Kakor smo vam svo-ječasno pisali, je prerezal na veliko-nečni ponedeljek posestniški sin Lov-renc Zelenj^k od maše grede posest-niku Alojzu Bobnarju na nogi žile in je Bobnar potem vsled izkrvavenja umri. Zato je prisodilo mariborsko okrožno sodišče Zelenjaku 6 tednov ječe, vštevši preiskovalni zapor, tako da je ta pretepač te dni že zunaj. Drugi naš odlični rojak, morilec Pe-trena je vložil proti svoji obsodbi pred mariborsko poroto pritožbo na najvišje sodišče, a je bila ista zavr-njena. (Petrena je bil zaradi zastrup-ljenja svoje žene pred mariborsko poroto obsojen na smrt. Op. ur.) Iz Kapfenberga na Zg. Štajer-skera poračajo graški listi, da so tamošnji nemški nacijonalci in socijalisti siloma preprečili zborovanje slovenskih delavcev, na katerem je mislil neki z,ajc iz Maribora agitirati za ustanovitev krajevne organizacije klerikalne »Jugoslov. strokovne zve-ze« v Ljubljani. Nemci so zasedli dvorano in slovenskih delavcev sploh nišo notri pustili, Zajca pa so vrgli ven. Na to nasilje Nemcem ni treba biti ponosnim, od naših kleri-kalcev pa bi bilo pričakovati kakšen krepak odgovor — pa ne samo v ča-sopisju. Prihodnjič bi bilo tuđi umest-no, da pošljejo klerikalci na taka zborovanja kakega poslanca, ne pa ubogih in boječih pisarjev. Pa — seveda, dr. Verstovšek in dr. Korošec se konfliktov z Nemci bojita. (Kaj bi potem zalegle denuncijacije »spošto-vanega« Karla Verstovška nemškim uradnikom po ministrstvih in dež. šolskemu svetu? Op. por.) Po slovenskih krajih je dosti prijetneje in varneje hujskati proti — Slovencem, ki imajo svoje politično mnenje. Iz Ljutomera. Zvedeli smo, da na dopustu se nahajajočega poštarja Schautla ne bo več nazaj, ker ga hočejo vsled pritiska ljut merskih Nemcev premestiti, vkljub temu, da se je vse ljutomersko in ^koliško prebivalstvo zavzelo za nje a. Ako ustreže c. kr. poštno ravnateljstvo želji par nemških zagrizencev ter prezira tisoče broječega sisvenske-ga prebivalstva, je na nas, da damo krepak odgovor. Okrajni odbor in vsi občinski uradi, takoj odločno zavrni-te tako nezaslišano postopanje! Ako ne storite dolžnosti, res niste boijle-ga vredni, kakor da vas tepta tujčeva peta. Horošho. Celovški „Mir" in nemškokleri-kalni „K^rtner Tagblatt" v laseh. Zadnje čaše sta se spoprijela tuđi še tadva klerikalna lista in se lasata kar se da. Tako je „Mir* očital rK3rtner Tagblattu", da se ta boji lista „Freie Stimmen*. Na to odgovarja „Kartner Tagblatt", da to ni res in smešno trdi, da se „Freie Stimmen" boje resne in stvarne kritike „Kartner Tagblatta". Originalno pa je, da pristavlja ta list v isti sapi, da je pač bolje, da se ne zavrača vsega, kar priđe od te svobodomiselnc strani, kakor pa da bi se oziralo na nasvete, slovenske, pa Četudi klerikalne strani, posebno od „Mira". Ravno v tem smislu tuđi predbaciva „Kartn. Tagbl." „Miru" dejstvo, da se je nepatrijotično obnašal za časa balkanske vojne in pravi, da je „Mir" takrat pisal kakor kak srbski in ne avstrijski list. Dalje očita ta list, da so za časa balkanske vojne razstavile razne trgovine slike srbskih, bolgarskih in crnogorskih vojskovodij in da je neki „Miru" precej blizu stoječi gospod v onem kritičnem času ćelo vpU: „Živio Ni-kita"! — Tako in v tem tonu se lasata oba najbolj klerikalna lista na Koroškem, da postaja to direktnojie-okusno in končno se je spravi! Jk*m. TagMatr cdo tako dttC. da pravi, da trpe Nema »a obmejnib krajih na Koroškem in Stajerskem na svoji veri vsled slovenskih pridig. Je pač stvar okusa, če se tako prepirata dva klerikalna lista in četudi je eden slovenski I drugi pa nemSki, sigurno pa je, da klerikalna stvar na Koroškem ne bo pridobila. Skrivnostft« smrt dalavca. Pod tem naslovom smo prinesli pred dalj-šim časom vest, da je nenadoma umri pri delu železniški delavec Jožef Se-vetić. Takrat so prijeli njegovega zeta Alojzija Monfaja, češ, da je ta svojega tasta zastrupil s tem, da mu je dal jesti zastrupljeno svinjsko meso. Zdravniška komisija pa je sedaj dokazala, da je Sevetić umri naravne smrti in da je Monfaj na smrti svojega tasta popolnoma nedolžen. Državno pravdništvo je izpustilo Monfaja na prosto. Drobne novfce. Mrtvec zgorel. V Kotu se je pripetil te dni čuden slučaj. Brat posestnika Johla je ležal na mrtvaškem odru. Iz dosedaj še ne pojasnenega vzroka pričelo je v sobi goreti in se je požar razširil tako hitro, da mrtveca nišo mogli resiti. Zgorela je ćela hiša in z njo seveda tuđi mrtvec. — Prijet defravdant. V Pontablju so prijeli te dni 261etnega Rudolfa Dumbocka, ki bi se bil moral vsled odredbe policijskega ravnateljstva v Trstu vrniti v svojo domovino, a je hotel po prepovedani poti pobeg-niti. Dognalo se je nato, da Dum-bčeka išče tuđi državno pravdništvo, ker je leta 1912 defravdiral kot železniški aspirant pri neki češki železnici svoto 650 K. Dumbocka so aretirali in oddali pristojnemu sodišču. — Samomorilni poizkus. V Celovcu skušala si je vzeti življenje občinska uboga Magdalena Schwarz, in sicer s tem, da si je prizadejala več težkih opeklin. Prepeljali so nesrečnico v de-želno bolnišnico. — Požar. V Trgu je izbruhnil te dni pri posestniku Stra-serju požar, ki je uničil ćelo njegovo nepremičnino. Vzrok požara do sedaj ni znan. Ognjegasci so z velikim naporom resili nekaj živine in hišne oprave. Škoda je precejšnja a je de-loma krita z zavarovalnino. Primorsko. Volltve v Istri. V soboto se je vršil v dvorani „Narodnega doma" v Pulju volilni shod, ki je bil značilen zlasti radi tega, ker je prišlo do burnih prizorov radi poročanja »Slovenca", ki hoče med istrske Hrv. in Slov. zanesti enake razmere in enak spor, kakor je na Kranjskem. O shodu dne 16. maja je namreč „Slovenec* poročal, da je predsednik shoda dr. Scalier kot pred-sednik dopuščal žaliti duhovščino. To je seveda grda laž, ki je imela popolnoma očiten namen, da bi razdrla slogo in edinstvo. Radi tega je tuđi dr. Scalier na drugem shodu takoj odlo-žil predsedstvo in izjavil da, se nesram-ni dopisnik „Slovenca nahaja med zborovalci. Takrat pa je završalo po dvorani in če bi se takrat oglasil Slo-venčev dopisnik, bil bi jih poštene izkupil. Dr. Scalier pa, ki je poznal nesramnega lažnjivca, bil toliko kava-lirja, da ni hotel izdati tega dopisuna, ker se mu je revež preveč smilil. — I "pati je, da se v bodoče že radi pre-stanega strahu ne bode upal več na shode, ker so mu tla postala prevroča. Končno je moral dr. Scalier na občno željo zborovalcev Ie prevzeti predsed-sedstvo in se je shod popolnoma mirno in dostojno završil. Laska kultura. V Trstu se je pojavila zadnje dni posebne vrste laska kultura, ki pač ne priča o drugem nego o posurovelosti in podivjanosti tržaškega Italijanstva. Tako so neznani zlikovci pomazali v noči od sobote na nedeljo hišo „Delavskega konsumnega društva pri sv. Jakobu in sicer na veznih vraiih in zidu s crno smolo. Pa ne dovolj to. V isti noči so pomazali zlikovci tuđi tablo „Trgovskoobrtne zadruge" in sicer z rdečilom. Lani sojo pocrnili, pred nedavnim časom jo zvili in pokvarili in sedaj seveda pomazali z rdečilom. V isti noč\ so pomazali tuđi še tabli tobakarne Železnik poleg rotunde pri sv. Jakobu in sicer s crno barvo. — Menda misli ta laska dra-hal res, da bo s takim postopanjem uničila slovenski živelj v Trstu, pa se tuđi precej motijo. Poleg vseh teh slu-čajev pa so ti lopovi onesnažili slovenski napis Anton Kobalove trgovine v ulici Giuliani. — Vsa ta lopovstva so izvršili ti laški zlikovci v noči od 23. na 24. rnajnik. Vidi se, da so ta pobalinstva organizirana, da so bili ti junaki-mazači plaćani za svoje delo, kajti opažalo se je, da so v nedeljo hodili razni znani kamoristi nadzoro-vat dela, ki so jih njihovi pomagači izvršili, ter pretehtali če je delo vredno denarja, ki so ga zato potrošili. Res, če se nikjer ni mogla pokazati laika kultura bolje, pokazala se je najlepši luči pri mazanja hiš in tabd! Hrvrtka iott v Trstu. Za hr-vaiko lolo v Trsta pričelo se je fi- Ivahno zanimati prebivalstvo v oeli HmđM in tuđi v Srbiji. Tako seje vilflt r aoboto v sisreMki Mtlsi hp konferenca, ki jo je otvorit protektor, župan Holjac Iz referata je razvidno, da se je doslej nabralo po polah 8147 K, a da ruti polovico pol Še ni vrnjenih. Sklenilo se je tuđi, da se priredi turneje zagrebškega in osješke-ga gledališča in sicer po raznih mestih. Čisti dobiček je namenjen za hrvaško solo v Trstu. Računa se pri tem na dohodek kakih 10.000 K. — Velike važnosti za hrvaško solo je ta akcija v Zagrebu in sploh po vseh krajih Hrvaške, saj se s tem vendar najjas-neje pokaže, da je solidarnost tu in da se zavedajo vsi sloj i važnosti hr-vaške sole v Trstu za procvit hrvaške mladine, ki se sedaj večinoma izgublja v laških šolah, v katerih se vzgajajo najhujši renegati, ki, čeprav rodom Hrvati, zaničujejo svoj materni jezik. Drobne novice. Gad je pičil 91etnega dečka Jakoba Šorlija iz Ko-ritnice in sicer v levo roko. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. — Usodepolna zamenjava pivca. V Trstu je te dni mesto žganja izpil kozarec bencina neki 44 letni ko-čijaž Santo Sivic. Prepeljali so ga težko bolnega v deželno bolnišnico. — Samomor in poskušeni samomori. Iz neznanega vzroka se je ustrelil v Trstu posestnik kinematografa Karol Luzzatto. Bil je na mestu mrtev. Na izraelitskem pokopališču v Trstu je iz-pila 161etna Karla Persoglia steklenico fenilne kisline. Pokopališčni paznik je nesrečnico še pravočasno opazil in poklical rešilno postajo, ki jo je pre-peljala v deželno bolnišnico. — Vceraj dopoldne se je hotela zastrupiti z oc-tovo kislino 17 letna Santa Trav2n, vendar pa so ji še pravočasno odvzeli kislino, tako da se je Ie malo poško-dovala. — Vjeti tatovi. — Tržaški policiji se je posrećilo, da so vjeli one tičke, ki so pred par tedni oropali stanovanje A. Cohena, ko se je ta s svojo družino nahajal na izletu. Tatovi so odnesli takrat razne dragocenpsti za nad 7000 K. Aretirani so bili: Šte-fan Latonja, Filip Pick, Ludovik Cuc-cagna, Ivan Francovich in Fran Ćuk, večinoma vsi lahončki iz Trsta. Zlikovci priznavajo deloma tatvino. — Čuden ijubimec. V Rojanu se je neka 25 letna Marija Spetz sprla s svojim ljubimcem, ki pa je v jezi pograbil pollitrsko steklenico in udaril Marijo Spetz tako po glavi, da jo je težko ranil in da so se ji pretresli možgani. Prepeljali so jo v bolnišnico, nežnega ljubimca pa so aretirali. Dnevne vesti. -r- Šusteršič se je umaknil Kre-ku. Dr. Susteršič je svojo nalogo v delegaciji opravil. Ta naloga je bila, priporočiti klerikalno stranko naklonjenosti in dobrohotni podpori mero-dajnih krogov in jo predstaviti kot tisto stranko, ki je — seveda za pri-meren honorar — za vse na razpola-ganje. Zdaj, ko je razprava o zuna-njem ministrstvu končana, se je dr. Susteršič umaknil iz delegacije. Izgovor, da je to storil zaradi svojih poslov na Kranjskem, je seveda pra-zen. Umaknil se je pač, ker hoče tuđi Krek enkrat v delegaciji priti do besede. Krek mora kaj posebnega na srcu imeti, da se mu je naenkrat zahotelo priti v delegacijo. Ali hoče