Prvi večer osmega mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju je ponudil šest filmov, ki jih,lahko skupno označimo kot obetaven začetek festivala. Prireditelji pravijo, da so kvalitetni filmi enakomerno porazdeljeni na posamezne večere in bomo torej do torka, 21. oktobra, videli zanimiv in pester izbor. Sredine otvoritve festivala so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja Kranja, Slovenije, Gorenjske, Zveze telesno-kulturnih organizacij Slovenije, Planinske zveze Slovenije ter seveda delegacije iz tujine. Festival je odprl Stane Božič, predsednik skupščine občine Kranj, ki je poudaril vzgojni in informativni pomen prirediti^. — Foto: F. Perdan XXXIII. Številka 80 ^""italji: občinska konferenca 8ZDL ^^T"*« Kranj, Radovljica, Škofja Loka ^fejjtt - Izdaja Časopisno podjetje |C^»w*BJ - Glavni urednik Igor Slavec ^tovorni urednik Andrej Žalar LASILO SOCIALIS Kranj, petek, 17. 10. 198( Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^dnevnem uradnem obisku v SFRJ seje mudil podpredsednik •jSZNemške demokratične republike in minister pošte in ika% dr Rudolf Schulze s sodelavci. V sredo je gos obiskal :Wo- Najprej se je pogovarjal s predstavniki republiškega iz-li^Bvetaa sodelovanjuimed'državama na gospodarskem, znan ^Hničnem in kuldnem področju Z^^»/»%tf%t ^T^^nnicnem in Kulturnem ~—- ~„ f",,.A/7„M, ;„ C^^no priznano telefonsko centralo »metaconta« v Ljubljani in * ^tavamo avtomatskih telefonskih central Iskra v Kranju. '■oh to tudi Bled in okolico. trema, tobe in ozimnica mednarodni sejem stanovanjske flie z eno največjih gobarskih raz-v Srednji Evropi bo danes ob 10. uri predsednik škofjeloškega izvršne-•»veta Peter Petrič j|Na letošnjem jesenskem r ^»topanih preko sto raz-r*. ki na 5200 kvadratnih ^stavne površine prikazu-^Vponudbo pohištva, bele !_ "fekorative, tekstila, izdel-r1** obrti, kozmetike in dru-stvari, ki sodijo v opre-*njske hiše in njene oko-bo mogoče na sejmu likovna dela priznanih *5a raz8tavljalcev je tokrat iz 'sosednje Italije in Avstri-jj* jih je Se na lanskem tT**1* sodelovalo blizu dvaj-JJH z upadom Števila tujih J* .*v na sejmih v Kranju njihovo večjo zastopa-Podrobnih prireditvah v J*°jah Slovenije. »Krivca« nJ*ki sejem v zapletenem ■istemu in zaostrenih f dajatvah, zato se bo po-vprašanjih dogovoriti na republiški in zvezni'ravni. Med sejmom bo organiziran tudi posvet med gospodarstveniki z avstrijske Koroške in medobčinsko Gospodar* sko zbornico o nadaljnjih možnostih obojestranskega gospodarskega in medsejemskega sodelovanja. Zanimivost letošnjega sejma je po Številu različnih primerkov izredno bogata gobarska razstava, ki so jo prizadevni člani Gobarske družine Kranj pripravili v pomožnih sejemskih prostorih. S posebnimi skupinskimi popusti (pet dinarjev na osebo) skuhajo pritegniti k ogledu predvsem osnovnošolce in dijake Med sejmom bo odprta tudi gobarska kuhinja, za ozimnico pa je tokrat poskrbel Ten t ral. Sejem bo danes' ob 10. uri odprl predsednik Škofjeloškega izvršnega sveta Peter Petrič. Odprt bo do prihodnjega petka, vsak dan od 9. do 19. ure C. Zaplotnik Športni in turistični filmi Osmi festival odprt Kranj — V sredo, 15. oktobra, se je z uvodno slovesnostjo v kranjskem kinu začel osmi mednarodni festival športnih in turističnih filmov, ki bo trajal do 21. oktobra. V svoji šestnajstletni zgodovini si je pridobil sloves tudi izven naših meja, potrdil zaupanje, ki mu ga je poveril mednarodni svet za telesno kulturo pri UNESCU, ko ga je proglasil za mednarodnega, s čimer je kranjski festival postal prvi mednarodni filmski festival v Jugoslaviji. Tematsko specializirani festivali zlahka zaidejo v krizo, zato so si kranjski prireditelji oddahnili, saj je letošnja bera filmskih stvaritev na področju športa, rekreacije in turizma dokajšnja, prve ocene pa govore, da je raven višja kot v preteklih letih. Prispelo je 92 filmov iz tridesetih držav z vseh kontinentov, v festivalski spored je komisja za izbor uvrstila 41 filmov. Med njimi so trije domači, vsi slovenski. »Zadovoljni smo s številom sodelujočih držav, kakor tudi s številom poslanih filmov, saj dokazujejo, da ta mednarodna prireditev uspešno uresničuje svoje poslanstvo,« je na sredini slovesni otvoritvi dejal Stane Božič, predsednik skupščine občine Kranj. »Kranj je sestavni del Gorenjske in s tem tudi turističnega območja, ki naj ohrani številne naravne lepote, razvije in naredi dostopnega čim večjemu številu ljudi. Udejstvovanje v različnih športnih in rekreacijskih aktivnostih vse bolj postaja zahteva in potreba delovnega človeka. Zato sem prepričan, da imajo športni in turistični filmi dolžnost, da nas obveščajo in tudi vzgajajo. Poleg tega svet postaja vse manjši in hitro dosegljiv. Zato je festival spodbuda za spoznavanje različnih krajev, ljudi in razmer. Tako nas film tudi medsebojno povezuje, kajti čimbolj se bomo poznali, bolj se bomo cenili in medsebojno spoštovali,« je dejal Stane Božič. »Že skoraj šestnajst let vas pozdravljam s te scene,« je občinstvo pozdravil Dragan Jankovič, direktor kranjskega festivala in se zahvalil komisiji za izbor - Marjanu Ma-herju in Stanki Godnič, ki je izbrala tekmovalne filme ter mednarodni žiriji festivala, ki bo izbrala najboljše filme in jim podelila nagrade: zlati, srebrni in bronasti Triglav, nagrado komiteja za šport UNES-CA, ki jo po pomenu uvrstimo takoj za zlatim Triglavom ter plaketo Kranja za najboljšo selekcijo države. Žirijo, ki je preteklo sredo že prvič zasedala, vodi Rajko Sugman. v njej pa so še predstavniki Italije. Portugalske. Turčije in Cehoslova-ške. Posebno nagrado Metoda Ba-djure pa ho za najboljšo kamero podelilo Društvo slovenskih filmskih delavcev. M. Volčjak ! Uspehi naj bodo zgled L »Nujno je, da uresničimo dogovorjeno politiko plačilne bilance naše države. Ce bi presegli predvideni plačilni primanjkjaj, bi bilo to v neposrednem nasprotju s politiko gospodarske stabilizacije, hkrati pa bi ekonomske posledice bile zelo težke,« je med drugim na 13. seji CK ZKJ v uvodnem referatu poudaril predsednik predsedstva CK ZKJ Stevan Doronjski. Ta cilj lahko dosežemo s skrajnim omejevanjem nakupov v tujini in večjo uporabo domačih surovin ter repromateriala in z večjim izvozom, ki mora postati trajna usmeritev razvoja. Čeprav dosežki marsikje niso veliki, je med njimi vrsta omembe vrednih. Tako so si v kranjski Iskri v slabem letu dni zagotovili pri domačih proizvajalcih vrsto sestavnih elektronskih delov, ki so jih prej uvažali iz Amerike, Zahodne Nemčije, Francije, Belgije in drugih zahodnoevropskih držav; Ela iz Novega mesta, Elmos iz Svetozareva in ljubljanski Elektrovod jim v kooperaciji izdelujejo konektorje, v Iskrini tovarni Feriti v Ljubljani so začeli izdelovati komponente na feitnih jedrih, zagrebški RIZ optoliza-torje, Iskra iz Šentjerneja posebne upore. Iskra iz Mokronoga kondenzatorje za profesionalne naprave, Polprevodniki iz Trbovelj in Ei Niš diode, Iskrini Magneti magnete za telefonsko slušalko, Inštitut Mihajlo Pupin iz Beograda kremenčeve kristale in še precej takšnih primerov je. To dokazuje, da se ob dobrem sodelovanju med delovnimi in temeljnimni organizacijami v okviru sestavljene organizacije marsikaj, kar je bilo »nujno« potrebno kupovati v tujini, da narediti doma. Veliko se bo najbrž Se dalo narediti. Tako v Iskri menijo, da bi lahko v svetozarevski tovarni kablov lahko začeli izdelovati kabel, iz katerega v novomeški tovarni ELA zvijajo spiralne vrvice za telefonske slušalke in ga morajo uvažati. Iskra Železniki mora uvažati lakirano žico za navitje elektromotorjev, ker domača iz Bora ni uporabna za elektromotorje zaradi neka ko vost nega laka s katerim je prevlečena, čeprav tehnološki postopek ni tako zahteven, da ga domači strokovnjaki ne bi znali izpeljati. Tudi pri izvozu se premika na bolje. Iskra se je obvezala, da bo izvozila za 10 milijonov dolarjev