mali in veliki odmev 254 Mateja Drnovšek: Knjižničarski izzivi – poročilo s kongresa ZBDS 2013 Knji`ni~arski izzivi – poro~ilo s kongresa ZBDS 2013 > Mateja Drnovšek V času od 17. do 19. oktobra 2013 je v Laškem potekal kongres Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Njegov naslov je bil: Knjižničarski izzivi: Vizija. Strategija. Taktika. 2003–2013– 2023, kar je zelo primeren naslov glede na trenutno družbeno dogajanje, ko se moramo malo ustaviti, se ozreti na prehojeno pot, pogledati, kje smo, in na novo opredeliti svoje cilje. Temu primerno je bilo tudi geslo kongresa: ZBuDi Se, ki je želelo predramiti vse navzoče, da ne smejo obstati na mestu, ampak jih je želelo spodbuditi, da postanejo še bolj dejavni in zavzeti pri svojem delu. Program posvetovanja je bil izjemno pester in bogat. Odvijal se je v številnih dvoranah kongres- nega centra Thermana v Laškem, na odru za predavatelje pa so se zvrstila številna znana in manj znana imena iz tujine in Slovenije. Tako so se udeležencem kongresa predstavili vabljeni predavatelji, v posebnih tematskih sklopih pa preostali avtorji prispevkov. Med vabljenimi predavatelji je bilo nekaj priznanih imen iz tujine: – dr. R. David Lankes: From Loaning to Learning, – mag. Stephen Abram: Library Advocacy in the 21st Century, – Stephan Hanser (SWETS): Patron Driven Acquisition of eBooks – Status 2013 and Perspectives in – Rolf Hapel: TheDanish Digital Library – development of infrastructure and services – and what that means for library as a place. Preostala predavanja so bila zajeta v več tematskih sklopov: 1 – Slovensko knjižničarstvo – od vizije do strategije razvoja, kjer je bilo predstavljeno, kaj vse je bilo narejeno v zadnjem desetletju, kaj je prinesel Zakon o knjižničarstvu, postavljalo se je tudi veliko vprašanj, zakaj posamezne določbe tega zakona niso bile uresni- čene. – Zagovorništvo knjižnic – pot za pridobivanje podpore okolja se je dotaknilo knjižničarjev kot nosilcev programov javne službe. Knjiž- ničarji smo namreč dnevno postavljeni pred nalogo, da moramo vedno znova zagovarjati javno službo ter nenehno zagovarjati vlogo in pomen knjižnic. V tem sklopu je bil predstavljen tudi prispevek šolske knjižničarke z naslovom Odnosi z javnostmi v šolski knjižnici. – Knjižničar za naslednje desetletje je bil tematski sklop, namenjen razmišljanju o nas samih, naših kompetencah in s tem povezanim vprašanjem. Izpostavljeni so bili izobrazba knjižničarjev, vizija razvoja formalnega izobraževanja, bolonjski študij in potrebne kompetence za knjižničarja. – Tematski sklop Knjižnična javna služba v digitalnem okolju je izpostavil dejstvo, da se veliko stvari v knjižničarstvu odvija v digitalnem okolju in ne le v tradicionalnih okvirjih. V tem ne bi smeli videti sovražnika, ampak zaveznika, saj se ti dve področji dobro dopolnju- jeta. Treba je najti način, kako digitalno knjižnico umestiti v obstoječi knjižnični sistem. Poudarjena je bila potreba po skupni in enotni strategiji razvoja knjižnične dejavnosti, ki bo enakovredno vključevala dejavnost knjižnic tako v analognem kot digitalnem svetu. Hkrati s predavanji so potekale številne delavnice in predstavitve posterjev. S posterji so se predstavile šolske knjižnice (OŠ Polje), splošne knjižnice, študenti bibliotekarstva, portal Kamra, ZBDS in drugi. Udeleženci kongresa so se lahko udeležili naslednjih delavnic: – mCOBISS, ki jo je pripravil IZUM; – medosebno komuniciranje, kjer so se pogovarjali o tem, kako v občutljivih položajih samo- zavestno izraziti svoje mnenje in ohraniti dobre odnose; – zagovorništvo za knjižnico in v knjižnici ter – delavnica Povej mi, kako misliš, in povem ti, kdo si!, ki je bila nadgradnja vabljenega predavanja Nastje Mulej. 