mar izbrisati slabi vtis, ki so ga v domovini napravili govori dr. Šu-steršiča in dr Korosca. Susteršič in Korošec sta s svojimi govori iskala naklonjenosti in podpore zgoraj, Krek pa naj zdaj pofliKa, kar sta kle-rikalcem zdolej, to je med slovenskim narodom škodovala. Susteršič in Korošec sta govorila za Belvede-re, Krek bo pa za ljudstvo in tako upajo klerikalci, da si bodo zopet malo pomagali iz te strašne stiske, v katero so zašli vsled svoje brezvest-nosti in svoje nenarodne politike. -r Bivši dež, glavar Šuklje 3n klerikalci. Klerikalci nišo povabili, kakor je znano, k otvoritvi belo-kranjske železnice bivšega deželne-ga glavarja pl. Šukljeta, dasi je nesporno, da gre baš Šukljetu glavna zasluga, da se je zgradila dolenjska in sedaj belokranjska železnica. Za to je vest, da bivši dolgoletni posla-nec dolenjs'Kih mest in belokranjskih kmetskih občin ni dobil vabila k otvoritvi one železniške proge, za katero se je trudil takorekoč vse svoje življenje, vzbudila v vsi naši javnosti splošno presenečenje in ve-Irko nevoljo. Zlasti velika nevolja pa je zavladala v novomeškem okraju in v kanđijski občini, kjer ima dvor-ni svetnik Suklje svoj Tuskulum. Poznavajoč razpoloženje širokih slo-jev dolenjskega ljudstva, je napra-vH kanđijski župan Zure na novo-meško okndno glavarstvo vlogo, v kateri je v imenu občlne in nienega prebivalstva zahtevaL da se povabl đvornega sveteika Šukljeta k otvo-ritvi belokraiijske železnice. In to vlogo kandijskega župana so podph salt makwiniK ts! dukovaiki novo-meikesa okrala. A tuđi ta vloga ni iOMte «pcha. SaklJe ni bil povabljen, čei da ga nuli » etiketcega vpra- Šanja ne vedo kam dejati, v resnicl seveda so se ga deželni kristjani samo bali, ker bi jim Šu-klje pri otvo-ritvenih slavnostih lahko povedal v brk, da se lispajo s pavovim perjem« ki si laste zaslugo, da so oni Izposlo-vall zgradbo belokranjske železnice. Tega so se bali deželni mogotci, za to so vse storili, da bi Šuklje ne bil navzoč v trenotku, ko je bilo po tolikih zaprekah in zmedah kronano delo vsega njegovega življenja, ko je ohrodilo sad dolgoletno njegovo politično in parlamentarno delovanje! Šuklje, oče dolenjske železnice, ni smel priii h krstu svojega deteta! Da, nehvaležnost je pač plačilo tega sveta! Toda eno je takisto gotovo, da je nehvaiežnost še vselej dobila primerno svojo — plačilo! In nadeja-mo se, da plačilo tuđi ne odide našim deželnim kristjanom. ~ Preziranje pravoslavnega življa pri otvoritvi belokranjske železnice. V Črnomlju se je splošno opažalo, da so pravoslavni Belo-kranjci demonstrativno izostali od prireditev povodom otvoritve be-lckranjske železnice. Zanimali smo se za vzrok njihove odsotnosti in iz-vedeli, da so ostali doma zategadelj, ker deželni mogotci vkljub opozorit-vi nišo smatrali za potrebno, da b! povabili k otvoritvenim svečanostim pravoslavnega svečenika v Marindo-lu, dasi so sicer povabili vse župnike in kaplane iz vse Bele Krajine. Pravoslavno prebivalstvo Bele Krajine je smatralo to za nameravano razža-ljenje in je zato tuđi demonstrativno ostalo doma. In storilo je prav, da ni prišlo delat stafaže tištim klerikalnim mogetcem, ki tuđi sicer kažejo v de-janju vso svojo mržnjo in sovraštvo proti pravoslavnemu življu v Beli Krajini. Naj navedemo samo en zgled, ki kaže v naravnost bengaliČ-ni luči ljubav deželnih kristjanov napram kopici naših pravoslavnih so-deželanov. V Bojancih, kjer žive iz-kliučno sami pravoslavni in kjer govore najčistejšo štokavščino, imajo solo, v kateri poučuje »učiteljica«, ki ima samo ljudsko šolsko izobrazbo. Ta »učiteljica« je bila preje dekla pri nekem klerikalnem velja-ku. Da se ćirilice v tej soli ne uče, dasi prebivalstvo to zahteva, pač ni treba naglašati. Takisto pa se tuđi razume samo obsebi, da v tej soli ne more biti govora o kakšnih učnih uspeh ih. Ta kulturen skandal, ki se ga lahko dežeia Kranjska sramuje pred vsem svetom, izročamo javnosti, da bo svet spoznal v pravi luči naše klerikalce, ki sedaj strahujejo vso Kranjsko deželo. -r Spomin na umrlega Kossutha. Leta 1S94. je sedaj umrli Fran Kos-suth spremlial truplo svojega očeta Ludovika Kossutha na Ogrsko. Madžari so takrat uganjali velikanske stvari, ki so imele vse prej kakor di-nastičen značaj in Košutovstvo je na Ogrskem vzevetelo kakor nikdar poprej. V tistem času se je zgodila v Ljubljani epizoda, ki jo danes pač že lahko otmemo pozabljivosti. Ravno takrat se je namreč c e s a r peljal skozi Ljubljano. Na kolodvoru ga je pozdravil baron Hein in cesar je v pogovoru ž njim izrazil, kak vtisk napravlja nanj to početje s Kossu-thom na Ogrskem. Ker je bila s temi besedami izrečena cesarjeva sodba o velevažnih političnih dogodkih, mi pa smo slučajno natančno vedeli, kaj je cesar rekel, smo naslednji dan priobčili cesarjeve besede. Zdaj je bil pa dež. predsednik baron Hein na smrt nesrečen. Ne vemo, ali se je samo bal, kaj poreče cesar, da so prišle zaupno povedane besede v javnost, ali se je bal političnih kom-plikacij — ves je bil obupan in ker si ni znal sam pomagati, je poklical na pomoč župana, gladkega in vsaki si-tuvaciji doraslega viteza Grasselija. Položaj je bil silno težak. Naš list je bil namreč že izdan in se je raznašal po Ljubljani. Naposled sta se baron Hein in vitez Grasselli domenila za poseben nacrt: Kar je »Slov. Naroda« v Ljubljani razdanega, naj ostane, kar ga je na pošti, ali že s pošto odpeljanega, se bo pa konfisciral, toda s privoljenjem »Nar. tiskarne«, tako da to ne bo prava konfiskacija in da stvar ne priđe pred sodišče in se ne razve. Med tem ko je baron Hein izdal potrebna naročite, je vitez Grasselli hitel prosit dr. Tavčarja, naj pritrdi temu nacrtu. Stvar je bila tako spravljena v red, več se ni dalo storiti. Toda, če Je bil baron Hein na ta način obvarovan morebitnih velikih sitnosti in preprecene politične težave z Ogri, je pa priSel zdaj nas list »v tinto«. Zunanji naročniki nišo dobili lista. Ker v naslednji številki ni bilo povedano, da je bil list konfisciran, so dotično številko reklamirali. Mi jim seveda nismo mogli ustreči, in jim nismo smeli pojasniti, ka] se je zgodilo. Oj, kaka pisma smo dobivali! Oj, kako so nas ljudje oŠte-vali. Eno teh pišem hranimo še danes, pismo Ivana Godca, železničar-ja, v Ljubnu. Ta nam Ie p^al; >♦.♦&- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 27. maji 1914. 119. Stev. Kaj mi nič ne odgovorite? Piša! sem vam za Časopis, pisal sem vam še enkrat, pa nič odgovora ne daste. Moje edino veselje je »Slovenski Narod«, Komaj ga Čakam. če mi še enkrat kaj takega napravite, pridem v Ljub-ljano . . .« Bog ga živi, Ivana Oodca, ki Je bil tako hud, ker ni dobil lista. A nišo bile težave samo z narocniki. Iz listov, ki so bili razdani v Ljubljani, se je nekaj razvedelo po svetu, kako se je cesar izrazil o Košutova-nju. To je deževalo vprašanj, posebno različnih uredništev! Z ogrskega so nam pisali ćelo nekateri škofijski tajniki, dvorni svetniki in člani rnagnatske zbornice, naj jim pošlje-ino dotično številko. v kateri je ce-sarjeva scdba o Košutovanju in pre-vod, eden je ćelo zahteval notarsko poverjen prevod. Seveda smo se tuđi vsem tem zamerili, ker jim nismo nič odgovorili. Tak je torej spomin, ki veže naš list na Košute. — Slava mu! C. kr. policijsko ravnateljstvo je v zadnjem času iz-poslovalo. da mu župni uradi njego-vega obmocja predkladajo mesečne izkaze novorojencev in novoporo-čencev. V to svrho je policijsko ravnateljstvo v svoji znani nepristranosti nabavilo za kraje. kjer živi nad 96^r Slovencev — samonemške tiskovine! Prizadeti župniki so to naj-noveišo pljusko mirno vtaknili v žep, prepričani, da: »Alles Oute kommt von oben!< Samo župnik trnovski se je temu odiočno uprl in je zahteval slovenske tiskovine. Možakarjem pri policiji je sedaj vendar !e začelo presti, zato so dali edino zan] napraviti na nemških tiskovinah litogratirano slovensko besedilo kot nekak prevod. Resnici na ljubo nam pa je konstatirati, da župniki pri Sy. Petru, Sv. Jakobu in pri Frančiškanih izpol-lijuleio samonemške tiskovine v slo-venščini,_dočim pa stolni župnik — kanonik nrker samonemške tiskovine tuđi izpolnjuje v nemščini... — Slava mu! — Današnje predavanje v „Akademiji" odpade radi smrti sina prof. Ilešiča, Vladimira. — Jutri, v četrtek, dne 28. t. m. cb po! 9. zvečer v Kranju, burka v treh dejanjih: »Maks v škripclh«, ki je dosegla v ljubljanskein deželnem gledališču ravnokar velik uspeh. —• Gostuiejo ImbUanski igraici pod vodstvom gosp. M. Skrbinška. — Za dekliško »nemško solo« v takovim Virantovi hiši na Sv. Jakoba trgu, ki je last Kranjske hra-nilnice«, prostora primanjkuje. ali jo pa hočejo razširiti, vsaj tako se mora sklepati iz dejstva, ker je v navedeni hiši raiemnikom odpovedala spod-nje prostore, to je gostilno in trgovino. Ostane v hiši torej samo še ka-varna, katero pa bo kranjska hranil-nica v slučaju potrebe gotovo tuđi odpovedala. — Nove sokolske razglednice je te dni izdala Slovenska sokolska zve-za. To so zares umetniške razglednice, kakršnih doslej Slovenci še nismo imeli. Razglednice predstavlja jo: »Svobodoljubje«, »Bratstvo«, »Po-gum in silo« in »Značajnosti Izmed vseh najlepša in umetniško dovršena je slika, ki predstavlja >Svobodo-ljubje<: Morje, izza katerega vzhaja žareče solnce; na obrežni, v zelenje odeti skali, stoji krasna moška postava z zavzdigneno desnico, v kateri drži robsko verigo, da jo v ener-gičnem zamahu vrže v morje. Razglednice so umotvoni mojstra Vav-p o t i č a, ki je s temi slikami dokaza!, da je ne samo pravi, marveč tuđi globoko misieč umetnik. Razglednice, ki se prodajajo po 12 v, toplo priporočamo našemu občinstvu. — Deželni muzej ostane zaprt na binkoštno nedeljo, zato bo pa odprt za javen poset v ponedeljek, t. j. 1. ju-rija dcpoldne od 10. do 12. ure. Otrok utoni! v gnojnici. Dne 25. t. m. je pađla 20 mesecev stara hči železniškega delavca, Justina Vegelj, v Selu v gnojnico ter utonila. Otrok zgore!. Predvčeraisnjim ziutraj je šla posestnica Marija Stern iz Bizovika na polje, ki je oddaljeno kakih 300 korakov od hiše, ter pustila doma svoje 3 otroke v starosti 9 mesecev, 2 in pol in 3 in in pol leta, vsakega v svoji postelji. Kmalu nato so videli sosedje, da se nekako sum-ljivo kadi iz Šternove hiše. Takoj so hiteli v nišo. Soba je bila polna dima. Dveinpolletna Pavla Stern pa je ležala v goreči postelji, polna opeklin in mrtva. Ostala dva otroka so resili. Nesreća je nastala vsled tega, ker se je 3 in polletna hči igrala z vžigalica-mi, vsled česar se je vžgala slama v postelji. — Smrtna kosa. V Ljubljani, Trnovska ulica št. 1 je umri hišni po-sestnik gospod Jakob Goli, v starosti 72 let. Pogreb ie jutri ob 5. uri. Počivaj mirno! Zadnja pošta iz Metlike-Novo mesto. V torek popoldne se je v Novo mesto pripeljala zadnja vožnja pošta ,iz Metlike (ker v sredo prične že voziti vlak). V slovo so ves poštni voz okinčali z zastavaml Rošta je bila polna pasaikiev* ,- Samomor. V Logatcu se Je pred-včerajšnjim ustrelil urar Fran Đalleg. Pred par leti