več, kot je planirala v začetku leta, prav tako bo več prodala na tuje Sava in Se vrsta drugih delovnih organizacij. Prav na vrhu po povečanju izvoza je na .Gorenjskem čevljarska industrija. Čeprav so bili že prvotni plani v poprečju za dobro petino večji od lanskih, so Alpina, Planika in Peko zlasti v družnem polletju izvozne plane še enkrat zelo povečali. Tako bodo v Planiki namesto predvidenih 18 milijonov dolarjev iztržili od izvoza kar 30 milijonov dolarjev, od tega dve tretjini na konvertibilnem področju. Izvozili bodo skoraj polovico proizvodnje. V Peku bodo izvozili približno 40 odstotkov izdelane obutve in sicer so na konvertibilno področje v začetku leta predvideli slabih 19 milijonov dolarjev izvoza, dodatno pa so plan povečali še za milijon in 360 tisoč dolarjev. Na klirinško področje pa so planirali za 3,83 milijona dolarjev izvoza, ki ga bodo do konca leta potrojili. Alpina pa je planirala izvoz na konvertibilno področje v višini 4,5 milijona dolarjev in bo iztržila za milijon dolarjev več, na vzhodno tržišče pa naj bi prodala za 5 milijonov dolarjev, vendar imajo sklenjenih pogodb kar za 12 milijonov dolarjev. L. Bogataj 8. STRAN: Slovenjgra&ka razstava omače in umetne obrti 13. sejem stanovanjske opreme kranj jubilejna razstava gob 17.-24.10. — 10. jubilejna razstava gob, — brezplačne pokušnje, — velika izbira gobjih specialitet — ugoden nakup ozimnice, — cvetje in lončnice O L, AS 2.STRAN PETEK. 17. OKTOBRA PO JUGOSLAVIJI Pritožbe članstva Predsedstvo sveta ZSrJ je razpravljalo o pritožbah in prošnjah članov sindikatov, ki jih je svet ZSrJ letos prejel skoraj 200(7. republiški in pokrajinski sveti pa čez 5000 medtem ko je bilo prošenj in pritožb v vseh organizacijah več kot 100.000. Člani pred sedsfra so menili, naj pri svetu ZSJ ustanovijo komi sijo za prošnje in pritožbe, ki bo hkrati ščitila osebne in samoupravne pravice delav cev. To zaščitno vlogo so i sindikatih že tako zanema rili, da predsedniki osnovnih organizacij in občinskih sin dika tov v sporih raje stopijo na stran vodilnega osebja organizacij, kot pa na stran delavcev. Pritožbe na svet ZSJ so pogosto posledica takšnega ravnanja. Zaupanja delavcev v naš sistem ne smemo zanemariti, zato je treba te zadeve reševati čim-hitreje. Knjiga Titovih intervjujev V Zagrebu so predstavili najnovejšo knjigo »Josip Broz-Tito — intervjuji«, ki sta jo skupaj izdali založbi Avgust Cesarec iz Zagreba in Mladost iz Beograda. Ob knjigi, v kateri so objavili 45 izbranih pogovorov predsednika Tita z novinarji domačih in tujih časopisnih hiš. poročevalskih agencij, radijskih in televizijskih postaj v obdobju od leta 1944 do 1979. je govoril izvršni sekretar predsedstva CK ZK Hrvatske Peter Piskač. Knjiga vsestransko osvetljuje zgodovino socialistične. samoupravne in neuvrščene Jugoslavije in zgodovinsko rfogo tovariša Tita pri utemeljevanju širokih in jasnih vizij njenega svobodnega in samostojnega razvoja. Knjiga ima blizu 650 strani in je svojevrsten dokument o razvoju jugoslovanske družbe ter o političnih, gospodarskih in drugih vprašanjih, o katerih je sve"t od Tita zahteva/ mnenje in predloge za njihovo rešitev. Zeleni vlak bo še vozil Vprašanj ali bo dolenjski zeleni vlak še vozil ali ne. ni več. S tem. ko so izvršni sveti dolenjskih občin s pomočjo združenega dela zagotovili 69 stalnih letnih vozovnic, je železnici zagotovljena ren tabilnost Železničarji pa so prisluhnili pripombam uporabnikov. Naredili so novo postajališče Novo mesto — Center pri domu JLA. niso pa mogli znižati cene vozovnic, prav tako pa niso mogli spremeniti voznega reda. Pohištvo za Sovjetsko zvezo Predstavniki zunanjetrgovinskega podjetja Eksportles iz Moskve so s predstavniki delovne organizacije Jasen iz Kraljeva in Jugodrvom iz Beograda, ki se neposredno ukvarja z izvozom v SZ, podpisali sporazum o izvozu dnevnih sob, spalnic in klubskih garnitur. Jubilej v Dubravi Zagrebška občina Dubra va, kjer je bila 20. oktobra, pred štiridesetimi leti pod odsti'om tovariša Tita zgo dovinska V. državna konferenca KPJ, ta dogodek pro lavljajo z vrsto prireditev, saj gre za jubilej, ki je za vse naše narode in narodnosti izrednega pomena. Odprli bodo tudi novi oddelek mu žeja V državne konference KPJ in sicer v hiši, kjer je bil ta zgodovinski sestanek r Svet v tem tednu Kranj — V sredo popoldne se je v Kranju sestal svet varčevalcev Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske, ki je obravnaval osnutek programa informativno-propagandne dejavnosti J.B-TBG v srednjeročnem obdobju 1981 — 85 in osnutek akcijskega pn>grama in-formativno-propagandne dejavnosti banke za leto 1981. Posebej pa so spregovorili še o nagrajevanju mladih varčevalcev na območju Gorenjske. — Foto: D. Dolenc Mladi brigadirji pohvaljeni Na radovljiškem posvetu so ocenili potek in delo mladinske delovne akcije v Bohinju — Mladi so opravili veliko dela ter prejeli številna, priznanja Radovljica — Minuli petek so se sestali v Radovljici predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in skupščine občine ter skupaj z občinsko konferenco ZSMS in vodstvom republiške mladinske delovne akcije Bohinj 80 ocenili letošnjo akcijo v Bohinju. V Bohinju je bila prvič republiška mladinska delovna akcija, mladi iz vse Slovenije pa so delali pri kanalizaciji, vodovodu in polaganju PTT kabla od Ribčevega laza do Mladinskega doma. Od 7. junija do 30. avgusta je v republiški mladinski delovni akciji sodelovalo 495 brigadirjev v 13 brigadah, od tega je bilo 46 odstotkov dijakov, 16 odstotkov učencev, 4 odstotke študentov in 26 odstotkov delavcev. Mladi' niso mogli zaključiti vseh del, zato je bilo na gradbišču tudi po uradnem zaključku akcije še 34 mladih, ki so delali pri izkopu in dela tudi uspešno sklenili. Vrednost opravljenih del na republiški mladinski akciji je 6 milijonov 600.000 dinarejv, kopali pa so na 2100 metrov dolgi trasi. Dela so bila izredno zahtevna in težavna, saj so morali globoko kopati, zelo pa je na- Slovesnost RADOVLJICA - V veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica je bila 10. oktobra skromna, a prisrčna slovesnost preživelih borcev Gorenjskega vojnega področja iz radovljiške občine. V sodelovanju z občinskim odborom ZZB JJ0V Radovljica jo je pripravil domicilni odbor ob .35-le t niči osvoboditve in borbe na Poreznu. Udeležence je predsedujoči Janko Urbanc-Olga. nekdanji komisar gorenjskega vojnega področja spomnil na izredne zasluge pripadnikov te enote v sklepnih bojih za osvoboditev Gorenjske, njihov delež v težki borbi in bojih na Poreznu in zlasti na prizadevanja, ki so jih vložili po osvoboditvi v izgradnjo domovine. Nekdanji borci, kurirji in obveščevalci so še vedno pripravljeni aktivno delati v svojih sredinah in prispevati svoj delež razvoju samoupravne socialistične skupnosti in izpolnjevati izročilo tovariša Tita. V znak hvaležnosti in priznanja za zasluge NOB in povojni socialistični izgradnji je v imenu domicil-nega odbora podelil 71 preživelim borcem plaketo Porezen 35 in brošuro Porezen 1945 do 1980. Za sodelovanje in pomoč domicilnemu odboru Gorenjskega vojnega področja so prejeli plakete tudi skupščina občine Radovljica, občinski odbor ZZB NOV Radovljica, garnizija JLA Bohinjska Bela. trgovska delovna organizacija Murka in delovna organizacija Veriga Lesce. Za izreden prispevek k ohranjevanju, umetniškem, literarnem in likovnem upodabljanju NOB na Gorenjskem pa sta bila enakega priznanja deležna tudi Tone Svetina in Miha Klinar z Bleda. Vsem borcem Gorenjskega vojnega področja, komand mest in partizanskih straž so podelili vpraša Ine liste, s katerimi želi domicilni odbor dobiti podatke za točen pregled vseh preživelih in izdajo monografije teh enot gajalo tudi vreme. Prav zato so mladi delali tudi ob sobotah in nedeljah, pomagali pa so jim še radovljiški mladinci in vojaki. Najprej so načrtovali le položitev