1 ZBDS. (2013). Knjižničarski izzivi (17.–19. 10. 2013). Dostopno na: http://www.zbds-zveza.si/?q=node5/ knjiznicarski-izzivi (dostop: 8. 12. 2013). Slika 1: Predavanje šolske knjižničarke (foto: G. Škrlj). mali in veliki odmev Šolska knjižnica, Ljubljana, 23 (2013) 3/4, 254–256 255 Kongres je vključeval tudi pester spremljevalni program, saj so se prvi večer knjižničarji družili tudi na terenu in si ogledali Celje, celjsko knjižnico in druge znamenitosti. Drugi večer je bil namenjen Pravljičnemu večeru za odrasle in podelitvi nagrad Kalanovega sklada, katerega namen je, da pospešuje individualno in skupinsko strokovno, teoretično in raziskovalno delo sloven- skih knjižničarjev. Med Kalanovimi nagrajenci je bila tudi šolska knjižničarka Savina Zwitter, ki je nagrado prejela za svoj priročnik Pedagoško delo v šolski knjižnici. Pred zaključkom kongresa je bil predstavljen spominski sklad dr. Bruna Hartmana, ki podpira podiplomski doktorski študij bibliotekarstva mladih perspektivnih posameznikov, ki aktivno delujejo na treh področjih, na katerih je pustil pečat tudi dr. Bruno Hartman: aktivno delovanje v ZBDS, znanstve- noraziskovalna dejavnost in aktivna navzočnost v stroki. Kongres je sklenila zanimiva okrogla miza z naslovom Knjižničarski izziv 2013: skupna strate- gija/vizija razvoja slovenskega knjižničarstva? Kongresov v organizaciji ZBDS se šolski knjižničarji zaradi visoke kotizacije in trajanja kongresa skoraj ne udeležujejo. Tokratnega kongresa in okrogle mize sva se udeležila le dva šolska knjižničarja in tam je bilo še posebej izpostavljeno, da se ne udeležujemo skupnih kongresov. Res je, da imamo šolski knjižničarji na razpolago manj finančnih sredstev za izobraževanje, vendar obstajajo načini, da se kongresa lahko udeležimo. Kot predavatelji bi lahko bili šolski knjižničarji na teh kongresih bolj navzoči, saj naše delo ni nič manj ovrednoteno in vredno, kot je delo drugih knjižničarjev. Zavedati se moramo svoje vrednosti in biti ponosni na vse, kar v šolskih knjižnicah počnemo, svoje delo pa nato predstaviti svojim kolegom in tudi širši javnosti. Takšna srečanja so eden od načinov, da se predstavimo in promoviramo. Hkrati tako vzpostavljamo nova poznanstva, pridobivamo dragocene izkušnje in zanimive ideje. Če uresničimo eno samo od številnih, ki se nam porodijo na teh srečanjih, smo naredili veliko. Naslednje srečanje, kjer se lahko predstavite, bo že jeseni 2014, saj Zveza bibliotekarskih društev Slovenije pripravlja posvetovanje vseh sekcij. Uresničite svoje ideje, zapišite in ove- kovečite uresničevanje teh idej, spravite jih na papir in se z njimi predstavite na naslednjem posvetovanju. Slika 3: Priročnik Kalanove nagrajenke Savine Zwitter. Evropska konferenca o informacijski pismenosti (ECIL 2013) > Polona Vilar V dneh med 22. in 25. oktobrom 2013 se je v Istanbulu pod pokroviteljstvom Unesca in podpori IFLA odvijala prva evropska konferenca o informacijski pismenosti (European Confe- rence on Information Literacy – ECIL 2013). Organizatorja sta bila Oddelek za upravljanje z informacijami (Department of Information Management) Univerze Hacettepe in Oddelek za informacijske in komunikacijske znanosti Univerze v Zagrebu. Na njej se je zbralo izjemno veliko teoretikov in praktikov z vsega sveta, ki se ukvarjajo z informacijsko pismenostjo, informacijskim opismenjevanjem in sorodnimi koncepti. Število udeležencev (367) je preseglo celo pričakovanja organizatorjev, ki so se vseeno izka- zali z odlično pripravo in izpeljavo vseh dogodkov. Pripravili so polne štiri dni zelo bogatega programa, v katerem se je poleg plenarnih predavanj, predstavitev plakatov in sponzorjev Slika 2: Plakat Spoznavanje pravljic z mešanjem tradicionalnih oblik in moderne tehnike (foto: G. Škrlj).