je prišel v Idrijo, da otvori trgovino z urami. Ker mu je pa slabo šio, je odšel pred par dnevi iz Idrije, da poskusi drugje svojo srečo. Baleg je zapustil vrdovo in več ne-preskrbljenih otrok. Znano Zumrovo restavracilo v Vingarju pri Bledu ima v najemu tuđi letos gospod Dominik MarušiČ, knjigovodja paropekarne v Ilirski Bistrici. — Olej današnji inserat! Dom na Vrsi ču bo za binkoštne praznike odprt in oskrbovan ob le-pem vremenu. Tuđi vabi kranjsko-gorska podružnica S. P. D. na izlet v nedeljo popoldne na VršiČ in skozi 1 rento v Bovcc. Prešernova koča na Stolu se od-pre v soboto 30. t. m. in bode do ta-krat že z vsem potrebnim preskrb-ljena. Ćetrta zapovedr ljudska drama po sloviti dunajski nravstveni sliki Ludovika Anzengruberja, dosegla je pri včerajšnjih predstavah v kinematografu »Ideala najpopol-nejš-i uspeh. Lepo so vprizorjene slike slovesa, uboj narednika in beg. Ginljivi so prizori med vnuki in ba-bico. — En dan iz življenja Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvode Leopolda Salvatorja je velezanimiva aktualnost. — Velik smeh vzbuja krasna veseloigra »V civilu«. V znamenju alkohola. Snoči oko-li S„ baš ko so sli Ijudje iz viške cer-kve od šmarnic, je v samomorilnem namenu skočil v Gradašico 60Ietni delavec Jožef Tomejc. Okoli vode se je začel vik in krik in je vse drlo sku-paj. a nihče si ga ni upal iti rešit. Ko despe tuđi Karei Kos, se je ojunačil in Tomejca rešil gotovega pogina, kajti bil je že v vodi do vrata. Ker je bil možiček okajen in se je bilo bati še kaj enakega, ga je vzela začasno v varstvo policija. Na današnji semenj so prignali 194 glav in sicer 33 volov, 2 kravi, 1 tele in 15S prašičev za rejo. \ajdene stvari v času od 21. do 24. maja 1914: srebrn prstan, rjavo-zelena damska bluza, mlad bel pra-šiček, specijalna karta okolice Ljubljane, ročna torbica z denarnico, črn đežnik, 7 patron za samokres. — Izgubljene stvari v času od 21. do 24. maja 1914: nova, bela, nezgotovlje-na ročna torbica, zavitek z zelenkasto svileno šerpo, bankovec za 10 K, zlata damska ura. Društveno mznanila. Dramatično društvo ima danes zvečer ob polu 9. pri Novem svetu svoj občni zbor. III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubi ani I. 1914. Seja finančnega odseka se vrši jutri v četrtek ob 8. zvečer v zvezni sobi v „Narodnem domu". Društvo odvetniških in notar-skih uradnlkov za Kranjsko nazna-nja, da bo II. shod avstrijskih jugo-slovanskih odvetniških in notarskih uradnikov na binkoštno nedeljo dne 31. maja ob pol 10. dopoldne v Na-rodnem domu v Ljubljani. Na sl odu bedo govorili I. Christof in Rih. rav-čar iz Ljubljane ter Ivan Guts h z Dunaja. Po shodu se vrši bai:.Jos. Christof, solicitator v Ljuolja-ni« najpozneje do 15. maja. Pozor, slovenski železničarji! Oni slovenski železničarji, ki se mi-slijo udeležiti letošnjega kongresa »Lige slovanskih železničarskih organizacij", ki se vrši dne 27., 28., in 29. junija v Krakovu, naj to takoj javijo centrali „Zveze jugoslovanskih železničarjev" v Trstu. Istotako pa naj takoj prosijo za dopust in za prosti vozni listek za brzovlake. Ker je »Liga* intervenirala pri železniškem ministrstvu in pri generalnem ravnateljstvu južne železnice, da dobijo udeležniki kongresa dopust in da se jim dajo prosti vozni listki za brzovlake, naj vsak prosilec v svoji prošnji iz-recno navede, da se hoče udeležiti železničarskega kongresa v Krakovu. — Komur bi bila prošnja odbita, naj to takoj spo-roči centrali Z. J. Ž., da napravi ista potrebne korake. Stroški za hrano in prenočišče v Krakovu so preračunjeni na dnevno 3 K. To je tako malen-kostna vsota, da omogoči gotovo vsa-kemu železničarju udeležbo na kongresu. Zato tuđi opravičeno pričaku-jemo, da se slovenski železničarji ude-leže tega važnega kongresa v kar najlepšem številu. Zagrebačka srpska akad. p|e-vačka družina „Balkan" priredi dne 8. junija povodom prvega srbskega pevskega zleta in v proslavo svoje desetletnice slavnostno akademijo v veliki dvorani občinske hiše mesta Sorabora. snad ti flnoto! upreo sooiSuL Izprcd porotnega sodltta v Novem mestu. Detomor. Marija Starašinič, 37 let stara, samska, delavka, doma iz Cerkvišča pri Krasincu občina Pod-zemelj, mati že dvoje nezakonskih otrok je lani zopet zanosila. Svojo nosečnost pa je ves čas tajila, tuđi napram svoji strinji Katarini Stare-šinič, pri kateri je stanovala, in hu-da je bila, če so jo ženske dolžile, da je v »drugem stanu>■<. Dne 22. marca je porodila živega otroka ženskega spola. — Zavila je posteljico in otroka v predpasnik in vse vkupaj odne-sla proti gozdu. Med potjo se je otrok oglasil. Tedaj pa jo je — po zatrdilu obtoženke same — »hudobni duh premotil v namenu, da bi otrok mr-tev bil«« Prijela ga je za glavo in stisnila, nakar je otrok za večno jmolknil. Na to ga je položila pod smreko in ko se je prepričala, da je otrok mrtev, se je vrnila domov. Drugo jutro je mrtvo dete zanesla še dalje v gozd in ga zagrebla pod mah. Tišti dan pa je neko napol slepo ženšče iskalo tam okoli zelišca in pri tem našla otroka. Stvar se je potem ovadila orožnikom v Gradacu, kate-rim nasproti je detomorilka priznala svoje dejanje. — Obtoženka svoje dejanje tuđi pred porotniki priznava. Porotniki so glavno vprašanje na umor z 9 glasovi potrdili. Obtoženka je bila obsojena na 3 leta težke ječe. Ko je obsojenka to slisala, je dejala, da ji je zdaj vseeno, ali je zaprta 3 leta ali 100 let. Senzačna porotna obravnava: Bratomor pred 40 leti. Pred no-vomeško poroto se je v torek vršila velezanimiva razprava o bratomoru pred 40 leti v Peklu pri Trebnjem. Zavratnega umora svojega brata obto-žen je Martin Rogelj, ki je dolgo časa služil tuđi v Ljubljani in na Gorenjskem. O razpravi, ki se je za enkrat končala z nepričakovanim uspehom, Še po-ročamo. Razne stvori. * Nesreća na morju. Iz Londona poročajo: Angleški parnik „Waippara-, ki vozi 200 izseljencev v Avstralijo, je zavozil blizu Queenslanda na skalo. Položaj ladje je nevaren. * Velik rop. Iz Sirakuz poročajo: V neko vilo, oddaljeno deset kilo-metrov od mesta, je udrlo sedem ban-ditov, ki so se izdajali za policijske uradnike. Tam so zvezali milijonarjevo vdovo Marijo Arezzi in služabništvo ter jim zamašili usta. Nato so oropali hišo, ukradli za 300.000 lir denarja in dragocenosti. Roparji so ušli. * Nesreća na Volgi. Iz Samare poročajo: Vsled velikega viharja se je potopilo na Volgi osem čolnov, obloženih z apnom in lesom. V neki va-si na obrežju je bilo razrušenih 42 hiš, 10 bis pa je voda poplavila. Več oseb je utonilo. V Rovnem se je potopilo mnogo majhnih in večjih tovor-nih ladij. * Težka avtomobilska nesreča. Iz Monakovega poročajo: V Planeg-gu se je prevrnil avtomobil restavra-terja Feldmaierja. V avtomobilu je bilo sedem oseb. Šest oseb je bilo težko poškodovanih, ena oseba, Matilda Bensinger, se je ubila. Neki kmet, ki je privozil avtomobilu nasproti, je bil zadet od avtomobila in si je razbil lobanjo._______________ * Otrocnice skoro vse trpe na počasnem telesnem odvajanju. Kupica prirodne »Franc Jožefove« grenčice, izpite na tesče, v kratkem času povzroči brez bolečin lahko iz-praznenje in jo torej tuđi porodnice prav dobro prenasajo. Tajni svetnik prof. Spiegelberg, stvaritelj velike učne knjige porodništva je po na kralj, kliniki v Vratislavi nabranih izkušnjah dognal, da je Franc Jože-fovo vodo v zadevnih slučajih dalj časa mogoče jemati, ne da bi se po-vzročila škoda in ne da bi se izgubil zanesljivo odvajalni učinek. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in trgovi-nah z mineralnimi vodami._________ Telefonska in brzojavna poročila. Delegacije. — Oštra kritika zunan|e politike. — Vojaštvo In politika. Budimpešta, 27. maja. V avstrij-ski delegaciji je začetkom seje prote-stiral poslanec Lerhcr proti ovira-nju prostosti debate, ki se vrši s tem, da se naganja delegacijo, da mora končati svoje delo pred Binkošti. Delegat Leutnerje nato oštro kritiziral avstrijsko politiko glede Albanije. Označil je pojasnila grofa Berchtolda in Forgacha kat popolno-ma nezadostna ter svaril pred konflikti, ki lahko nastanejo iz te politike. Vehettmitao )e oapadal zlastf av-sirijske častalke, U si sedil domiš-IM4o» ćm s«M}o Igrati poUtKoo vlo-to. Na poMagl tesaUdh vtstf la 4o-kawrab da sa vasifa * mtšmm fiaaft- niškem zboru duh, kakoršen ]e vlada! v TurčiJI, kjer so častnlkl v mla-doturškl stranki privedli državo do propada. Obšlrno se je bavll nato tuđi s celovškim procesom in z nečuvenim! razmeraral pri pešpdku št. 17 v Celovcu. Budimpešta, 27. maja. V ogrski delegaciji je govoril princ Ludovik Windischgratz o albanskih razmerah ter oštro kritiziral politiko našega zunanjega ministra. Deželni zbori. Inomost, 27. maja. Tirolski deželni zbor je sprejel reformo občinske volilne pravice. Italijani se zavzemajo za avtonomijo južne Tirolske. Socijalni demokrat govori za narodnostno razdelitev Avstrije. Izvršile so se vo-litve v deželni odbor. Vložena je bila interpelacija glede zaprtja potov na Veliki Zvonar. Dunaj, 27. maja. V nižjeavstrij-skem deželnem zboru je referiral dunajski župan dr. Weisskirchner o peticiji za dovolitev kreditne operacije za investicije dunajskega me*ta. Ogrska delegacija. V včerajšnji seji ogrske delegacije se je pričela debata o proračunu zunanjega ministrstva. Tuđi ogrska delegacija se je bavila pred vsem z albanskim vprašanjem. Delegat Andrassv je velik optimist glede razmerja med Av-strijo in Italijo ter ne pripisuje proti-avstrijski gonji v italijanskih listih posebne važnosti. Mnogo bolj važno se mu zdi vprašanje Romunske, o kateri pravi, da bi prišla v slučaju zmago-vite vojne Rusije proti trozvezi v va-zalsko razmerje napram Rusiji. Treba pa je Romunsko ožje priklopiti k monarhiji, vsled česar je treba izpremeniti tuđi notranjo politiko. Ogrska neodvisna stranka. Budimpešta« 27. maja. Julij Justh se je odpovedal kandidaturi za vodstvo neodvisne stranke na mesto pokojne-ga Frana Kossutha. Vodstvo bo pre-vzel grof Mihael Karolvi. Afera Vojna. Praga, 27. maja. Upravni odbor deželne zveze železniških usluž-bencev na Češkem je izrekel pred-sedniku poslancu Vojni zaupnico ter izjavil, da je bila vsa kampanja vpri-zorjena Ie v agitatorične svrhe. Italijanska zbornica. — Albansko vprašanje. Rim, 27. maja. Po izjavi zunanjega ministra, ki }o v kratkih potezah prinašamo na drugem mestu, je prišlo do živahne debate. Večina go-vornikov je presojala položaj Albanije silno pesimistično. Poslanec Chiesa je očital vladi, da dela tako, kakor bi bili italijanski vojaki orož-niki tujega kneza, ves nastop Italije v Albaniji je Ie v prid avstro-ogrskim interesom. Vehementno je napadel poslanec Barzilai politiko Italije. Italijanska politika v Albaniji je bila od vsega začetka zgrešena ter je imela samo to posledico, da ie razdvojila Italijo s Srbijo in Grško, zlasti pa z Rusijo, ki je bila v težavnih trenot-kih edina odkritosrčna in prisrčna prijateljica Italije. Oštro so govorili tuđi radikalci in socijalistični poslan-ci. Poslanec Dibugniano je konstati-ral, da je prišlo v Albaniji med Av-strijo in Italijo do konflikta, ki ima lahko dalekosežne posledice. Treba se je obrniti do angleškega zunanjega ministra sira Edvarda Greya, da naj on povzame inicijativo za mednarod-no akcijo v Albaniji. Mehika. Pariz, 27. maja. Listi poročajo, da se namerava mehikanski pred-sednik dne 1. junija odpeljati v Fvropo. Ponesrečen štajerski poslanec v Trstu. Trst, 27. maja SinoČi ob pol 10 se je avtomobil hotela „Palače" iz Portorose prekucnil v veliki kanal v Trstu. Šoferja Daltina so resili, baron Edmund Knobloch in sluga Rhein-gold, ki sta bila v zaprtem vozu, pa sta se udušila o žirom a utonila. Đaron Knobloch je doma z Žovneka pri Braslovčah na Štajerskem. Đil je štajerski deželni poslanec v veleposestni-ški kuriji in star sele 46 let Pripeljal se je s sinočnim brzovlakom in je bil na potu v morsko kopališce Portorose. Hotelski sluga Josip Rheingold je bil doma nekje na Kranjskem. Trst, 27. maja. Iz Velikega kanala so danes potegnili avtomobil barona Knoblocha. Trupli barona in hotelskega uslužbenca sta hudo razbiti. Samomor. Gradec 27. mala, Snoči se je v nekem avtomobilu usmrtila gospa Oely Pollachova, soproga orožniške-pa nadporočnika v Ljubljani, ki je ži-vela točena od svojega moža. • m • Oogodkl im Balkanu. REVOLUCIJA V ALBANUL Holaodski častnikl. Amsterdam. 