kanalizacije, PTT kabla, elektrike, potem pa so dodatno sprejeli sklep, da bi napeljali tudi vodovodne cevi. Prav zaradi dodatnega načrta so imeli nekaj organizacijskih problemov, precej pa se je povečal tudi obseg del. Vendar pa so brigadirji dobro opravili svoje delo, saj so povprečno presegli normo mladinske delovne brigade za 146 odstotkov. Tudi naselje, kjer so prebivali, je bilo dobro urejeno, mladi pa so se ukvarjali s številnimi interesnimi dejavnostmi. Osnovna oblika idejnopolitičnega usposabljanja je bila mladinska politična šola Edvard Kardelj, ki so jo pripravili skupaj z Delavsko univerzo v Radovljici. Zaključilo jo je 200 brigadirjev, ki pa so se udeleževali tudi drugih predavanj, seminarjev in sodelovali pri Kidričevi bralni znački. Prejelo jo je 60 brigadirjev mladinske ^delovne akcije v Bohinju. V prostem času so imeli še številna kulturna in športna srečanja, pri katerih so sodelovali Zveza telesno-kulturnih organizacij občine in Zveza kulturnih organizacij občine. Mladi so navezali stike še z delovnimi organizacijami v Bohinju in z radovljiškimi mladinci. V mladinski delovni akciji Bohinj 80 je 236 brigadirjev prejelo pohvale, 130 pa udarniške značke. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki so jih na zadnjem posvetu tudi obravnavali, je republiška mladinska delovna akcija povsem uspela, mladi so upravičili zaupanje in opravili veliko dela. Prav zato bodo mladinski delovni akciji v Bohinju podelili tudi priznanja občinske skupščine Radovljica. D.Sedej Kampučijska odločitev NEW YORK — Organizacija združenih narodov je v torek iii vala pomembno zmago, ki lahko veseli svetovno javnost, saj je to ga plemenitih in v ustanovni listini Organizacije združenih narodov: pisanih načel. Torkovo glasovanje je bilo tudi obsodba ogresije skusov z orožjem in nasiljem krojiti usodo nekega naroda ter vzeti pravico, da sam odloči o svoji usodi. Gre za primer Kampučije, članice Organizacije združenih v katero so vkorakale enote Vietnama, povzročile strahotno ljudi in bezanje v sosednje države in pregnale zakonito vladcT Pota. Dolgo že socialistično in neuvrščeno državo izčrpava boj, v rem umirajo nedolžni ljudje, oropani doma in človeka vrednega; nja. Že lani je morala generalna skupščina Organizacije zdrui rodov glasovati o predlogu, da predstavniki zakonitega kampi... režima v palači ob East Riverju nimajo sedeža in da bi morali tovno organizacijo predstavniki novega režima Henga Samrina čenega med vietnamsko invazijo. Generalna skupščina je lani da v svetovni organizaciji režim, oblikovan z invazijo, nima m je v skladu z načeli ustanovne listine Organizacije združenih . Letošnje glasovanje je bilo podobno lanskemu. Opazna pa je vost: zastopniki novega režima in njegovi zagovorniki so lani tenai zastopstvo v svetovni organizaciji, letos pa na tem niso vzCajW ampak so zagovarjali politiko »praznega sedeža«. Tudi ta inačici bila sprejeta. Predlog za »prazni sedež« po nekaterih ocenah pomeni prvi korak k ustoličenju novega režima, kar bi v bistvu l, nilo priznanje vojaškega posega, kar pa bi brez dvoma sedanji pokfej tem delu sveta še poslabšalo: Svet mora težiti k mirnemu retafl tega in podobnih problemov, ne pa popuščati pred najrazličnejšim! tiski. Na torkovem glasovanju je bilo zanimivo ponašanje velesil J* jetski predstavnik je sicer šel na govorniški oder, vendar je dejal, i stvari v bistvu »nespremenljive«, Američan pa v razpravi sploh bij loval, ampak je glasoval za večino rekoč, da ni mogoče računati i znanje režima, ki je prišel na oblast s pomočjo invazije in se vj z okupacijo. Vseeno je k temu treba dodati, da takšno neust ponašanje ne prispeva k razreševanju problemov. Za zdaj še ni da bi se bil pripravljen Vietnam pogovarjati o politični rešitvi_ čijskega problema, čeprav tudi omenja tak način reševanja. To je bližno enako kot z Afganistanom, kjer je tudi govora o političnem' vanju problema, pa stvar ostaja nespremenjena in več ali mani dokončna. Vojna med Iranom in Irakom se nevarno približuje vrelišču.' utegne imeti hude posledice. Obe strani napovedujeta boj do kc do zadnjega. Stopnjevanje spopada povzroča vedno večji svetu, izčrpava obe državi, vnaša nesoglasja med arabske in is— države, stopnjuje možnost, da se zunanje sile vmešajo v spooad vi resu zagotavjanja nafte in povečuje nevarnost, da se bodo dm vojne prenesle z naftnih polj in rafinerij ter drugih gospodarskih tov na civilno prebivalstvo. Poročila z bojišča govorijo, da se nrfo.. Irak na novo ofenzivo, določene spremembe pa je čutiti tudivSi Spopad s sosedom združuje doslej sprte politične sile v Iranu ^1* bilo, da so bili pozvani v domovino nekateri vojaški strokovnjaki t danjega iranskega režima, prav tako pa država razvija Živahne >' tično aktivnost in skuša dobiti v svetovni skupnosti čim več kov. Jugoslavija je zaskrbljena zaradi rastočega spopada med d\ neuvrščenima državama, je izjavil predsednik predsedstva SFRJ C tin Mijatovič med pogovorom z iraškim odposlancem Hekmatom I himom. Ponovil je stališča naše države, da je miroljubna rešitev pot sprave in da morajo neuvrščene sprožiti akcijo za umiritev j in oblikovanje pogojev za pogajanja. J Košnji Priznanje izumiteljev železarni BEOGRAD — V spomin na 12. oktober 1941. leta. ko je tovariš Tito poslal sporočilo svojim borcem, naj z ustvarjalnim delom izpolnjujejo stara in odkrivajo nova orožja, so jugoslovanski izumitelji oktobra letos prvič proslavili svoj praznik. Na slovesni seji Zveze izumiteljev Jugoslavije 13. oktobra v Beogradu, ki so se je udeležili tudi ugledni družbenopolitični delavci iz naše domovine, je sekretar zveze Milan Božič govoril o potrebi po nadaljnjem utrjevanju te organizacaje. Med drugim je poudaril, da lahko naši izumitelji v dobršni meri pripomorejo k ustalitvi našega gospodarstva s spodbujanjem razvoja domače tehnologije in rasta delovne storilnosti. Ob tem je govornik naglasil. da ima spodbujanje ustvarjalnih sti delovnih ljudi v naši ekonomski pomen, saj r oblikovanju samoupravne*' stične osebnosti delavca. > ca, prav tako pa tudi. da delo izumiteljev v priho**] nagrajevati. Družbeno priznanje i»J| Ijem izrazili ob koncu slo*«** so štirim kolektivom pode* memben prispevek k raivc*L teljstva listino zveze. de***] meznikom pa listino in rit*' Med 41 dobitniki plaket je zarna Jesenice, ki je po voj storila na področju izurai*-novatorstva. Podelili so pr»* diplom. (S) Delovni koledar JESENICE Radovljica - Da bi zagotovili produktivno zaposlovanje in polno izkoriščanje delovnega časa naj bi po temeljnih organizacijah združenega dela in po delovnih organizacijah postopoma odpravljali togo razporeditev delovnega časa in uva-ali prožnejše oblike. Zavzemali naj )i se za drseči, gibljivi, večizmenski. deljeni, zimski in letni delovni čas in ne nazadnje tudi za enotni delovni koledar posebno delovnih sobot v občini. Pri občinskem sindikalnem svetu so zato pripravili predlog delovnega koledarja za prihodnje leto. Z enotnim delovnim koledarjem naj bi dosegli več učinkov, ne nazadnje naj bi bolj izkoristili javna prevozna sredstva in s tem prihranili na energiji. Vse temeljne in delovne organizacije naj bi o koledarju razpravljale, pripombe pa poslale občinskemu sindikalnemu svetu. Na osno vi predlogov in pripomb bodo predstavniki LIP Bled, Verige Lesc<\ Elana Begunje in Iskre Otoče napravili analizo in skupen predlog ter nato sklicali skuf>en posvet z vsemi predstavniki industrijskih organizacij združenega dela za sporazum o enotnem delovnem koledarju. D S V torek, 21. oktobra, ob 16. uri se bo sestalo predsedstvo konference Socialistine zveze na Jesenicah. Udeleženci «*J obravnavali poročilo o preskrbi z osnovnimi življenjskimi par™ mi v občini, poročilo koordinacijskega odbora za kadrovska vp možnih kandidatih za nove člane izvršnega sveta občinske sr* predlog za imenovanje delavcev na dolžnostih upravnih orr* ske skupščine. Razpravljali bodo tudi o predlogu za sklic konference Socialistične zveze. (S) RADOVLJICA V ponedeljek, 20. oktobra, bo v veliki sejni dvorani skupek*1] ne Radovljica skupni posvet o predlogu pravil in o proji« osnovnih organizacij Zveze sindikata delavcev, zaposlenih S obrtnikih. Posvet sklicujejo na pobudo mnogih delavn* zaposleni pri zasebnikih. V ponedeljek, 20. oktobra, bo razširjena seja komite« konference ZKS Radovljica, na kateri bodo spregovorili »p vprašanjih za pripravo razširjenih sej komitejev občinskih ZK na Gorenjskem SK. LOKA Danes ob 17 uri bo seja predsedstva OK SZDL ObravaaJ uantsooi/ .u i stalSča sveta za \n&* preskrbo v občin,, sklepe^.n ^ ^ . preimenovan |»' naziva skupščine na osnutek dogovora varstvo okolja občine Skot.ia Loka o oblikovanju družbenefa Hm. 17. OKTOBRA 1980 3. STRAN G L« A S Spremenjena kranjska resolucija ij - Spremenjena gospod a r-mja so bila vzrok za zvezne in republiške re-o izvajanju letošnjega druž-ilana. Gre v glavnem za tri nižjo rast družbenega in materialnih okvirov i nasploh, brzdanje vseh oblik - in spremembe v politiki ter ^tiren. »-V^membam zvezne in republi-iHolucije morajo biti prilagoje-* tndi občinske resolucije o politiki Mnja letošnjega družbenega pla-Kranjska občinska skupščina je predlog izvršnega sveta že spremenjeno resolucijo. Družbeni proizvod ne bo naraščitl po 7 do 8-odstotni stopnji, ampak ho letošnja rast družbenega proi/vovornik.Koro4ka Bela - Kra-s*upnost Javornik-Koroška *di rned največje krajevne ijjfj v jeseniški občini in se * leta ukvarja s precejšnjimi na'nimi in drugimi problemi. ^J*ni Javornika in Koroške P* *o z de\om krajevne skupno-zadnjih letih lahko povsem za-"aj so tako po Javorniku 60 Koroški Beli že asfaltirali ve in cest. povsem pa je uspela ^dnja akcija napeljave tele-omrežja. V krajevni skup * tudi že pripravljajo na -*Jo vroče vod a po Koroški Beli '*V>rniku. za napeljavo telefonskega *fl je naletela po vsej krajevni ^*ti na velik odmev, prijavilo ^''naročnikov za telefon, ki so *****vali po 15.000 dinarjev. r'aročniki so tudi vse temeljne Heije združenega dela v kra-tw "kupnosti. tako Gradbinca. x'^falne. Gorenjskih oblačil in Največ naročnikov je na Ko kjer je veliko, cest in ulic. *' **• vsi lastniki hiš ali sta-H naročili telefonski priklju- *J*vna skupnost Javornik-Ko |a je podpisala pogodbo s Ujetjem iz Kranja in po po naJ hi naročniki dobili pri vendar so se sobote jevna prispevku dejavnost. a*voi kVti aprila leto« zemeljska dela nekoliko zavlekla, tako, da naj bi priključke dobili le tošnjo jesen. Pri zemeljskih delih, izkopih so se še posebno izkazali brigadirji mladinske delovne brigade z Jesenic, ki so kopali jarke vse proste > in opravili veliko dela. Kra-skupnost pa se je odpovedala za drobno komunalno . da so bili kriti stroški mladinske delovne brigade. Naložba je veljala 7 milijonov 500.000 dinarjev, akcija, ki jo je pri zadevno vodila in spodbujala krajevna skupnost, pa naj bi se čimprej končala. Po dogovoru s PTT podjetjem iz Kranja naj bi začeli napelje vati priključke po I. oktobru in najprej priključili tiste naročnike, ki so znesek po pogodbi že plačali. Tako je zdaj v krajevni skupnosti .Javornik-Koroška Bela vse na red. vsa zemeljska dela opravi jena. večino zneskov le vplačanih in bodoči telefonski naročniki le upajo, da bo do delavci PTT prometa i/ Kranja po dogovoru in kaj kmalu začeli z delom. Vsekakor bo ta obsežna akcija rešila izredno pereč krajevni problem, na katerega krajani opozarjajo že leta in leta. Zdaj so samo izredno zaželeni in težko pričakova ni monterji PTT prometa iz Kranja, ki naj bi akcijo končno tudi sklenili • I) Sedej Vendar pa ob tem velja omeniti, da pa krajevne skupnosti s predlaganimi osnutki programov samoupravnih interesnih skupnosti niso zadovoljne, češ da še zdaleč ne zajemajo vseh potreb krajevnih skupnosti. Opaža se torej povsem drugačen pristop k istemu vprašanju v združenem delu in krajevni skupnosti. V organizacijah združenega dela proizvajalci hitro zraču-najo, kakšno obremenitev pomeni večji dinar za šolstvo, zdravstvo ali za komunalo in hitro vedo, kakšne so gmotne možnosti za razvoj in obseg skupne porabe. V krajevni skupnosti pa se »kc* porabniki« obnašajo povsem drugače in razmišljajo predvsem o tem. kako bi največ potegnili iz »vreče« posamezne interesne skupnosti. Ker se v združenem delu niso uspeli sporazumeti, da bi dajali več za krajevne skupnosti, bo nekatere naloge SIS potrebno prenesti v naslednji srednjeročni program ali pa jih' celo opustiti in o tem se prav sedaj zaključujejo razprave v krajevnih skupnostih. Pri tem naj velja, da je v potrebah krajevnih skupnostih mogoče seči le tako daleč, kot to zmore združeno delo. L Bogataj Preskusi znanja po regijah! Kranj — Se enkrat so gorenjski obrtniki na odboru za drobno gospodarstvo pri Medobčinski gospodarski zbornici spregovorili o tem. da bi morali preskuse znanja za izdajo obrtnih dovoljenj delati po regijah, ne pa centralno v Ljubljani, kjer se stvari nikamor ne premaknejo. Po pet mesecev čakajo ljudje na te preskuse, obrtna dovoljenja pa leže na občini, namesto, da bi delo takoj steklo. Na seji odbora so tokrat imenovali 3-člansko komisijo, ki naj bi želje gorenjskih obrtnikov prenesla v Ljubljano in zahtevala, da se pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko ustanovi komisija za preskus znanja, ki bo seveda delala po enotnih kriterijih, kot jih zahteva republika. Zanimivo je, da po vseh regijah prihajajo do enakih ugotovitev. Tako, kot Gorenjska, postavlja zahteve tudi Štajerska. D. D. Nadzor nad sobami Radovljica - Člani radovljiškega izvršnega sveta so na nedavni seji temeljito spregovorili o problematiki oddajanja zasebnih sob v občini. Medobčinska gospodarska zbornica je letos septembra že organizirala posvetovanje o problematiki oddajanja sob.-Sprejeli so več sklepov, s katerimi so se strinjali tudi člani radovljiškega izvršnega sveta. Tako naj bi opredelili kriterije kategorizacije soh. pripravili predlog organizacije posredniške službe in predlog pogodbe med posrednikom in lastnikom, predvsem pa naj bi nudili ugodnejše kreditne pogoje. Na Bledu naj bi izdali skupen katalog zasebnih sob. organizirali pa naj bi tudi turistično inšpekcijo. Zadnja leta pa je vse več lastnikov zasebnih sob. ki ne prijavljajo svoj«- dejavnosti. V občini so se zato zavzeli, da je treba poostriti nadzor nad tistimi, ki oddaja jo /asebne sobe. D. S. .>)<«.. « <<■ i' > \ . i i- r ji 4 ukrepe s katerimi bodo bor*J ganizirali proizvodnjo in k*1^ ročne ukrepe, ki so namen«* ključno pnzadevanjem za ** čitev letnega načrta. Med prvimi velja omeniti pa*f z Iskro-ZORIN za pomoč pr f;anizaciji dela, racionalizacij ovnih opravil in uvajanju ač4 vite delavniške dokumentacije' dalje načrtujejo prehod nt nalniško obdelavo podatkov *J ditev tehnologije montaže s p**, no opremo. Izrednega poraenj tem je tudi dobro planiran« 3 izvodnje, saj bo tako lahi izkoriščen delovni čas in zmogljivosti. Med ukrepi, ki morajo dati takoj pa je sprotno planiran* ~ in določanje rokov, pravočasna prava materiala, dokumen potrebne informacije, prei delavcev na tista delovna kjer se pojavljajo konice in izkoriščanje delovnega časa večanje delovne discipline " lavec bo za delo, ki ga bo q odgovoren in sicer ga bo mor* viti kvalitetno in v roku. Ce javijo konice pa je treba dele viti ne glede na čas. otroke do 14. leta dobimo posebne potne liste z veljavnostjo 2 let. Le 85 dinarjev stane. In dosti se jih odloča za nove potne liste, ki bodo imeli veljavnost pet let, z možnostjo enkratnega podaljšanja, se pravi, da jih bomo imeli v rabi deset let. Lani so izdali na tem referatu okrog 15.000 potnih listov, novih in podaljšanih, letos pa je ta številka že 13.000. Računajo, da bo do konca leta šlo skozi njihove roke okrog 20.000 potnih listov. To pa je ogromno delo. Pa ko bi bilo samo tisto, kar stranka vidi: pregled formularja. lepljenje kolekov, izpisan potni list in žig. Pa to še zdaleč ni vse. Poleg rdečih potnih listov, kakršnih smo vajeni, izdajajo in podaljšujejo tu še stalne obmejne propust niče za prebivalce obmejnih področij, obmejne izkaznice za lastnike zemljišč, ki imajo zemljo na tej in oni strani meje, začasna in stalna dovoljenja za gibanje v mejnem pasu za lovce, planince, gorske reševalce itd. In koliko je sitnosti in dela okoli izgubljenih potnih listov, preverjanja podatkov o osebah, ki so prišle iz drugih krajev, drugih republik, urejanje dokumentov za tujce, ki prihajajo k nam začasno, stalno... Se in še opravkov in del. Pa ko bi bile stranke vsaj disciplinirane in prihajale posamič, da ne bi toliko motile pri delu, pa se jih tam ob sredah ob tretji uri natepe. kot bi samo tisto uro izdajali potne liste. Priznam, tudi mene je svoj čas motil tisti napis na vratih: »Vstopajte posamič!