27. maja. Dogodki v Albaniji so izivali tu velike skrbi ja varnott 30 bobadskib častnikoy. Ce bo knez Viljera Albanijo zapustil, bo holandska vlada sklepala o tem, ali pusti častnike še nadalje v Albaniji ali ne. Zahteve vstašev. DunaJ, 27. maja. Z Dunaja se uradno poroča: Vstaši so izročill kontrolni komisiji pismo, v katerem stavijo sledeče zahteve: »Namen našega gibanja ie slede či: 1. Vladar Albanije naj dvigne verski poduk na pod 1 agi naše vere. 2. Ker se je pokazat dosedanji režim Albaniji sovražen in ker je dala vlada streljati na nas ćelo s topovi, želimo, da prevzame gospodstvo in upravo Albanije zopet turska država, kateri pripadamo od pamtiveka. 3. Če bi bilo to nedosegljlvo, po-lagamo svojo usodo v roke velesil, ki naj nas resilo iz rok sedanje vlade. Prosimo, da se ravnate po teh zahtevah in nas ščitite pred vsakim preganjanjem s strani sedanje vlade. Pismo je datirano z dne 12. maja 1330. (Po turškem štetiu.). Dunaj, 27. maja. Iz Drača se ori-cijozno poroča: Vjetniki vstašev pri-povedujeio, da je večina vstašev iz Kroje, Tirane, Šjaka, Pekin in Kava-je. Pravi voditelji se nahajajo v Tirani, pa se skrivajo. Med vstaši je tuđi 15 boljše oblečenih Turkov. Tuđi katoliške vaši se udeležujejo vsta-je. Proti Kavaji koraka 700 sedanji vladi vdanih Albancev. Med vstaši se nahajajo tuđi taki, ki so knezu še prijazni, druga stranka je za sultana. Velika večina vstašev še ni odloče-na. Vedno očitnejše je, da je bilo vstaško gibanje skrbno pripravljeno. Rim, 27. maja. »Agenzia Stefa-nk poroča iz Drača, da je prišlo med nekaterimi plemeni iz notranjosti de-žele in med onimi iz Krnje in Šjaka do Ijutega boja. Drač, 27. maja. Noč je bila mirna. Pogajanja trajajo naprej. Rim, 27. maja. Iz Drača poročajo, da so se vstaši sedaj odločili po-gajati se tuđi s knezom. Najbrže še danes priđe v Drač deputacija vstašev. V mestu je mirno. Prebivalstvo je večinoma pobegnilo. Trgovine so zaprte. Pariz, 27. maja. Listi poročajo, da je bila vstaja v Albaniji skrbno pripravljena od mladoturkov, ki so hoteli kneza Viljema umoriti in proglasiti kneza princa Burhan Eddina, nećaka bivšega sultana Abdul Ha-mida. Telesna straža. Skader, 27. maja. Glede odpo-slanja oddelkov mednarodnega voja-štva v Skadru v Drač, poveljniki teh oddelkov v Skadru še nimajo poročil. Baje Nemčija in Angleška v to ne bo-sta privolite. Rusija in Francoska se še ništa odločile. Dunaj, 27. maja. V političnih krogih se zatrjuje, da so se velesile že sporazumele poslati v Drač med-narodni vojaški oddelek, sestavljen iz avstrijskih, italijanskih, nemških in franeoskih vojakov pod poveljni-štvom kakega angleškega častnika z nalogo, skrbeti za osebno varnost kneza in njegove rodbine. Oddelek bodo vzeli najbrže iz vrst skadrske mednarodne posadke. Pred Dračem. Carigrad, 27. maja. Nemška kri-žarka „Goeben* je dobila povelje, da odplove iz Carigrada pred Drač. Do-spela je že v Dedeagač. Jadranska železnlca. Belgrad, 27. maja. „Politika* priobčuje dunajsko poročilo, ki pravi, da bo Avstro-Ogrska oficialno zahte-vala od srbske vlade, da zgradi in vzdržuje promet železnice od Donave do Jadranskega morja čez Prištino in Prizren ter čez albansko ozemlje. List pravi, da je ta zahteva v nasprotju s srbsko železniško politiko. Srbska skupščina. Belgrad, 27. maja. Vlada je predložila skupščini zakonski nacrt, ki zahteva 122.800.000 frankov na oboro-ževanju. Predlogu se je priznala nujnost. Srbsko-grška trgovinska pogodba. Atene, 27. maja. V soboto je bila pod pisan a srbsko-grška trgovinska pogodba. Pogodba obsega glavne po-goje in tri protokole o železniških, sanitetnih in carinskih vprašanjih. Kjer so se nahajali prej v Solunu hlevi za živino iz Srbije, ta del ostane Srbiji 50 let rezerviran. Srbski živinozdravnik bo nadzoroval vkrcanje in izkrcanje živine. Grška se pridruži železniški pogodbi Srbije, Crne Gore in Rumun-ske. V veljavo stopijo najnižji obsto-ječi tanfu Grška. Solun, 27. maja. Kralj Konstantin gTŠki je inspidral včeraj večje garni-zije v grških mestih zahodne Trakije ter se nato vrnil na Grško. Sauuhji list obsega 10 straif. Izdalatefl In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnlhar. dri poslanec 119. Slev. „SLOVENSKI NAROD«, dne 27. maja 1914. Stran 5. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: za Ciril-Metodove družbo. Ciril- Metodarji v Borovnici 15 K, zbrali na sestanku dne 24. maja pri ,Ivana", ko so se spominjali zadnjega ustoličenja gorotanskih vojvod pred 500 leti, ob — v ta sporain vsajeni lipi in Rafko Salmič, trgovec z urami in zlatnino v Celju 13 K z geslom: Ko v Celju sem dve trobojnice male na avto „Prve Kraške družbe" pripel, je modri Urbančič ukrenil takole. Po kronci bo vsakdo na mizo odštel! So Krašovci darovali in meni ukazali: Odrajtaj te kronce, da vselej povsod varuje naš avto Ciril in Metod! Skupaj 28 K. — Živeli nabiralci in darovala! LIstnica uredništva. Onim, ki so se zglasili za službo. Za službe se je zglasilo toliko abiturijentov in akademikov, da nam je nemogoče vsakemu posebej odgovarjati. Odgovarjamo torej tem potom na razna vprašanja, da se prošnja lahko napiše v slovenskom jeziku, bolje pa je seveda, ako se napiše v hrvaščini. Na dopise, katerim ni priložena znamka ali dopisnica za odgovor, se ne oziramo, ker se od nas pač ne more zahtevati, da bi poleg truda imeli še stroške. Uredništvo. Umrli so v Ljubljani: Dne 21. maja: Fran Renko, kočar-hiralec, 50 let, Radeckega cesta 9. Dne 22. maja: Rajko Korbar, sin pleskarskega mojstra, 11 mesecev, Do-lenjska cesta 20. — Josip Zajec, obč. ubožec-hiralec, 25 let, Radeckega c. 9. — Karolina Tomaževič, vdova c. kr. davkarja, 79 let, Dunajska cesta 9. — Ivan Jerina, dež. dacar, 23 let, Hrenova ulica 19. — Jera Hribar, perica, 64 let, Elizabetna cesta 8. — Anton ŠusteršiČ, sin tiskarniškega delavca, 10 tednov, Streliška ulica 15. Dne 23. maja: Ana Muzlovič, hči železolivarja, 10 mes.. Streliška ul. 15. — Stanislava Janežič, hči služkinje, 7 mesecev, Ilovica 29. Dne 24. maja: Ivan Flegar, gim-nazijec, 14 let, Zaloška cesta 7. — Stanko Babnik, sin poštnega sluge, 4 mesece, Trnovska ulica 17. V deželni bolnici: Dne 21. maja: Terezija AmbrožiČ, soproga mest. učitelja, 34 let. Dne 22. maja: Ana Ćasl, žena po sestnika, 39 let. — Anton Beljan, go-stilničar in posestnik, 31 let. — Fran Ovijač, posestničin sin, 14 let. Poslano. Gospod plcm. TRNKOZY, lekarnar v Ljubljani! Jaz bi Vam bil hvaležen, ako mi pošljete literaturo in slad ni čaj znamka .Sladin •• Velespostovajem Dr. Argayf London, W. 89. Ladbroke Orove Notting Mili. Od ge. Marije Lebede, kovaškega mojstra soproge,, Atzelsdorf, pošta N'eubau (Spod. Avstrijsko): Že dva mcseca rabim za naše se-daj tri mesece staro dete sladni čaj imenovan Sladin in pripoznam njegov čudoviti učinek, moč in nizko ceno. Želim, da bi vse matere rabile sladni čaj,, da bi se vzgojile zdrave In krepke otroke. Ćutim se torej obvezano, da Vam izrečem najpopolnejše priznanje. Od ge. Marije Kerngruber, pekovke v Latschu, (Vintschgau, Tirolsko), 21. 9. 1912: Prosim pošljite mi zopet 5 komadov ' i kg zavitkov sladnega čaja .Sladin*. Sladin ima zame tako slast, da ne maram več nobene kave. Od ge. Erae pl Yrak6czyf lekarnarjeve soproge v Gradcu: Ljubi svaki Sporočam Ti, da đzinega malega vzgajajo s Sladinom (sladnim Čajem) in da se izborno razvija, zato-rej se Sladin lahko najtopleje priporoča. Od g. LeopOlfU Haller, c. in kr. okraj-nega glavarja v p. v Beljaku: Kje se v Belja-ku dobiva Vaš resnično izborni sladni čaj? Cdkar zajtrkujem namesto da bi rabil Soma-tose, Vaš Stedin, sem se popravil, se čutim krepkejšega in si prihranim polovico denarja. ■Nfftfltraaafca |Wk Gotovo ni do mafega »bavila, katero se da tako mnogo stransko porabiti, nego JKUB&mm NMNMM *VMl« fc» •**>, ki f e takisto bolesti utefatofe, ako se namaze i njim, kadar koga trga, kako to zdravilo v pliva na mišice in livce k repi Ino in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K Ž"—. Po poštnem povzetji po-šilja to sdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Buat, *nHlbl«bf 9. V zalogah po dež li fe zahtevati izrecno MOffiL-OT preparat, za znamo van z varnostno zna ruko in podpisom. 6 250 EMJk *>. te«. Hlrttk, Mmm. Ke- mično-tehnična preiska\ a je izprićala, da je tJSej41im*t prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni pod tki popolnoma neškodljivi in se ž njo lan ;o razkužuje. Serravallo^ leleznato Kina-vino Higijenična razstava ni Daaija 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočena od zdrav-niških avtoriteL s: Izborni okus. si Večkrat odlikovano. n Nad 8000 xdrav»lšklh sprićevaL :: J. SKR3AVALL0, c. in to. fara! datotclj TEST-BarkOVlje. 60 DobiT« 9t r leksrnah v Etcklemcah po ^ i K 260 in po 1 lit. a K 4'BO. /fegovanje ias s Pixavonom na znanstveni pod/agi. J^esnično najboljši način 5a ja-čenjs košs na glavi in tyevitev Ias. Sickhniea K2 50. Zadosti sa već mesecev. leraUa, Hriz, Rta itd. V^ ^T >>^SIrHiijeM alka 7. Borzna poročila. LiuUfauka „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 27. maja 1914 Maložbem papirić. { * 4° o majeva renta.....\ 81*25: 8145 4?Oo srebrna renta . . . . ! 84 70, 84 90 4°o avstr. kronska renta . . 8160! 8180 4°o ogr kronska renta . . 80— 80 20 4° o kranjsko dež. posojilo . — •— 89- — 40,0 k. o. češke de2. banke . 8675 87*75 Srećke. Srečke iz \. 1860 Vs . . • . 42t— 451 — „ „ 1864...... 660— 670 — M tiske........ 290-— 300-- „ zemeljske 1 izdaje . 2797^ 28975 „ „ II. 237 50 247 50 „ carske hipotečne . , 226'— 236-— „ dun. komunalne . . 469— 479*— „ avstr. kreditne . . . 478— 488 — n ljubljanske..... 58— 62 — „ avstr. rdeč. križa . . 50 25 54 25 „ ogr. n „ . . 