« Pa je resnično potreben. Kajti, čeprav izgleda enostavno, je to sila natančno delo. ki zahteva zbranost, celega človeka. Vsaka najmanjša pomota je lahko usodna za potnika. Ce bi se v naglici zgodilo, da bi samo zakovice pri sliki pozabili pritisniti ali suhi žig, bi ne mogli čez mejo. .. Natančnost, natančnost in še enkrat natančnost. In če hočeš delati, kakor je treba, moraš imeti mir. Nič čudnega, da si žele dekleta tam, da bi imela vsaj en dan v tednu brez strank. Tako si pa mirne ure lovita pred in po uradnih urah. Pa je teh res premalo. In izpolnjevanje vprašalnikov! Kolikokrat jih morajo izpolniti same, ker stranka nima s sabo očal. Potem prerekanje okrog slik. Navadno prineso stranke slike iz rosnih let, danes je pa njihova podoba že precej drugačna. In če so na sliki brki, morajo biti tudi zares pod nosom, sicer s potnim listom ne bo nič. Ali pa jih bodo na meji zavrnili. Kot so jih že! No, red je red in potni list je resna stvar. Ne prilože mu kar za šalo opozorilo, da ga skrbno čuvajmo doma in da ga ne nosimo vedno s seboj, sploh pa ne v zunanjih žepih oblačil, v odprtih torbicah in ga ne puščajmo v avtomobilih ali tako. da bi prišli do njega otroci, ki bi ga lahko poškodovali ali tuje osebe, ki bi ga lahko zlorabile. T«» je vendarle edini dokument, s katerim se lahko uradno predstavljamo v tujini in z njim dokazujemo istovetnost in državljanstvo SFRJ. In da bo vse v redu. opravimo tudi mi svoje: vsaj čitljivo izpolnimo tisti vprašalnik do konca in osebno izkaznico prinesimo s seboj. To je pa resnično najmanj, kar lahko storimo, da tovarišicam na tem referatu olajšamo vse skupaj. D. Dolen« J Nujen nemoten prevoz premogi Za nemoten prevoz premoga je nujno poi dobra organizacija prevozov in razklai vagonov V Sloveniji bo v letošnji kurilni sezoni primanjkovalo približno 305.000 ton premoga, ki ga bo treba kupiti v drugih republikah. Po do sedaj sklenjenih pogodbah bo Slovenija morala dobiti iz Srbije 250.000 ton, iz Bosne in Hercegovine 50.000 ton in 5.000 ton premoga iz Kosova. Iz slovenskih premogovnikov pa bo do porabnikov potrebno prepeljati še 300.000 ton premoga, ki bo v tem času nakopan. Za prevoz premoga bo železnica potrebovala več vagonov, kot običajno. Ker jih na območjih, kjer premog nakladajo, ni dovolj, jih bo morala dobiti od drugod, tudi iz tujine. To bo seveda podražilo stroške, je pa nujno, če hočemo, da bodo potrošniki preskrbljeni s kurivom. Problem je še toliko večji, ker prevoz premoga sovpada i prevozom sladkorne pese in drugih jesenskih pridelkov. Da bi ublažili težave, ki jih imajo s pomanjkanjem vagonov, jugoslovansko železniško gospodarstvo Krediaga posebne ukrepe tako pri že->znici kot pri uporabnikih. Na železnici bodo zagotovili, da se bo čimveč premoga prepeljalo na rednih vlakih, pri tem pa bo potrebno zagotoviti pravočasno nakladanje in razkladanje vagonov. Slednjega morajo organizirati predvsem uporabniki, ki morajo s tem zagotoviti, da ne bi bilo zastojev. Sedaj vozita dva vlaka iz Koluba-re v Ljubljano in Šoštanj, vendar je to premalo. Potrebna bosta še najmanj dva vlaka. Premog vozijo tudi iz Rosne in Hercegovine v posameznih skupinah vagonov, kar ustreza približno enemu vlaku dnevno. Da bi prevoz tudi v bodoče čim- be bodo oblikovali tudi po vsa>J j ah in njihova naloga bo spremljanje prevozov ter nja vagonov. V štabe so tudi največji porabniki. 0 prevoza in razkladanja raoiajtj sproti obveščati izvršne svete • skih skupščin in komiteje oW konferenc ZKS. Gre pred>'se» . da bodo tisti, ki bodo zakriviš £ na progah, zlasti pa pri rad^H nju, sami nosili posledice Kredite le za proizvodnjo hrane Kranj — Izvršilni odbtv Ijanske banke - Temeljne Gorenjske je na 7. redni pravljal tudi o kreditiranju širšega družbenega pomena je šlo za kreditiranje pr pri investicijskih na loj močju SR Slovenije, temeljne banke LB sredstva. Do hudih p rek k prišlo pri Železarni Store Koper. Slovinu. Julonu. dušika Ruše, Tovami zdravi: in Železarni Ravne. Samo bilo treba za njihove pr zbrati 679 milijonov dinai. silni odbor Ljubljanske bank* TBG je sprejel sklep, d? pokrijejo le prekoračitve izgradnjo sladkorne tovar možu v višini 409.77P vendar pod zaostrenimi Izvršilni odbor se je odločil » no sladkorja predvsem zato. bolj nemoteno potekal, je železniško m proizvodnjo hrane, katen gospodarstvo oblikovalo poseben mo dati v tem trenutku v» pajtT štab. ki ureja prevoze. Podobne Sta STIK, 17 OKTOBRA 1980 KULTURA 5.STRAN G LAS Ivan Mohorič Pwtddi petek so se v Ljubljani •j*ttM^rji zadnjič poslovili od J*fok*tnega strokovnega sode-to Ivana Mohoriča rfan Mohorič je bil publicist, v JJjan devetdesetem letu je za ^1 jen jak o delo na področju raz-*ovanja in pisanja slovenske •"•Podarake zgodovine prejel go-••■jsko Prešernovo nagrado. industrije in trgovine. Preštudiral je na stotine dokumentov, iskal podatke pri mnogih ljudeh, opravil Številna pota, da je nabral dovolj gradiva. Analiziral ga je in povezal in tako napisal vrsto knjig, med katerimi moramo omeniti nekaj najpomembnejših: Dvatisoč let železarstva na Slovenskem, Industrializacija Mežiške doline. Mednarodni pomen rudnika živega srebra v Idriji. Zgodovina železnic na Slovenskem, Zgodovina obrti in industrije v Tržiču, Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču. Obrt in industrija v Tržiču. Ze naslovi govore o bogatem opusu, ki ga je Ivan Mohorič zapustil slovenski javnosti. Rešil je pozabi številne podatke, ki pripovedujejo in slikajo življenje in Žilavo borbo slovenskega rudarja, železarja, železničarja, lesarja, tekstilca in obrtnika za ekonomski, socialni in politični obstoj. Ni bil delaven le kot publicist, prizadevno je sodeloval pri zbiranju muzejskega gradiva v zbirnih centrih, na katerih so nastali današnji tehniški muzeji v Bistri, na Jesenicah, v Idriji, v Tržiču. Tudi v visoki starosti je bil neumorno delaven. Zadnje veliko delo je posvetil svojemu očetu, idrijskemu rudarju. Izšlo je pred dvema letoma z naslovom Pro- Bfl ie sin idrijskega rudarja ^lemj m do8ežki rudarjenja na fospodarsko pravo je doštudiral s,ovenskern Pisa, je do zadnjega °a Karlovi univerzi v Pragi, se ?Popolnjeval na Alliance franca-*• Ze v času študija ga je živo *aauna]o narodno gospodarstvo ^ovenije. Zbornično delo je spo-"•al že v Pragi, pri čemur mu je '""»agalo znanje vrste evropskih *skov. Po prvi vojni je postal f*jnik Zbornice za trgovino, obrt •■industrijo v Ljubljani, leta pa znanstveni sodelavec Ekonomske fakultete v Ljubija-,L Zaradi širokega vpogleda v ffcvoj slovenskega gospodarstva * na pobudo Lidije Sentjurc pri '"stitutu za politično ekonomijo ^1 raziskovati slovensko gozdarsko zgodovino od preneha -"t* fevdalizma do podru žbl jenja dne v svojem 93. letu, čeprav je imel težave z očmi. Lahko bi dejali, da je umrl stoje — kot hrast .. . Kot je Valvasor nekoč želel, da tedanji ljudje in njihovi potomci spoznajo lepote in zanimivosti Vojvodine Kranjske, tako je Ivan Mohorič želel, da skozi njegovo delo mi in naši zanamci spoznamo, kako so se razvijala nekatera najbolj značilna področja slovenskega gospodarstva, kako je živel Slovenec, se dvigal in padal, pa spet nepremagan vstajal. Ivanu Mohoriču smo za njegovo delo lahko hvaležni. Mihael Petek Revitalizacija starih mestnih in vaških jeder Naposled tudi v Skofji Loki iirjenje redšolske glasbene vzgoje rfjeloška glasbena šola letos odpira oddelek v )renji vasi ter začenja s predšolsko glasbeno Tisočletno škofjeloško mesto je pred leti ob svojem visokem jubileju polepšalo obraz. Toda, ko je praznik minil in je na novo prepleakane fasade kaj hitro načel zob časa, je vse več Skof-jeločanov spoznalo, da to ni prava pot, da bo staro mesto spet polno zativelo. Vdahniti staremu mestu novo življenje, bi lahko dejali revitalizaciji, ki ima v slovenščini ustrezno besedo celovita prenova. Na Gorenjskem so z njo uspešno začeli že v Trticu in v Radovljici, v Kranju so načrti pripravljeni, v Kamniku so tik pred javno razgrnitvijo. Naposled začenjajo tudi v Skorji Loki. Vendarle so škofje-ločani nekje le prvi. Odločili so s«, da zajamejo celotno občino in si zadali nalogo celovite prenove starih mestnih in vaških jeder. Zaživeti mora celota Ne moremo reči, da v Skofji Loki doslej niso nič naredili, da bi ohranili in obnovili tisočletni spomenik naše kulturne dediščine. Narisanih je bilo več načrtov posameznih hiš. O preteklosti škofjeloškega mesta so zgodovinarji in etnografi že veliko napisali in zbrali gradiva. Lahko bi kar naštevali pobude in klice, da je treba ohraniti dragocenosti preteklosti. Znatno mero prizadevanj je tudi Zavod za spomeniško varstvo namenil škofjeloškemu mestu in odkril ter zavaroval nekaj spomenikov. Toda vsa prizadevanja so bila doslej usmerjena predvsem v ohranjanje nekdanjih vrednot. Ob strani pa je stala skrb za udobno, sodobno bivanje v starem mestnem jedru. Mnoge, posebej mlade, je vleklo iz starega mesta v nova naselja, kjer so stanovanja udobnejša. Tako v Škofji Loki lahko slišimo, da domačini Spodnjemu trgu pravijo, da je že »stari trg«. Ko so pred leti za promet zaprli Mestni trg, so mnogi pričakovali, da bo drugače zaživel. Kako in kaj storiti za to. vendarle niso natančno vedeli. Res se za pročelji starih hiš skriva nekaj sodobnih, na negovanju izročila urejenih stanovanj. Toda uredila jih je zavest stanovalcev, da ohranijo vrednosti, da mislijo tudi na celotno mesto, ne le 'na svojo hišo. Da vsi ne mislijo tako. i'uoi v** • * _ amnrnn niso- 1Ja VSJ ne mislijo tako. I' Železnikih in V Ziren — lermiRa gmOinO dokazuje novogradnja na Spodnjem Odprla prirejanje koncertov &otja Loka - Prve septembr- oma Loka [SJJl! * je začel pouk tudi v ško-* nfe ^asoenJ Soli* na sedežu šole 51 i!alskem gradu ter na oddelkih ^*£w> in v Železnikih. Slednjima se »J^** pridružila še Gorenja vas, h%.' *9 začeli z oddelkom prve pri-kakor imenujejo splošno |^2f.no 'n praktično uvajanje v ^Tf^pouk. Oddelek je prevzela ^**a Dernovšek. ki poučuje na S^Jevatftj osnovni šoli glasbeni ,ln prvo leto bo pripravnica l4cj^vt *ol.?ka interesna dejavnost. kwj*** v Železnikih pa je letos VV*'a Irena Rupnik. v Zireh pa ga naprej vodil Dušan Mlakar. V S^jt* bo pouk vodilo šest glas-jKjj jP^agogov: Bojana Rener, .K*" Kopač. Jože Menart, Majda "VfeT Vera Mleinik in Uroš NjT1 imajo pa tudi devet rednih V*7Vcfv. z delom katerih so po- zadovoljni. [ggfoMMitalni pouk je v škof ijCj?,a*beni šoli letos vpisalo 220 iSvto ' naJve^ za učenje klavirja, [\y, kitare in harmonike. Vsi I Sy*PreJeti učenci so vključeni v Pravnice, ki je obvezna vsaj ^W priprava in seveda kot Ivr1^ učencev za instrumentalni .\,»', ako se je v pripravnico v v "j/ k'- v Železnikih, v Zireh in J^^nji vasi vpisalo 84 učencev. Se ^^KLj0^0 delovale instrumental %^TuPine, letos kar dva harmoni- NST^aeljiva novost je širjenje glasbene vzgoje, ki je >y^"J*na otrokom od četrtega do fJBR leta starosti in bi ji lahko oJ!. ' in se izkazala kot zelo ^fi^i zato letos začenjajo z njo ^£ Železnikih in v Zireh, kjer bo V*"zirana pri otroških vrtcih in X"*menjena otrokom, ki so letos v malo Solo. V predšolsko glas-a¥&f#yo ho zajetih 87 otrok, s - "Wjt Loki je z vajami že začel ^l^-ltcibani, ki ga vodi priznani KJ*t Janez Kuhar ob pomoči [VjJJeljiee Marije Schulz V zboru lt^. malčkov. ^Hp*'rrfka glasbena šola bo tudi dejala koncerte, saj so se po ^■*tih med škofjeloškim občin lmW dobro udomačili Prvi, l«2^UHpešen, je v novi koncertni 'mimo: Nastop SlovepskVga j^yL '' 'rrngrobški cerkvi je ^^Jkr 800 poslušalcev in vstop niče so bile razprodane do zadnje. Naslednji koncert je predviden za 20. oktober, za nastop pa se glasbena šola dogovarja z Bogdano Herman ter Matijom in Miro Terlep, triom, ki neguje slovenske ljudske balade in predstavi ljudska glasbila in zvočila. Za letošnjo koncertno sezono je predvidenih 12 koncertnih večerov, osem v zimskem času v puštalski kapeli ter štirje v crngrobški cerkvi oziroma na prostem v atriju puštal-skega gradu. V sporedu so načrtovani koncerti Simfoničnega orkestra RTV s komornim zborom, Godbe na pihala iz Škofje Loke, Komornega zbora .Loka iz Škofje Loke, Akademskega komornega zbora iz Kranja. Okteta Jelovica in Gorenievaškega okteta ter več manjših komornih zasedb slovenskih umetnikov. Koncertne večere finančno delno pokriva škofjeloška kulturna skupnost, delno pa združeno delo. s katerim je škofjeloška glasbena šola uveljavila sistem svobodne menjave dela. Pri tem je treba posebej omeniti škofjeloško Termiko, ki je prevzela pokroviteljstvo nad škofjeloško glasbeno šolo, seveda nad njeno kulturno dejavnostjo, saj za glasbeno vzgojo šola prejema sredstva od občinske izobraževalne skupnosti, del sredstev pa zbere s šolnino. M. Volčjak trgu, nasproti stare lipe. Lastnik je začel preurejati staro hišo, toda, ker poslopja ni znal obnoviti, ga je porušil do tal, in začel graditi na novo. Odgovora, kako mu bo uspelo novo hišo vključiti med sosednja stara poslopja oziroma če o tem sploh razmišlja, ne vemo. Zato lahko le upamo, da ne bo kričeče štrlela in kvarila celotne podobe mesta. Kajti, kar naredi nekdo dobro zase, še ni rečeno, da je naredil dobro tudi za mesto. Zaživeti mora celota. In z njo spomeniki. Kjer so šli po taki poti, uspehi niso izostali, načrti niso obležali v predalih. Na Gorenjskem lahko pogledamo v Tržič in v Radovljico, kjer so akcije prenove že stekle, ali v Kranj in Kamnik, kjer je gradivo za delo pripravljeno. Nov pristop zahteva združitev dveh nasprotij: odkriti, obnoviti in ohraniti vrednote, ustvarjene v pre- Večeri glasbe v Bohinju V Mladinskem domu v Bohinju spet začenjajo z večeri glasbe, plesa in kramljanja o glasbi. Nastopali bodo mladi, že uveljavljeni glasbeniki pa tudi taki, ki šele začenjajo svojo glasbeno pot. Oktobra se bodo zvrstili trije glasbeni večeri. V soboto, I H. oktobra, od 19. do 23. ure ansambel Nočna izmena z Jesenic, v soboto. 25, oktobra, ob 20. uri bb na stopil Andrej Sifrer, v petek. 