29 90 33 90 M bazilika...... 25*- 29 - „ turSke....... 21750 22050 DeSnioe. Ljubljanske kreditne banke . 39*-- ' 402-— Avstr. kreditnega zavoda . ( 605 40 ; 605 40 Dunajske bančne družbe . 507 .^0 i 508-50 Južne Železnice...... 8G25 i 87-2S Državne železnice..... ^8960 690*60 Alpine-Montan...... , 800—' »11-— CeSke sladkorne družbe . . 205 f>0 ?9Cy— Živnostenske banke .... 266 75 ; 267 75 VaEute. j Cekini.......• • . 11*39 1143 Marke..........117*70; 117*90 Franki..........j 95'9'i [ 9610 Lire...........! 9525 95'45 Rubili..........I) 252-—; 252 75 Žitne Dene v Budimpešti. Dne 26. maja 1914. Termin« Pšenica za oktober 1914 . za 50 kg 13*— Rž za okt. 1914 .... za 50 kg 9*86 Oves za oktober 1914 . . za 50 kg 830 Koruza za julij 1914 . . za 50 kg 7 90 Hsteorolo^ično porccflo. Vlšiia nad morjem 300*2 Sređnil zračni tlak 73$ mm Cas stanje' ±<~) f~ = opaio- ^"J" o.; . Vetiovi : Nebo - ™* rt b i! i 26. 2.pop. 733S , 16 8 si. svzh | dež „ 9. zv. 732 9 j 14-5 si. szah. ; oblačno 27. 7. zj. ' 732-9 j 14 4 ] brezvetr. ■ dež Srednja včerajšnja temperatura 15*4°, norm. 15*4'. Padavina v 24 urah nm 138. S težkim srcem naznanjamo sorojnikom in znancem, da je da-nes V5egamogočni k Sebi noklical v dobi 72 let po dolgotrajni bolezni previdenega s totažili sv. vere, našega Ijubega soproga in predobrega očeta, gospoda Jakoba Goli hiinega posestnika. Pogreb bo v četrtek ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Trnovska ulica Stev. 1. Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev. Ljubljana, dne 27. maja 1914. w Saln)#ćl ostalL Katarina UrSič roj. Berlingcr, dež. tajnika soproga, naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je njena iskrenoljub-ljena mati, ozir. tašča, stara mati, teta, svakinja in sestrična, gospa Pavlina Berliip, w, Sietti-ta c kr. višfega cariasUega blag^fnlka vdova dne 25. maja 1914 na Dunaju v visoki starosti umrla in bila tamkaj pokopana. DUNAJ-LJUBLJANA, dne 27, maja 1914. JMaznani.G. Usojam se vljudno naznaniti, da sem prevzel kot lani tuđi letos prejsnjo Točim vedno sveže pivo, izborna vina ia imam na razpolago vedno gerka in mrzla jedila. Velespoštovanjem Dominik Marušiči pozor klobučatji! pozor klobučarji! v katerem se aahafa že 30 let stara trgovina s klobuki, kakor tuđi ćelavnica z vsem orodiem za kiobnčarsko obrt ia ena soba s kuhinjo. 2102 Makso RoiSi Eamnik št. 12. ^B^m^v^^^^^B .^^^r^^BSbk. ^^B ^Bf^KfifaB^P^ fijfi ^^^r ^^1BW~ perot poica. Za birmance priporoča svojo veliko za-logo fieških oblek po brez-konkurenenih nizldh cenah BPnt7l Mrljana . UUlLl jylcstni trg 19. ^H ^-^ ^" mp^m ™T7^ "P, TSJP ^T ^^j y^Sy ^= klimatično zdravilišče in morsko ^= Pri Rekl ob Jadranskem morju. • 1061 i'/s m*m paralika volnja z Raka. Edino morsko kopališče Jađranskega raorja s 300 »etrov t ■•rje itrt«e* obaljo i ujfinejšim petkon po tlet W^+ ~m n***^* ^fl n *m± 1^1 ** V^^fc-i"^^ *=^ đr*+*~đ~*1r*-^ t B otri! ^^- =*- z^ba.- Botrice! Radi oporne atoge prskaju ti fa«es Mprcj, pt mtfnkm^tm aiskfl* tavanlikili ceiafe najMjie švicarske ure9 **«* tudi t»o drugo A7la.t13.ixxo m »rebrninot Nikclnaste moške ure od K S"M naprej — Srebrne moške ore od B TW9 rmpraf — 14 kar. tlst noike ure od K 3t*i# nmprej — 14 kmr. zlat dam. ore od ■ !>**- napre|* — Srebrne daoaate ure od B lml% omgcmfr — Svebrae ▼criiicc od B !"•• naprej. Ceniki zaston}! Zahtevajte cenlkel Stran 6. •Slovenski NAKUD* dne 27. maj* 1914. ny štev. VlZlInlCC Narodna tiskarna. Iščemo spretnega lastopaOui za tamkajšnji okraj proti proviziji ali na gotov račun za razpečavanje EVINRUDE motorjev za čolne 2 HP 1996 3.5 WP K 580"— z batcrijskim vžigalom K 000*— K 680*— z magnetnim vžigalom K 1020"— Na vsak čoln se lahko pritrdi v 2 minutah. Cez 3O.OOO komadov v obratu! Pišite še danes z natančnimi navedbami o svoji klasifikaciji za to odnosno razpečavanje. Tfcmita stroiei [tigar lEbftto.di.ZD.LDioajlllLScli9neifilil9.4fi. Krasne spomlađanske novosti dobro blago in po že priznano na|nlt|ih cenab dobite v modni DA4A1B Č+oitlr Ll»bl1«» trgovini rCICI BJIC1H Stari trg 18 Specijalna trgovina najmodernejŠih bluzy jutra njih oblek, la kakovosti moŠko, žensko in otro*ko perilo, najmodernejši moftki klobnki, Čepiće ia Slatnnfkl. Čeoice za dame, deklice in otroke, razni nakiti, vse potrebščine za šivilje itd. m--------------------------------------------------------------------------------3 A ova tovarniška 3ahga najbolisih fival-nih stro/eu Grit^ner in Sp^al'Gutmann. /Ie kupujte ni&er, do%ler ne posfasite mojih strofev. Prednost: lakef^ isk orsy rocota. vsak stroj ima krogljičen i*k (Jfugellager), a ne stane $a io nič vež. Siva iudi nasat. Poduk bre^placen. — jamstvo 10 lei. Jfrpan/e (mafsn/ej gerila, nogavlc in umetno veselje Cstifcan/eJ* , Cena nbkQ> oorema najkrasnejša, z==^=. Wonarntška zaloga štttalmh strojev Sntzaer in koles Sos. ^eieltuc, £jabtjana, 2094 = Kriševni&ka ulica št. 7 — *____________________________________________* II „DEERING" kosilni stroj je edino uspešno delu- j I .! joči stroj za košnjo! Oškodnjete se !! ako ne poskusite preje prave arrerikanske kosilnice »DEERING* predno kupite kar -----= na slepo slabe^i kosilni stroi za drag denar! ===== NEIZPODBITNO DOKAZANO je In s tisoči izpričevali vse r-ne prednosti, ki on kosilnice, ki jih slabe će konstrnk kurenćne kos:in:ce nicami »DEERIN'G«. nabavit amerikta voljen. Vse ^rnge potrjeno, da ima 1e prava amerikanska kosilnica »Deerinrr« ogočujejo hitro, fcreznapomo in blagonosno košnjo1 Vte drage skuša konkurenca spraviti pod raznimi imeni v svet, so cife la manjvređse. Dokazano je, da se ne dado kon-niti od daie* primerjati s cnstnimi amerikanskimi \ sil-Vsak kdor je kupil konknrenčni stroj obžaluie, da : ni ske kesilalce „DEEGI^fO" s katero bi bil bolj .-do-kosilnte« m skvarijo ie po drugi ko*B)l. MRrikanste kosilrJce se dobivalo Ie pri zaio eljn ft. Štapića vfjnbljani parije Terezije cesta št. 1. i Največj* zaloga vsakoršoth strojer z* pofjedef-stvo li strojnr za rse rokodelske pmogt Zaloga dajrcattaskega portljnđ cementa, trtverz ft što, 1 tetiM ter TMkOTrstne lelezolne. Ccuiki brezplsćno ! Postrežbt asjtotnejSa! Cent BBjnifje! Otvoritveno naznanilo. P. n. S tem vljudno naznanjam, da bom otvoril z dnem 8. junija t 1. na Bledu flliale za špeceriisko id kolooililno Miso delikatese, špirit, iganfo, Tiao ta tmUtmm pri-delke na drobao ia aa d#k#lo. Priporočam to svoje podjetje kar najtoplejše s pro§njot da mi slavno občinstvo ohrani tuđi v bodočc doslej izka-zano zaupanje. Z velespoštovanjem Edvard Dolenz, 2092 lef tvrdke Franc Dolen* y Kranju. klavir ■■ Rari«ek«fla omU št. 2/1. Kurjega niaika x« reseve spre|neni takef. | Anton Petkovftekf Izdelovaloc voiov, Logatec. 2011 j Spretne se trnke] ^97 učenec krepak in zdrav, ne pod 16 let, iz dobre hiše, v trgovino z raznim blagom fi, Domicelj, St. ftUr na Hr. Dva mlzarska pomoćnika rajena stavbnega dela, sprejme takef Filip Lazar, mizar, Jesenice, Gorenjsko. 2093 LepoIetaoštanoraDjB z več. sobami. meblovano, z uporabo vrta, sa eddft. Ogledati se prosi v četrtek ali nerieljo. -— Več se noizve nri posestnici Franji Keber, Tacen pod Smarno goro (postaja Vižmarje). 2091 Preda se velike 20^0 posestvo obstoječe iz njiv, travnileov, vinograda in gozdov. Hiša in gospodarska po-slopja so v zelo dobrem stanju. Natančneiša noiasnila daje gOSp. Bogomir Zdolšek, učitelj v Grižah pri Celju. Motorno kolo 6 HP (Keckarsulm). z dvojno prestavo, s stranskim sedežem za dve os^bi, jako fin, skoro nov, se ceno proda« Vnra^a se pri A. Fortič, raestni strojnik. Kleče pri Ljubljani (mestni vodovod). 2U88 V Celfii se odda ▼ na|em Žbv^-l ff ^^^ ^s^ad ss-vjjJ) 1^5^ Ja^av, r pripraven za vsako trgovino na prometnem mestu pri cerkvi in v obližju javnih uradov. 2079 Povnraša naj se v pisarrn đr« Antona Betlča, odmetnika v Celju, RotOT&ka ulica it. 15. Oddajo «e tako] rgstavraciiski lokali % tso opravo ia vollklai seač-aaflm vrtoai aa nadvojvode Pridorlka cesti it 3, kakor tadl velika (traaslto) vlaska klet i lastaiai vodovodoak Poixve so lstotaam. 2101 ^^^ ^^r ^^^ ■^p^' -^^ -^^r ^«^^- ^^r^^^B^^r^j*—^^^^^^^ ^^^ ™ ■ ^^ ^ ™ ^«^ ^^^ LJUBLJANSKI ZVON Jfcscžiilt n kajižersist ia presvete. lotalkZHIY. atMI. Pri nakupu razlienega oblačilnega blaga se blagovolitc obrniti na tvrdko 523 A. & E. Skaberne Mestni trg 10. Ha debelo Ju drobno. Obstoji od leta 1883. fzređno nizke cene! Eaeia Auersperga m • ■• Hl # 1 .erT^Le IiPllK Dl DOM]1H1. Dolenjskih železnic postaja Straža-Toplice. Goiki vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne vođe vsak dan, veliki basini, posebne kopeli, mahovne kopell, elektroterapiia, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija. Zdravi se: rtvrnatizem, proUn, neuralgiie (Ischias), neurastenija, histerija, ieaske bolesni Itd- Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo Sezija od 1. maja do 1. oktobra. 1480 LEJL Za vkuhavanfe sađfa in povrtnin : so priznano najboljše in najeenejše steklenice : OO tvrdke dr. med. Bareš in mag. Ph. K. Tili. Ceniki se dobijo na zahtevo poštoine prosto pri glavni zalogi za - ' ■ jugoslovanske dežele u Lovro Petovar, Ivanjkovci, Štajersko. Naznanilo. Dovoljujem si slav. občinstvu kakor tuđi gospodom stavbnikom naznanjati, da imam velike zalogO doma 1221 :s izgotovljenih štedelnikov. ss Delo je prav solidno izgotovljeno. Priporočam se tuđi za vsa druga v mojo stroko spadajoča dela kakor vrtne, stopniščne, balkonske ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravila, katera se točno in ceno izvrŠujejo. Cene imerne. Cene imerne. RUDOLF GEYER, ključarski mojster Cesta na Rud. železnico štev> IO, Ljubljana« Za lm priporoča svojo velika zaloga oblck konfekcijska trgovina MgčgK & Ko. Franca Jožefa cesta 3. Solidna postrežba. — Najnižje cene. 3. Meffe Ljubljana Franca Jožefa cesta št. 3' Specictlna trgovina klobukpv, čepić, : fravat, perila in vseh modnih predmetov ja gospode in dečJ^e. ■'**- -»■--•■'•-- ■ —■ 119. štev. .SLOVENSKI NAROD", dne 27. maja 1914. Stran 7. friporob u pomlilnsko ta Mm sam MIc «^% za damske oblekef •& ko*tumo, bluza, ^ s vilnataga, volnanaga ^^ bombažastega blaga. JANKO ČEŠNIK, Ljubljana = Lingarjcva-StrHarjcva ulioa = opozarja na svojo veliko zalogo pcrilaega blaga lm fcMribaierlae, kakor |amtea* priitMga pUtma v vmU palfabal itajavL ■amlUaa preproge, |a«av kekos, llaoUJ, tapeptrl. ^/7 Raznovrstnega modnega sukna ■•• za gospode. .-. VzorcI na ogled sa razpolago in postotne prosto. Za birraantB priporoča veliKo zaloao oik tvrdka jjricar £ JKejač Sjubljaaa, Jrelernova alica 9. Kizke ceae! Točna posfreibal Ceniki zastonj in franko. Radi preselitve se proda dobro obranjen Isz 1 au -vi r Bo^endorfer za ceno 350 kron in lep ■alonskl harnonil z 12 registri am. sist — \asiov pod poštni predal 146, ilnbllaniu 2070 Dr. L. Levi 1 v Trstu 1 I je svojega »ina s pomočjo I \ tinkture L za želodec, lekarnorja Picccliia t Cjubljani, Dunajska cesta, I a rešil nadležnih želodčnih sla- ftj f bosti, zoper katere je zastonj V uporabi ial vsa sredstva zdrav- % ^== niske umetnosti.------- 1 ^) STcklenica 20 ?in. (Jgf\ LJUBLJANA, Kongresni 4rg št. 5. Zaradi velike zaloge blaga profiajafo se pričeta in gotova ročna đela ===== kakor ludi jute, kongres in fale biago = &KKT po ivorniških cenah. *^0ffi Poattrelba točna in soCidna. Dornača tvrdka. pozor izletniki! pozor izletniku sinTri nriiriff^r » r*i ## lik morla, s teraso te kr&sĐim ra^^lešGm, 18 sob, izboraa penzija s hrano se priporoSa Izletnikom za oblsb. Z odličnim spoStovanjera Fran Morslavič, hotelir. zmožen sloveoskega, hrvaškega in nem-skega jezika, stenografije in strojepisja, 155e I&esta proti skromnomu plačilu. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. dobro vležan polnomasten paK 1"60 polmasien ff „ 1-40 Ima t Kalogl J^ekarska in slrarska zadruga v Logatcu. 2015 Enonadstropna, trdno zidana h.isa s poslopjem v drorišču in vrtom za zelen javo se preda pod zelo ugod* nimi pogoji z ali brez zemljišča in gozda. Hiša stoji na ogodnem prostoru g'avnega trga v mestu Šoštanj ter je pripravna za vsako obrt ali večjo trgovino. Več pove Foscjil&ica v Se-štanfu. 1754 isnimlili uspeli! Naivećli nsrastek prodaje. najbolj iskani in priljubljeni znamki voznih koles sta nedvomno : (oroteo kolo) najboljSe kolo monarhije 1^ o i-t o dobro, ceno ljudsko kolo. !*ei:zamem javne in zasebne staube, zelezobetonske mostove, strope itd. — Popravila iz-vršujem po najnižjih cenah. Izdelujem nacrte in dajem strolzovna navodila. Velika zaloga hrastovih in bukovih desete, katere dobavim zali brez polaganja; prevza-mem tuđi popravila in pola-gam deščice na stara Se ob-stoječa tla. Strojno mizarstvo: lzddujem vsa stavbeno-mizar-stvo tičoča se dda, pohistvo le proti naročilu. Izvršujem tuđi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah* Tesar stvo: Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dda,kakor: stresne stole, strope, verande, barake odre i. L d. — Popravila izvršujem točno in solidno. Parna žaga: Kupujem hrostov9 bukov in smrekov les in žagam hlode tuđi proti plačilu. — Po £e-leznici poslan les se dostavi na iagopo lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora* Ustanovljeno L 1900. V. Scagneiti, Ljubljana. Ttkniina pmarmi m §kiadišimm drimm^fa kolodvora. Telefon Meo. 299. stran 8. •OOVEMia NAROD*. *m 37. ■«> itU. 119 štev. yAw/* &/&Jr/'JFLo*<&r manufakturna trgovina >&Š&4,&s{&'#y J- GROBELMIK ^ ^^^ lfnanja naročita se točno izvrsujejo. ---------- Učenca s primerno naobrazbo sprejme takoj A. Sušnik 1978 trgovina špecerije in ieleznine, Ljubljana, Zaloška cesta it 2L naibollse 0 A in kranjske salame. fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klo- base, prakafeao meso, slanino s papnko, najboijši pristni emendolski str ter sladko Čajno surovo maslo priporoča tvrdka J. BUZZOLINI delikatesna trgovina Ljubljana, Strltarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od naimanjše do največje množine po najnižji ceni. 1066 V prijaznem kraju Notranjske, poleg župne eerkve ob južni železnici, se proda iz proste roke zaradi bolezni trgovina s io In posestvom pod zelo ugodni mi pogoji. 2057 Ponudbe pod „Trgovina 2057" na upravn. »Slov. Naroda«. Naznanilo. Slavi občinstvu naznanjam najvljudneje, da sem otvoril na Marije Terezije cesti štev. 7. prodajalnico z bogato Izblro pletenin, žen-s sbega In moškega porila. s: Zlasti pa opozarjam, da se bodo tuđi izdelovala po meri : otroska oblačilca. : bluze, krila pređpasniki. piašii, spaloe sukaje 1.1. i 11 po čudovito nizki ceni. si Priporočam s« za blagohotno naklonjenost A. PoscbL I DV" Velika zaloga najmodernej&lh slamnlkov. "WS IMUUUliu in čepiće v najnovejših fasonah in v veliki izberi IVAN SOKLIĆ. MaV-Prlstnl Pannma-slamnlkl od 9 K do 50 K. JM Produhtluno zadruga ljubljanskih mizarjev registrovana zidr, ga z omejeno zavezo. —— Tovarna na Glincah pri Ljubljani. = Priporoča se slavnemu občiostvu za izvrše van je Prevzema kompletne oprave za ^===== Izdeluje se v lastni najmodernej§e opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo. ====== Proračune se dopoilje na zahtevo brezplačna in v najkrajiem času. Naivečja kolesarska tekma c. kr. avstro - ogrske armade! Mi častiikof: Prvi TtkDi iitin: Prvi B „KINTA" kdHi K. Čnmemik & Korap. špedalna trgovina s kolosi, mo-torjl, ailomobill In posam. doli. Mehanična delavnica in garaža. LJDILJARA, »in Doiijska cesta 9-12. 2084 Tnjovski sotradink za trgovino z meŠanim blagom in tičenec se sprejmeta. J, MOfUc, Nova Vas pri Baheku. 2C63 lepi lokali za prodajalno 2035 se oddajo za avgust, ozir- tako], Več se izve v pisarni F. SinančK, Bleiweisova cesta St. 18, I. nad., Ljubljana, J. Zamljen čevljarsfci mojster v Llublfani, Gradišće 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfi-nejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdelnfe tuđi prave gorske in telovadske čevlja. Za naročila z đežele zadostuje kot mera priposlan čeveli. 128 M"M— Najboljša in najzdravejša „ b arvas zii liiss in brado je dr. Drallea „NERIL", kl daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilora po 2 K, velike po 4 K, pri Stefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo St. 1« Lasno kite, podlage in mrežice vseh vrst; gledališčne in toaletne == potrebščine iid, -== I Pristoo biko blage. I I Sporaladanska in poletna sezija 1914. I I Knponm 310 dolg \ ikllpOll 7kron I ■ za papoloo moiko eoleko !££{!!£: I ■ (s iiknja, hlače, telovnik) iknponHkron I ■ n stane ■amo n J 1 knpoo 20 kron ■ ■ Kupon za crno salonsko obleko 20 K I ■ dalje blaj?o za površnike, turistovski I ■ loden, svilnatekamgarne, blago za dam- ■ ■ ske obieke itd. razpošilja po tvorniških ■ I cenah kot solidna tn poštena vrlo znana: ■ I Zaloga tvornice sa sukno I I Siegel-InihofvBrnn (BrUmn). I I Viorci gratis ln franko. I I Od tega, da direktno naročajo blago I ■ pri firmi Siegel-Imhof na tvorniškem I ■ kraju, imajo privatni odjemalci veliko I ■ prednost Največja izbira. Stalne naj- H ■ nižje cene. — Tuđi najmanjša naročila ■ ■ se izvrše naj pozorne je in natančno I ■ po vzorcu. 615 I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani .. Đ«ini*fc« ■!•—1«» ».ooo^oo fcr—. m 153 StiHtaipjeva ulica stav. 2. a„»~..i i.nM oh^,i, 1,000.000 k—n. Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu. Ćelavcu. Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. Sprefema vlftge ma knjlilee hi sa tafc*M ratai Jg 1| Oj^^afala bi prtaafa sreik« ia vradMalae paplrle s ter |lli oferaatBlt ei aa« tlast pa Maali ■ mW (2 |O ■ b ■ nas vrst pa damitai hana. s s s .a^^-j A^t.: lt. 119 Itev. •SLOVENSKI NAROD*, dne 27. maja 1914, Stran 9. Gospodarstvo. Gospodarski izvkL Še vedno so v spominu balkanski dogodki. Skoro vsak Avstrijec jih je občutil v tej ali oni smeri in še dandanes nišo izginile posiedice. 2e 40 let — izza leta 1873. — ni bil pri-zadjan avstrijski industriji tako mo-čan udarec, kakor sedaj. Treba je uvaževati. da je bila oškodovana najbolj industrija in one panoge, ki so z njo v tesni gospodarski zvezi. Industrija je vezana na eksport; balkanski dogodki pa so nam odrezali prehod čez meje. Industrijska pod-jeija nastanejo tedaj, ko je mirno politično obzorje, in ko se upa v boljšo bodočnost: vsaka podjetnost pa izgine v burnih političnih dnevih. Slovenske dežele, oddaljene od tovar-niških centrov, so slišale le odmeve one hude krize, ki je zavladala na zgornjem štajerskem, Nižje Avstrij-skem, Ćeškem, Moravskem in v Šie-zijL VsaJ enkrat smo lahko zadovoljni, da nimamo tovarn, da ni razvita pri nas industrija. Poljedelstvo je le indirektno občutilo posledice krize, ker se je denar podražil in ker se je skrcil kredit. Skoro neverjetno se nam zdi, da bi slovenske dežele profitirale v času krize in da smo si Še sedaj v gotovih ozirih na boljšem. kakor tcdaj, ako bi izostala kriza v letu 1913. Naša narodna industrija je jako pičla. Slovenija je še vedno kolonija nem-ških in čeških tovarn. Niti eno večje železno podjetje ni v naših rokah. Vsled krize so postali železni produkti ceneji. Sicer vlada avstrijski železni kartel monopolistično ter diK-tira po svoji volji cene železa. Ven-dar ga je prisilil nemški trg. da je moral znižati cene. Ob avstrijsko-nemški meji je sicer železo kake 3 do 4 krone cene je kakor pri nas, in to radi nemške konkurence. Dobra posledica balkanske krize obstoja za nas, ki smo konzumenti neslovenskih železnih podjetij, v tem, da plaćamo za ravno isto množino železa manj, kakor bi morali izdati tcdaj. ako bi cvetela konjunktura. Enak pojav za-sledimo na tekstilnem trgu. Vsled velike nadprodukcije, se bori avstrij-ska tekstilna industrija s tako krizo, kakor je vA videla že desetletia. Na Slovenskem obstoja še preceišne šte-vilo tekstilnih tovarn, niti ena pa ni v slovenskih rokah. Če izda vsak Slovenec samo 50 K na leto za tekstilno blago, to je za obleko, perilo itd. moramo plaćati čez 60 milijonov kron letnih. Ako so se znižale cene vsled krize samo za 10 odstotkov, si prihranimo 6 milijonov kron. Dokler smo kolonija nemškega in češtcega kapitala, nam more vsaka industrijska kriza v tem oziru več koristili, nego škodovati. Kar izgubi naša lesna industrija, pridobimo še v večji meri na drugih poljih. Kaj pa smemo pričakovati v bližnji bodočnosti? Politično obzorje je še precej temno in radi tega si je tuđi gospodarstvo na nejasnem. Avstrijski kapital ni se dovoij močan, da bi se moral emancipirati od politike. Zadnja kriza je dokazala eklatantno, da more politična napetost, če ne uničiti, vsaj preprečiti gospodarski razvoj. Ako ne doživimo nobenih razočarani v zunanji politi-ki, si moremo že sedaj napraviti približno sliko o bodočem gospodar-skem razvoju. Denar je postal jako dober kup. Ka dunajski borzi notirajo obresti po 4%, kaj več ali manj, kakor ie ravno dispozicija trga. V inozemstvu so obresti še nižje. n. pr. v Berolinu po 2 3/4—37c, v Parizu pa 21/«—3%, ter v Londonu po 2XU%. Te "obresti veljajo pa samo za kredit na kratko dobo. Hipotekarni kredit je mnogo bolj drag, n. pr. na Dunaju p0 5—6%. Sedanji denarni trg nam kaže dve zanimivosti. Eno smo že omenili, namreč veliko razliko med obrestmi za kratko in dolgo dobo. Drugič pa se jako težko dobi denar, akoravno so obresti tako nizke. V prejšnjih časih je bilo mnogo denarja na razpolago bodisi za trimesečne menice, ali pa na hipoteko, ako so bile obresti nizke. Danes pa vidimo čudno prikazen: borzni diskont zna-ša na Dunaju komaj 4%, drugje šc ćelo samo 2 72%, vkljub temu pa je denarni trg jako tesen. Zakaj neki? Kapitalist je postal nezaupljiv! Poso-di denar na kratko dobo po jako niz-ki ceni; za dolgo časa pa se noče vezati, ker se boji političnih preobra-tov. Tako si lahko razlagamo dej-stvo, da notira namreč naša 4%tna renta le nekaj malega čez 80*, obre-stuje se tedaj skoro po 5%. Radi tega vlada tuđi v slovenskih deželah še vedno denarna stiska. Mi rabimo dolgotraien kredit, večinoma na hipoteke. Tak denar pa je tuđi na Dunaju še vedno drag. V obče se je denarni trg tekom zadnjih mesecev precej zboljšal. Ni sicer nastopila ona obiliea, kakor leta 