31. oktobra od 19. dp 23. ure pa ^usambej VMri/ia y/ t « * A « T' C t ' V 1 «■ "f • » 1 « •> % t Tomaž Pengov v Skofji Loki - V petek, 10. oktobra, je mlade poslušalce V Skofji Loki nacda.fi/ Tomaž Pengov. Predstavil se je z že znanimi, pa tudi nekaj novih pesmi je zaigral. Koncert je bil v puštalski kapeli, ki je bila skoraj pretesna za Številne mlade poslušalce. Tako številen obisk najbrž pomeni, da nam je Tomaževo petje všeč, pa tudi. da so V skofji Loki takšne prireditve redke. Zato želimo, da bo prireditelj. \osnovmr-organizacija ZSMS Skofja Loka. kmalu spet pripravil podoben koncert — Vilma Primožič teklih stoletjih, istočasno pa na njih zgraditi najkvalitetnejše bivalno okolje z vsemi zahtevami sodobnega bivanja. Najbogatejše bivalno okolje zaradi vrednot, vpetih v življenje, ki jih drugod ni. Sodelovanje vseh V Skofji Loki so po tej poti zakorakali letos. Aprila je bil imenovan odbor za revitalizacijo starih mestnih in vaških jeder. Torej ne Zgolj škofjeloškega mesta. S tem je škofjeloška občina prva. ki se je odloČila, da v prenovo zajame celoten prostor. Tako je pokazala na temelj planiranja prostorskega načrtovanja. Koordinacijo dela je poverila škofjeloškemu Obrtniku, ki ima v svojem okviru enoto za gospodarjenje s stanovanji. Obrtnik se je povezal s Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane, ki se je z načrtovanjem prenove že večkrat izkazala. Za Skofjeločane je to posebej pomembno, saj imajo z urbanisti nekaj grenkih izkušenj, tudi v zadnjem času, ko sta bila zaradi nestrokovno opravljenega dela zavrnjena dva načrta. Študentje pa, ki delajo pod vodstvom dr. Petra Fistra, ne mislijo na denar. Zanje je pomembno, kako bodo opravili delo. Njihova največja naloga pred zaključkom študija je to, celovita, saj združuje znanje vseh predmetov, ki so ga nabrali v štirih letih. Dobro opravljeno delo načrtovalca je namreč največji pogoj, da bo prenova stekla. Načrtovanje in izvajanje prenove nekega že zgrajenega naselja, ki naj ohrani izjemne vrednosti, zgrajene v preteklosti in v katerem teče življenje v posebnem odnosu do arhitekture, je drugačno od običajnega urbanističnega načrtovanja. Načrt prenove temelji na zelo natančnem in popolnem poznavanju terena: prostora in njegove vsebine. Zato je nenadomestljivo sodelovanje prebivalcev, uporabnikov tega prostora, vse od začetka do izvedbe prenove. Dajati morajo predloge, pripombe, spremljati delo Le osem akcij Ljubljana — Koncem septembra je Zveza kulturnih organizacij Slovenije pripravila združeno sejo njenega odbora za filmsko dejavnost in Združenja filmsko vzgojnih delavcev Slovenije. Pregledali in ocenili so uresničevanje letošnjega programa in ugotovili, da je bilo mogoče realizirati le osem akcij, za katere so bila odobrena finančna sredstva. Več je bilo sicer speljanih le z njihovo strokovno pomočjo ali pa so bile takšnega značaja, da je bilo sredstva moč zagotoviti iz tekoče dejavnosti. Na seji so sprejeli program dela za prihodnje leto ter spregovorili o problematiki razvoja te dejavnosti v zadnjih štirih letih. V pripravah na 16. srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev, ki bo 11. do 12. novembra v Celju, pa so oblikovali pripravljalni odbor srečanja in žirijo, ki bo ocenila filmska dela najmlajših ustvarjalcev. A. Kerštan AKZ odhaja na Nizozemsko Kranj — Akademski komorni zbor iz Kranja, ki ga vodi dirigent Matevž Fabjjan, bo koncem oktobra vrnil obisk pobratenemu nizozemskemu zboru Inter nos, ki se je kranjskemu občinstvu predstavil lani. Kranjčani so se za gostovanje dobro pripravili. Koncertni spored obsega poleg slovenskih in jugoslovanskih zborovskih pesmi tudi nekaj nizozemskih. Imeli bodo dva nastopa, v Schin op Guelu in v'Valken-burgu, dveh mestih pokrajine Lim-bourg. Na poti se bodo ustavili še v Stuttgartu, pri slovenskem kulturno umetniškem društvu Triglav in imeli koncert za naše zdomce. Pred odhodom na turnejo so. se pevci odločili, da program predstavijo tudi domačemu občinstvu. Koncert bodo izvedli v ponedeljek. 20. oktobra, ob 20. uri v novi, večnamenski dvorani kranjske gimnazije. Z velikim razumevanjem gimnazije in v dogovoru z ravnateljem Valentinom Pivkom bo to nekakšna otvoritvena prireditev v tej dvorani, ki utegne postali nov koncertni prostor. Zato bo koncert tudi po tej strani zanimiv za občinstvo. Koncertni večer bo obsegal veČino »nizozemskega« repertoarja. Vstopnice so v predprodaji v pisarni Glasbenega centra. Trg revolucije 3 in uro pred koncertom v prostorih Gimnazije K ran j. O načrtovalcev ter seveda tudi vedeti, kakšen je cilj prenove. Le tako se bodo otresli strahu, začutili da je to delo namenjeno njim. ki žive v tem prostoru, ki ga dobro poznajo in je zato lahko vsak njihov predlog vreden pozornosti. Sodelovanje vseh, ki so zavzeti za prenovo, je zato temelj načrtovanja. V Škofji Loki je bilo pobud in predlogov že veliko, načrtovalci bodo lahko uporabili gradivo, ki je bilo doslej že zbrano. Vsi imajo torej priložnost, da na glas povedo svoje želje, kakšno mesto hi radi. v kakšnem mestu bi radi živeli. Lastniki boda zastonj dobili posnetke hiš Študentje pod vodstvom dr. Petra Fistra v Skofji Loki že delajo. Najprej bo na vrsti Mestni trg, Blaževa in Cankarjeva ulica. Štirideset bodočih arhitektov in gradbenikov že lahko vidite »na terenu«, kako pod budnim očesom profesorjev zbirajo podatke. Vsaka niša bo imela svojo mapo z vsemi podatki o konstrukciji, materialih, funkciji, arhitekturnih in likovnih kvalitetah. Nekakšen natančen posnetek hiše torej, z oceno in prvimi predlogi, kako posodobiti in istočasno ohraniti vrednote. Mapa bo dala okvir, v katerem se bo gibala prenova hiše. Na voljo bo le načrtovalcem, dobili pa jo bodo, zastonj seveda, vsi lastniki hiš oziroma organizacije, ki z njimi upravljajo. M. Volčjak Kulturni koledar JESENICE - V soboto. 18. oktobra, ob 18. uri bodo v Delavskem domu odprli razstavo del sedemnajstih likovnikov kranjske Iskre, ki se bodo predstavili s štiridesetimi deli. Ze tretje leto zapored so likovniki Iskre gostje likovnikov Dolika z Jesenic. Izbor del za razstavo je pripravil dr. Cene Avguštin, ki ho razstavo tudi odprl. KRANJ — V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava harv-nih fotografij Andreje Peklaj. Razstava je tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. ob ponedeljkih je zaprta. Prešernovo gledališče bo danes ob 19.30 za red petek uprizorilo dramo Riharda Svobode »Grča«. V soboto. 18. oktobra, ob 19,30 bo predstava namenjena redu sobota. Gledalci, ki so vpisali red ponedeljek, torek in sreda pa si bodo uprizoritev domala pozabljene drame lahko ogledali od 3. do 5. novembra. RADOVLJICA - Danes ob 18. uri bodo v Sivčevi hiši odprli razstavo risb akademskega slikarja Barda Iucundusa iz Ljubljane. Istočasno bodo v na novo usposobljenem tretjem > razstavnem prostoru Sivčeve hiše, v katerem je s Henrikom Marchelom in Miho dalla Valle razstavljal slikar Janez Bernik z Bleda, na ogled faksimilirane barvne risbe Pabla Picassa iz njegove skicirke iz šestdesetih let. Razstava Iucundusovih del bo odprta do 27. oktobra, vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. SKOFJA LOKA - V pone deljek, 20. oktobra, ob 19. uri bo škofjeloška glasbena šola v kapeli puštalskega gradu priredila koncert slovenskih ljudskih balad in glasbil, s katerim se bodo predstavili pevka Bogdana Herman ter Mira Omerzel-Ter-lep in Matija Terlep. V škofjeloški knjižnici Ivan Tavčar bo danes ob 18. uri na sporedu drugi del predavanja za študente — uvod- v uporabo knjižničnega gradiva. V torek. 21. oktobra, ob 18. uri bo v uri pravljic za predšolske otroke Janko Krek najmlajšim povedal pravljico Leti domov McDoo. V četrtek, 23. oktobra, ob 12. uri bodo v predavalnici Alpetoura odprli razstavo »Publicistična dela dr. Borisa Ziherla«, ki so jo ob Ziherlovih dnevih, ki bodo letos potekali v Skofji Loki. pripravili NUK, Marksistični center pri CK ZKS in Skupščina občine Skofja Loka. Obisk razstave lahko naročite v knjižnici po telefonu štev. 60-200. V četrt-tek, 23. oktobra, ob 18. uri pa bo prostorih knjižnice predavanje 7. diapozitivi:' Indija I. del. ki ga ho vodil Janez Ahačič GLAS 6.STRAN. PCTEK. 