1909, vendar Je dovoij denarja, da si polagoma opomore avstriiska industrija. Ta denarna pletora ni eno-dnevna; smemo upati, da bo trajala še precej doigo. S tem je podan eden glavnih predpogojev za izboljšanje položaja industrije. Splošno vlada mnenje, da smo že prekoračili naj-nižji nivo in da se bližamo boljšim časom. Obilo faktorjev podpira to naziranje. Nemško gospodarstvo je mnogo bolj krepko kakor naše. Tam se je že začelo gibati živahneje življenje v nekaterih industrijskih stro-kah in se splošno sodi, da bo pričela tekom enega leta nova konjunktura. Z Nemčijo pa je avstrijska industrija v jako ozkih stikih, tako da doseže val novega industrijskega življenja na Nemškem tuđi Avstrijo ter jo potegne — Četudi v Še precejsni razda-Ij 1 — za seboj. Pričakuje se tedaj zopetni raz-cvit industrije. Vendar je treba vpo-števati velike izpremembe, ki so na-stopile tekom zadnjih dveh let. Balkan se je našemu eksportu odtujil, ali prav za prav ga je naša zunanja politika primorala, da si je poiskal nem-Ški, franeoski in italijanski trg. Vsaka veleindustrija pa je dandanes vezana na eksport. Šicer si skušajo avstrijski industrijci priboriti stari trg v Srbiji, na drškem in Romun-skem, a to se jim Ie v redkih slučajih posreći. Da si borno pridobili ono pozicijo na Ralkanu, katero smo imeli do leta 1912, upa le malokdo. Se drugi faktor bode zadrževal bližajo-čo se konjunkturo. Vsakomu je znano, s kako vnemo se oborožujejo vse evropske velesile. Narodni gospodar vidi v tem pojavu pred vsem neiz-merno mnogo človeških moči, ki se siloma odstranijo od produktivnega dela ter morajo ostati, vsaj za sedaj, neproduktivni. Od nekdaj so imele države neproduktivne sloje, vendar se more varovati pravo razmerje med produktivnim! in neproduktiv-nimi. Pri nas, v Avstriji, smo prekoračili tekom zadnjih dveh let to zdravo, pravo razmerje. Vsakoletni prihranek ćele afstro-ogrske monarhije se ceni na nekaj čez 2 milijardi kron. Izdatki za celokupno vojaštvo prekašajo pol milijarde. K tej vsoti je treba prišteti izredne izdatke za vojne ladje, utrdbe itd. S tem pa ni Še izčrpana ćela vsora. katero mora plačati narodno gospodarstvo za vojaštvo. Kaiti med izdatki je treba vpoštevati tuđi ono, kar bi vojaki zaslužili, ako bi se pecali s kakim produktivnim poslom. Koliko bi to Co-seg?o. je težko reci. Vendar se ne seže previsoko, ako se cenijo skupni izdatki, — to kar izdamo in to kar bi lahko prihranili — na eno milijardo kron. Ako znašajo vsi prihranki komaj nekaj malega čez 2 milijardi kron, porabirno za vojaštvo skoro polovico. V prejšnjih časih se je na-biral del tega denarja v bankah, v hranilnicah itd. ter je podpiral industrijo in ji pripomogel do procvita. Sedaj so ti reservoirji, vsaj do polovice izčrparn. Industrija si bode sicer opomogla iz sedanjega prekernega položaja, vendar ne bode mogla tako procvitati kakor nekdaj, ker ji bo primanjkoval denar. Sedaj lahko uganemo, zakaj se tako t-.'žko dobi denar na Slovenskem in Irugod na Avstrijskem. V prejšnjih Č sih je bil denar vsakokra: po krizi, n. pr. leta 1902 in leta 1909, v obilici na razpolago in se ga je dob: o po jako nizki ceni. Da se bo povrniia ona zlata doba — vsaj v doglednem času — ne smemo upati. Ogrsko hmeljarstvo. Norimberk, začetkoma maja. Po izkazu ogrskega poljedelske-ga ministrstva se je ogrsko hmeljarstvo v minulem letu zopet povek-šalo. L. 1904. je merilo s hmeljem za-sajeno zemljišče 696 ha, 1. 1912 — 2176 ha in L 1913 — 2507 ha; ogrsko hmeljarstvo se je torej v 10. letih po-četvorilo. Množina lanskega pridelka je izmed vseh dosedanjih največja in je znašala 44.608 centov a 50 kg; leta 1912. se je pridelalo 36.400 centov, 1. 1904. pa 5726 centov a 50 kg. Hmeljski pridelek se je torej na Ogr-skem v zadnjih 10. letih poosmeril. Povprečno se je minulo leto na 1 ha pridelalo 17*8 centov a 100 kg — za nekaj desetin manj, kot v letu 1912.. vendar za 100% več, kot leta 1904. Rodovitnost ogrskih hmeljišč se lahko razvidi iz sledečega; Bavarsko je pridelalo v minulem letu povprečno na 1 ha 7*6, Češko 8*2, Štajersko 122 in Ogrsko 17'8 centov a 100 kg. Povprečno se je lansko leto pro-dal ogrski hmelj po 128 K 13 v za 50 kilogramov; te primeroma nizke cene so povzročile nesrečne predpro-daje hmelja. Med tem, ko se je na Ogrskem v pretečenih 10. letih s hmeljem za-sajeno zemljišče od 696 ha dvignilo na 2507 ha, se je na Bavarskem v isti dobi skrčilo od 24.374 ha na 17.476 ha, v drugih državah Nemškega cesarstva od 37.888 na 27.048 ha in na Angleškem od 47.799 na 35.676 acres (1 acres = 40*46 a). Izvanredno lepi uspehi ogrskega hmeljarstva spodbujajo k vedne-mu razširjevanju te dobičkonosne panoge kmetijstva; za slučaj, da se to razširjevanje ne bode ustavilo, se bode težišče vsega avstrijsko - ogrskega hmeljarstva polagoma nagni-lo proti vzhodni strani monarhije. Vendar ne morem drugače, kakor da svarim pred preobširnim razmnoževanjem hmeljišč, kajti tuđi >hmeljska drevesa« ne rasto do neba. Žiga Utih. Kaj se naj južnostajerski hme-ljarji uČijo iz tega poročila? — Upo-števajo naj v polni meri načelo in prizadevanje hmeljarskega društva, ki se glasi: Pri malih stroških pride-lati obilo lepega blaga. * * * — Čudna zgodba orijentskih železnic. Ze već mesecev se pogaja Avstro - Ogrska s Srbijo zaradi vzhodnih železnic makedonskih, ki so po zmagoviti vojni pripadle Srbiji. Po svoji stari metodi je naše zu-nanje ministrstvo začelo proti Srbiji z ofenzivno taKtiko. Med drugimi za-htevami je Avstro - Ogrska zahte-vala tuđi pravico za stavbo žeiezni-ške proge Uzice - Vardište in tarifne ugodnosti za austrijsko blago. Svoje zahteve je motivirala avstrijska vlada s trditvijo. da so dunajske banke nakupile 51 odstotkov akcij vzhodnih železnic ter je imenovala za svojega zastopnika Miillerja, ki ie imei polnomoč teh dozdevnih lastni-kov 51 odstotkov akcij. In tedaj so izdali nekaj čudnega. Lastništvo du-najskih bank je samo fiktivno, denar za akcije sploh ni bil plačan in akcije so ostale v depozitu v Švici. To situacijo je hitro izrabila Francija ter predlagala internacijonaliziranje vzhodnih makedonskih železnic. Medtem so na nasvet zastopnika iraneoskih kapitalistov grof Vitalija izdelali v Belgradu z nenavadno hi-trostjo nacrt za razširjenje železni-ške mreže v Makedoniji in predlog, naj postane železnica do Soluna in-ternacijonalno podjetje, katerega bi se udeležiie Srbija, Avstro - Ogrska, Francija in — Rusija. Tedaj se pa začne intriga Italije. Naša draga za-veznica se je spomnila, da bi mogla tuđi ona biti soigralka, in prosila je na Dunaju, naj jo spreimejo v družbo štirih, »entente a quatre«. Korak Italije je izzval nevarnost, da se pojavi enaki apetit, kakor v Italiji tuđi v Nemčiji, Angliji ird. in da pridemo tako od vzhodnih železnic lahko in hitro k novemu splošno evropskom u zapletljaju. — Na Dunaju so se ustrašil« ter so rekli, da je vendar boljše pogajati se direktno z Belgra-dom ter nekoliko popustiti. Srbski min. predsed. Pašič je takoj izrabil situacijo ter povabil k sebi Miiller-ja. Z Dunaja so sporočili v Rim, da italijanska zahteva ni dovoij motivirana in v Rimu so se revanžirali s tcm.da se je v Parizu priložilo poleno proti — Avstriji. Pariz se je združil > Petrogradom in spojenca sta poslala na Dunaj ponižen opomin, da pravzaprav Avstrija nima do vzhod-ne železnice nobenih pravic, ker ni kupila njenih akcij in jih tuđi ne bo več kupila iz enostavnega vzroka, ker nima potrebnega denarja. Fran-cozi so se tuđi ponudili, da prevza-mejo dozdevne avstrijske akcije, spravljene v Svici v depozitu. In posledica vsega tega je, da se je težišče tega vprašanja preselilo z Dur.a-ja v — Belgrad in Pariz, kjer se bo tuđi odločilo. Ta odločitev bo najbrže taka, da odpade vprasanje inter-nacijonalizacije te železnice in da bo r^ogla Srbija odkupiti železnico, kar bo za Srbijo najugodnejše. Ta rezul-tar bi pomenjal nov poraz Bercbtol-dovc politike, In največjo zaslugo pri tem bi imelu naša zvesta zavez »ica Iraiija. • * • — Državna konjerejska đarila za kobile in žrebice se bodo leta 1914. delila: a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade zaskočene kobile, in za žrebice v naslednjih 11 konkurenčnih postajah: dne 28. maja ob 8. uri dopoldne v Po-stojni za konje žrebčarniškega plemena, dne 29. maja ob pol 9. uri dopoldne na Vrhniki za konje žrebčarniškega in mrzlokrvnega plemena, dne 4. juni ja ob 1. uri popoldne v Bo-hinjski Bistrici za konje mrzlokrvne-ga plemena, dne 5. junija ob 8. uri dopoldne v Lescah za konje mrzlokrv-nega plemena, dne 17. junija ob 1. uri popoldne v Mengšu za konje mrzlo-krvnega plemena, dne 18. junija ob 8. uri dopoldne v Kranju za konje mrzlokrvnega plemena, dne 6. avgu-sta ob 10. uri dopoldne v Trebnjem za konje žrebčarniškega plemena« dne 7. avgusta ob 1. uri popoldne v Kočevju za konje žrebčarniškega plemena, dne 8. avgusta ob 8. uri dopoldne 8. avgusta ob 10. uri dopoldne v Škofelci za konje žrebčarniškega in mrzlokrvnega plemena, dne 12. avgusta ob 8. uri dopoldne v St. Jerne-}u za konje žrebčarniškega plemena, dne 13. avgusta ob 8. uri dopoldne v Mokronogu za konje žrebčarniškega plemena. — Reforma konkurznega reda. Gospodarski svet že davno zahteva reformo konkurznega reda, ki je po-polnoma zastarel. Zdaj bodo končno ugodili tej stari zahtevi. V justičnem ministrstvu so sestavili komisijo za to vprašanje. V tej komisiji so tuđi zastopniki pravniške teorije in prakse. Komisija dela že več mesecev. Novela bo izdelana še tekom tega leta. Kdaj jo pa resi parlament, Še ni gotovo. — Vzorni obrat za elektroinšta-laterje. Prihodnja taka delovna peri-joda, ki jo priredi c. kr. obrtnopospe-ševalni urad na Dunaju, se pričnejca-kor nam sporoča tukajšnji zavod za pospeševanje obrti, meseca junija. Prošnje za sprejem je nemudoma vložiti potom tukajšnjega zavoda za pospeševanje obrti, kjer se lahko po-izvedo tuđi natančnejša določila za sprejem. — Znižanje poštnine. V angleški poslanski zbornici je sporočil Heateu, da je angleška vlada odobrila predlog poštnega ministra, naj se svetov-na poštnina zniža na 10 cent. franco-ske vrednote. Ta predlog bodo predložili kongresu svetovnega poštnega društva, ki se vrši meseca decembra. Predlog bo najbrže sprejet. Morda bomo že od novega leta naprej pla-čevali nižjo poštnino. Darila. I. izkaz darovalcev za spomenik Jos. Počivalniku. Po 10 K so darovali: Gg. L. Pečanka, A. Tykač, D. Klobučar, B. Kajzelj in Jos. MulaČek. Po 5 K so darovali: Gg. A. Šarabon, neimenovan, dr. Tominšek, dr. Pe- '., stotnik, dr. Kavčnik, M. Cerne, A. | Bukovic, dr. Pavlin, C. Dolenc. Jos. Malenšek, V. Flere, M. Drahsler, gospa Franja dr. Tavčarjeva. Po 3 krone so darovali: Gg. inž. Šega, L. j Kenda, M. Krapeš, Peruzzi, A. Šu- i šteršič. J. Cad, V. Turk, N. Oražem, dr. F. Četne, ga. ŠteL Paulinova, gdč. E. Pfibil, Mar. Nigrin, Amalija Dežman,Boža Hilbert. Po 2 K so darovali: Gg. dr. Jenko, dn Tavčat ml., A. Štrukelj, Iv. Ažman, D, Rosi-na, B. Vodeb, Harambaša, T. Men-cinger, A. Volk, J. Kramar, A. Novak, dr. Demšar, Iv. Kernc, J. Urba-nič, E. Rozman, Alf. Breznik, Porš, Iv. Vouk, D. Mikuž, C. Toman, F. Gogala, V. Vošnjak, H. Rupreht, R. Paulič, A. Petelin, V. Carlavaris, J. Lavrič, pl. Trnkoczy, Iv. Hrast, J. Pretnar, A. Trstenjak, E. Tujec, A. Petrič, ga. Mar. Kokaljeva, A. Pod-krajškova, gdč. V. Podkrajšek, A. Zabukovec, E. Svetek, Mili Kenda, Z. Prelovec, J. Volk, A. Strekelj, neimenovan. Po 1 K so darovali: Gg. flrovatin, Deu, Medič, Lokar, Kuhar, Burgstaler, Zorko, Kneisell, Hodko, Sušič, Cescutti, Novak, Martin, Puc, neimenovan, neimenovan, Gorup. Iv. Kenda, Borštnik, Šibenik, Južna, Vuk, Ožbolt, Leskovec, V. Rus, Va-tovaz, dr. Lah, Drčar, Ig. Novak, Iv. Rus, Lisac, Delacorda, Seljak, Pun-gartnik, dr. Mole, prof. Jug, 2mitek, dr. Lavrenčič, dr. Pučnik, dr. Fet-tich, notar Hudovernik, Crne, Iv. Crne, E. Černe, F. Zupančič, Brajer, Proft, Vadnal, Urečar, Pečnik, Zabukovec, Derganc, Peruzzi, St. ing. MihliČ, ing. Župane, ing. Mačkovšek, Pip, Lenček, Praprotnik, Vrtačnik, Jesenko, Hiti, Lovšin st, Taškar, Bernot, Tomažič, Dreksler, Vodopi-vec, Potocnik, neimenovan, Wanek, Staroveski, neimenovan, ^eden iz Most, Slovenec iz Reke, Skerjanec, neimenovan, Seme, Mešek, neimenovan, Kuralt, neimenovan, gdč. P. Peterlin, L. Potrato, T. Bogataj^ Lindtnerjeva, A. Gorup, O. Černe, P. Zabukovec, P. Jančigaj, P. Jer-man, A. PotoČnik, V. Zamaškar, Mi-helčič, A. Kobau, Grohar, Orel, Rant, Cerne, Slivar, Miiller, Stem-bov, neimenovan, Welletz, Vidic, Dežman, ga. M. Ažman, gdč. Gor-janc, Šircelj, Jeršek, PogaČnik. Gor-šič, Novohradskv. Sokol v Ribnici daroval 5 K 40 v. Omizje pri Zupan-čiču 14 K. Odbor izreka najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem ter prosi še nadalnjih prispevkov. — Josip Mulaček, predsednik. D. Gorup, blagajnik. Državnozborska nadomestna volltev. 7. okraj; Postojna. Dne 19. majnika 1914. (Avtentični izkaz.) ~ ^T I T ^ ^j kj ?5fc 1* '~* *"* KJ Občina | Jllfa 1 I t I I o o":žs! i > & 2 ■ c2 ,i________________'■________________: I________________________________________________:_______________ Okraj Postojna: Postojna....... 653 16 i 577 i 160 417 Studeno...... , ! 173 2 153 68 85 Bukovje....... ! 121 103 59 44 Košana........ 391 287 187 97 Šmihel......t . 427 13 374 256 109 St. Peter....... 810 1 9 603 ! 356 247 Slavina........ ^404______________9 372 ; 189 j 183 Okraj II. Bistrica: Celje......... 61 53 29 24 Trnovo........ 638 12 , 563 ! 372 191 II. Bistrica . * ... # 166 4 148 23 124 1 Knežak........ 593 7 533 288 245 Jablanica....... 411 4 330 238 90 2 Janeževo brdo..... 22 22 7 15 Kilovče......, . 57 56 20 36 Prem........ 100 98 61 37 Rateževo brdo .... 33 27 24 3 Smerje........ 61 57 24 33 Zagorje....... _216_______________ 202 92 110 _____ Okraj Senožeče: Britof........ 91 3 84 37 47 Famlje . . . . • 4 , ♦ 70 3 63 17 46 Hrenovice...... jj 539 1 13 468 256 212 Laže......... 48 1 45 4 39 Dolenjavas ...... 114 9 98 59 39 Senožeče....... 56 1 15 210 39 171 Sinadole....... 46 7 5 33 13 20 Gor. Vrerae...... __89______________5 72 16 j 56 _____ Okraj Vipava: Budanje....... 243 3 202 147 55 Erzelj ..,..•.-. 94 4 83 52 31 Goče......... 128 126 72 54 Lože......... 114 8 103 57 45 Vrhpolje . . • ; . i • 206 2 201 132 68 Planina....... 183 2 173 108 65 Podkraj ....... 193 166 101 63 Podraga . . * . . V • 127 2 1 121 58 63 Slap......... I 114 5 108 56 51 Šturje....... . 259 2 7 220 184 36 Ustje......... 90 5 82 38 44 Št. Vid. ....... 364 4 20 323 160 161 Vrabče ........ 204 1 6 182 63 11^ Col . . •...... 226 5 183 102 76 Vipava ........ , [328________2 10 293 152 140_____ Okraj Lož: Steritrg........ 787 16 660 410 249 Bloke........ 455 15 22 397 281 113 Lož......... J27_____________3 124 54 69____ * Stran 10. .SLOVENSKI NAROD-, dne 27. maja 1914. 119 štev. Priporočamo naSim r. gospodinjam z | KOLINSKO CIKORIJO mm u etilne slovenske -tovarne v Ljubljani IfepremoĆlfiTOSi betonska la b«l«f« a»B* Mita. 3 OSU&OUJO vlataib zldor 1» prottorov. Proti TTemenn OdpOrae »tene, k&mor li|* dei ia faul« b toli« P-- - -»oviroćJ same* ^^^^pBpMpMg|Mp^HM|M|^g^M| Nestrpljiv z» ^^^F^^Kfl Sli !wa ^■^fc^Baafl AaUai vstko bovo stivtoo. ■E^i^K^B^^^BiMn9BV'flBF9^9^^'*lk^VV^VI*^?VP^Bl^l^^BB^BBV Zahtevajte prospekt G ud kemićne tvornice Traiskirch«n pri DtinaJM, Ltobloin A Co- *f*m\na pisama ta istoga T. F. FUUo iC«.i L|«*i}Mi. Svetovnoznana najboljša pucu ▼ona kolosa se dobe samo pri IGN. VOK tovarniika zaloga §iv. strojev in koles Ljubljana, Sodna ulica štev. 7 Ani@n Bajec umetni in trgovski vrtnar mom® & P- it- cbčiastm, fr se nihija njegav 127 cvetlični salon samo pod Jrančo šicv. 2. psleg Cevljarskega mostu. Miti zaloga sin vsccsv. \iifkm\i šookov vencev. trakov itđ Zaoanja aaročila točno. *jf** siuaiija u Iižafti tosti št. 31 1 Wa zaloga oik za gospode in dečke A. KUNO Ljubljana. 'Bogala zaloga blaga za naročita po merL Priznano najfinejša izvršitev. Najnižje cene! Ceniki na razpolago. fSANATORIUM • EMONA fi ZA NLJTRANJE IN- KIRURG iCNE • BOL-EZN1 I • POROOSDSN0CA i/ LtJLJBLuIANA ■ komenskega ulica k / sef-zdrwnik prst^ru D^-FR.DERGANC Motorno kolo Nekarsnlm 2V2 HP SC prodf za K 280*—. 1971 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda« Slovenski zavod. Uril „ini dom" pošta Gornja Kungota pri Mariboru za notranfe in iivčne bolezni. Celo leto odprto, ^merne cene. Govori se slovensko. Pojasnila daje dr. Fr. Čeh. Proti prahajem, luskinani in izpađanju las d^lajr nn?t>o9J«it* prlznnn« Tauno-Glsiniii Mtm kater? okreDČuje 'aalliće, odstranjuje (uske in prapre6uje Izpadanje las. 1 tteklf nffu z na7£<(Soin f krono Razpcšilja se 2 obratno pošto ne manj ko dve steklenici. Zaloga vseh prc«zku§enih zdra^il medlc. ?*»!!, mediornaJ. vln, ŠDOciisli i*i, najfinelSih carfumcv, kirurgičkil^ obvez, svežih m^3ra!n!h vod itd. Dež. teMm Milana LeusfeKs iLiubljan! Rasleva cesia št I. pole^ novoz^rajenega Fran {oicfovega iubli. mostu. 10 V tei leksrci dobivah zdravila tud član! bolničkih bla^afn Južne ieieznice c. kr. iobačoe iovarne in okr. bolnici blage;ne v iitnbllasL Fr P 7^iipr zaSagatelj c. >r, ar»nade, vojne mornarice; domobrancev itd. 12ć Llublianii. Stari trg št. 9. Očala in Sčipalniki po strokovnjašk:h in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom moderno urejena delavnica BjBsT- Najnovejši cenik brezplačno! "•■ k o i i :$A"ip uf TU ah čfvti p) A.COREC L|URL|ANA MARIJE TERE ^ 11 F CESTfl %r IS HOVi SWM NP5PR0TI kOHZElA ZQN 7lyA|Tr,Ppy» 'ioy UNU H H F. * & » fi C N 0 Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini A. & E. Skaberne Mestni trg IO. b22 aia^Ba^aiaMa^a^a^aia^a^a^a^a^atMa*MBawaa^Ba^Ba)p^Bppaj3i3HBHž3S?^ vseh dežela izposlujc in2enir 33 £ IVM« ^jj.aEaTjM»g^%.BIJgq»- oblastveno avtor. in zaprisežent patentni odvetnik R na Dunaju VI«, "Sariahilfnrstrasse §t. 37. R aSMH^HHHIHHBVHIHBHBHHHHHHIBbVaBVH^ ■■^—a—»^——i—ff^. ' f [gj : ^^^^\f^^c^^^Z^'T^-"-^U^ZZ Vila Ježica-Opatija. NajmodernejŠa zgradba, v centramu, 3 minute od pomola, ob državni cesti, poleg zdraviliskega parka. Postaja električne železnice. elekjrična razsvet-Ijava, moderno urejeno sobo z balkonom iz razgledom na morje. Vodovod z gorsko vodo. — Zmerne cene. \ Modni salon ) Stuchly-]^aschk ŽIDOVSKA. "CTLICA. #T> Priporoča cenj. damam tu in na deželi vseh VPSt ^_^^ nailinejše in naimođernefše damske in otroške slamnike kakor tuDi sportne čepiće po znano nizkih cenah. Zaliti klobuki vedno v zalogi. Popravila se točno izvršujejo. 203 Cene brez konkmrence V skladišču blaga Malvina VV'elsz Lfoliliasia, Šelenbnrgova ni. 1, nasproti „Kazine". I komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva........ K 1*96 I komad namizni, prt s 6 servijeti.......... „ 1*96 1 komad mizni prt iz damasta (bel).......- . » 1'96 3 komadi brisače, izvrstne............ • B 1*96 6 komadov platnenih prtov za steklenino....... „ 1*96 1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom. . . „ 1*96 6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . w 1*96 12 komadov moških in ženskih in moških žepnih robcev „ 1*96 1 komad moška srajca (bela ali barvasta)...... »1'96 1 komad spodnje hlače iz kepra, franeoskega fazona . „ 1*96 2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja . . . „ 1*96 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena. , 1*96 1 komad ženska srajca iz sifona........... „ 1*96 1 komad ženske hlače iz sifona i volanom...... „ 1*96 1 komad ženski reformni predpasnik iz kretona . . . . „ 1*96 2 komada moderčkov (sifon), lepo nakinčanih..... .1*96 1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah „ 196 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami . . „1*96 1 komad svilena šerpa ali ruta..........♦ „ 1*96 2 komada platnene blazine s franžami za divan. ... »1*96 1 komad svilen robec (ruta) prima......... . „ 1*70 1 komad moška nočna srajca, prav velika ...... „1*96 1 komad predpasnik iz listra, prav velik .......„ 2'90 1 komad šal............../.-. ■;....„ 2*50 1 komad bluza za izhod..........;i.'•••'• „ T96 12 komadov brisalk za prah.......... .". . „ T96 2 komada dekliška predpasnika iz kretona ..„...„ 1*96 1 komad posteljna preproga ............, 1-96 Posilja se tuđi po poštnem poirzetju, ako blago ne ugajaf se denar vrsie. Prosim, ozlra;te se na mo]o trgovino! * Stalne cene. Proti gotovini. Friporočamo žspeciia-lno domslio in otroško konfekcijo zelo solidne tvrdke M. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Nalnovelie IC EOSTUME ~mt Najnovejša Dl IIJF ' °~-"•'- ' HDII U H| llf I MoSko- d*msk0- Perilo. li lm 11 U WŠWMmm Športne tepice, moderce. IIIIImM Otriški oblekice n obleke za mladenke. HfUalta« perli* ia 4ruff* petrebiiine sa aovorojesilM. ■V PoiHja na izbiro tuđi na deielo. -«« S^f Razmaoževalni aparat „Opalograph". . Opalografični način i razmnoževanja po-I tom nei2rabljive stcklene (opalne) ^o5če pomeni ve-likanski preobrat na polju razmnoževanj posebno Da litografije in hektografije. Gre se tu za veli-kansko iznajdbo, ki temelji na posebni kombinaciji kemije, litografije in galva- no plastike. Aparat je tako preprost, da lahko vsak nevajen takoj napravi več tisoč kopij od c: ega originala, ki be piše z tekočim crnilom ali pisalnim strojem. Pri tem aoaratu ne prid« nobena masa, želatina ali gosto crnilo v poštev in tuđi ne zahteva nobene stiskalnice itd. Zmožnost razmnoževanja na tem aparatu je brezmejna, tako da se lahko napravi vsako Število odtisov. Za funkcijo, trpežnost in neizrabijivost aparata se prevzame vsako jamstvo. V najkrajšem času prodalo se ježe na tisoče aparatov. V Ljubljani na pr.: c. kr. dež. vladi, c. kr. davčnemu uradu, Mestnemu magistratu in sto drugim uradom, bankam, trgovcem, glasbenim društvom itd. ! Aparat se dobiva v vsakem formatu že od K 60— dalje. Brezobvezno razkazovanie. Cenik in vzorci tiska zastonj na razpolago. 1077 THE REX OO-, Liobllua, Selmlmrftva iUm itov. 7, nisproti glavne pošte (Hotel pri Maličn I. nađstr). Telefon šter. 38. ----------- Zalog« visalclk Ia rmzmnttcvmlnOk »faufri, a||k palirtllfci tor «■. paMMaMUk ajNf. ——«—