17.0KT0MUI 1! Le počasi do boljše kadrovske strukture Gorenjske delovne organizacije so v kadrovskih planih za naslednje srednjeročno obdobje napovedale sicer manjše zaposlovanje kot doslej, vendar z boljšo kadrovsko sestavo — Vendar pa v petih letih kadrovska struktura zaposlenih ne bo bistveno boljša — OZD so pozabile planirati kadre za nekatere razvojne načrte — Zreducirano izobraževanje ob delu V okviru priprav na naslednje srednjeročno obdobje so bili skupaj z načrti gospodarskega in družbenega razvoja pripravljeni tudi načrti kadrovskih potreb. V nasprotju s prakso iz prejšnjega obdobja so kadrovski plani za obdobje 1981 do 1985 dobro pripravljeni: združeno delo planira v prihodnjem obdobju letno stopnjo rasti zaposlenosti v višini 2 odstotkov, kar se povsem sklada z družbenopolitično usmeritvijo zaposlovanja. Na takšni osnovi bi bilo seveda dokaj enostavneje načrtovati šolsko mrežo za izobraževanje kadrov na Gorenjskem, vendar le številčno; analiza je namreč pokazala, da se že sedanja šolska mreža pomembno razlikuje glede na potrebe po kadrih, kot jih je dalo združeno delo, prav tako pa tudi od šolske mreže, ki je bila poskusno nacrtana ob predvidenem prehodu na usmerjeno izobraževanje. »Taksen predlog šolske mreže v naslednjih letih na osnovi planov kadrovskih potreb nikakor ne more biti dokončen,« pravi dipl. psih. Franc Belčič, ki je s sodelavci strokovne službe Skupnosti za zaposlovanje pripravil to analizo. »Pri šolski mreži, ki mora biti vsekakor odsev potreb združenega dela, je namreč potrebno upoštevati še druge pogoje, kot so materialni, prostorski, upoštevati je treba tradicijo in še druga merila, od katerih se nekatera šele pripravljajo.« Predvsem sta se pokazali dve značilnosti kadrovskega planiranja organizacij združenega dela: večina planov je nekak podaljšek sedanjega stanja, le redke so organizacije združenega dela, ki so si v kadrovskih planih dovolile nekoliko več smelosti. Ze res, da je predvsem potrebno obnavljati tudi sedanjo kadrovsko strukturo, vendar pa so v kadrovskih planih povsem zanemarjeni vsi novi profili poklicev. Verjetno jih bodo marsikje tudi potrebovali, toda, ker ti poklici niso dovolj znani, so jih enostavno izpustili iz kadrov- skih planov za naslednje srednjeročno obdobje. Tako so ostali na cedilu poklici naravoslovno matematične usmeritve, kot so na primer matematični tehnik, fizikalni tehnik, kemijsko biološki tehnik in drugi. Potrebe po teh profilih so v planih nakazane minimalno, v praksi pa se bo verjetno pokazalo drugače. Podobno je z računalniško usmeritvijo, ki bo uvedena kot redno izobraževanje z uvedbo usmerjenega izobraževanja: vendar pa organizacije združenega dela za naslednje srednjeročno obdobje niso v planu zapisale niti ene potrebe, čeprav je recimo za kranjsko industrijo vsekakor razumljivo, da bodo v bodoče še kako aktualni poklici, kot so programer in operater. Prav zato bi bilo sila kratkovidno na osnovi tako izraženih potreb »zabetonirati« bodočo šolsko mrežo, v kateri naj bi se izobraževalo okoli 80 odstotkov vseh kadrov za potrebe 'gorenjskih organizacij združenega dela. Mrežo bo glede na to treba popraviti tudi z izvedensko oceno strokovnjakov iz različnih področij gospodarstva, kar je že sprejeta naloga Medobčinske gospodarske zbornice. Združeno delo je za naslednje obdobje napovedalo tudi dokaj manj kot doslej potreb po družboslovnih kadrih: na leto bodo delovne organizacije na Gorenjskem potrebovale na primer le po 9 pravnikov. Vendar pa do kake prevelike sufici-tarnosti družboslovnih poklicev ne bo prihajalo v bodoče, saj se je že sedanji vpis študentov na družboslovne smeri bistveno zmanjšal. »Vsekakor pa so zanimivi rezultati in pa seveda pričakovanja glede kadrovske strukture zaposlenih na Gorenjskem. Vemo, da je slaba, slabša od slovenskega povprečja. V kadrovskih planih organizacij združenega dela na Gorenjskem je sicer opaziti dokaj manjše potrebe po delavcih ozkega profila, dosti večja pa bo rast zaposlenosti delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Vendar pa kakšnih dramatičnih sprememb v kadrovski strukturi zaposlenih na Gorenjskem sploh ne bo prišlo,« meni Franc Belčič. »Spremembe se dogajajo počasi, prav tako počasi tudi napreduje tehnološki razvoj, čeprav bi si želeli tako hitrejših sprememb na boljše v kadrovski strukturi kot tudi močnejši tehnološki napredek. Iluzorno je razmišjati, da bi bile take spremembe mogoče v kratkem — celo petletno obdobje je prekratko; prepričani pa smo lahko, da bi z večanjem deleža tehničnih strokovnih kadrov v celotni kadrovski strukturi dosti hitreje uresničevali težnje za presktrukturiranje gospodarstva in po uvajanju sodobnejše tehnologije. Dobro je namreč znano medsebojno vplivanje tehnologije in kadrovskega sestava zaposlenih: po eni strani določena tehnološka stopnja zahteva tak in tak kadrovski sestav, obratno pa lahko boljši kadrovski sestav preseže z znanjem obstoječo tehnologijo in se zavzema za spremembo, za sodobnjšo.« Pri nas bi po tem, da se večina mladih odloča za šolanje, lahko sklenili, da se bo kadrovska struktura, nad katero upravičeno tožimo, da ni dobra, hitreje spreminjala: pa se ne, saj se določen delež mladih tudi ne izšola in se zaposli, morda pa nadaljuje kasneje ob delu. Vendar pa napovedi delovnih organizacij za naslednje srednjeročno obdobje kažejo osupljivo majhne potrebe po izobraževanju delavcev ob delu in iz dela. Gospodarstvo bo lahko zaposlilo letno okoli 2600 delavcev, to je ves generacijski priliv iz šol; kadrov, ki se šolajo ob delu, pa bi po napovedih iz srednjeročnih planov potrebovali kar za polovico manj kot doslej. Letno se je doslej na Gorenjskem izšolalo ob delu okoli 1100 delavcev, kadrovski plani pa so to številko zre-ducirali na 540 letno. Za sedaj še ni mogoče reči, zakaj takšno skrčenje, vsekakor pa bi bilo takšno razmerje med rednim izobraževanjem in izrednim sprto z zakonom o usmerjenem izobraževanju, ki daje tudi izrednemu izobraževanju ob delu enako težo kot rednemu. L. M. Krajevna skupnost Preddvor na pragu novega srednjeročnega obdobja Enotnost je porok napredka Dolg spisek stvarnih potreb: razširitev pokopali šča, napeljava telefonskih priključkov, ureditev kulturnega doma, kanalizacije in mostov, povečanje vodnega zbiralnika — Za uresničitev vsega bo potreben samoprispevek Preddvor — Kdor pozna razvoj krajevne skupnosti Preddvor, dobro ve, da so ga spremljala občasna nihanja, padci in vzponi. Vsako »mrtvilo« je pustilo za sabo sledove, in tudi zadnje od šestdesetih do sedemdesetih let je zahtevalo»žrtve«, ki jih v Preddvoru občutijo šele sedaj. Tedaj je voz napredka zaviralo sektaštvo; vsak je vlekel po svoje in enotna misel in beseda ni našla mesta pri krajanih. Kdor pa se ne ujame v besedi, mu to ne uspe niti v akciji. Potem je krenilo na bolje. Močno razmajana krajevna samouprava je Eo reorganizaciji postala čvrsta, fn ar ie pri tem najpomembnejše -ljudje so zaupali vanjo. Spoznali so, da ni dovolj vlagati le v osebni standard, da-se ie treba odreči tudi za skupnost in z lastnim delom in prispevki pospešiti njej razvoj, v vseh osmin vaseh — na Možjanci, Bregu, Hribu, v Potočah, Mačah, Novi vasi, Tupaličah in v Preddvoru so oživeli vaški odbori. Izoblikovalo se je akcijsko jedro, ki se iz leta v leto širi. Zlasti mladi so pripravljeni za delo. O organiziranosti krajevne samouprave in sveta krajevne skupnosti — predseduje mu neumorni Hinko Nečimer — govori tudi podatek, da Se nobene seje sveta niso ponavljali zaradi nesklepčnosti. Problemov v krajevni skupnosti ne manjka. Potem ko so v tem srednjeročnem obdobju vse sile (in denar) uperili v ceste in deloma v obnovo kulturnega doma. je oh stra-ni obtičala regulacija potokov na peljava telefona, razširitev pokopališča ter ureditev kanalizacije in mostov. Uresničitev tega bo prednostna naloga v prihodnjih petih letih. Predmet številnih razprav (tudi natolcevanj) je v Preddvoru kulturni dom. Resnica je takale: dom ie v adaptaciji in bo zagotovo nared do konca naslednjega planskega obdobja, za prve predstave in prireditve pa fja bodo skušali usposobiti že v dveh etih. Vsa groba dela so opravljena. Dom je protipotresno zavarovan in vsa lesena konstrukcija je zamenjana z železobetonsko. Na račun tega so pridobili veliko novega prostora. V spodnji etaži so že uredili sobo za delo sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, letos bo nared tudi knjižnica. Velja poudariti, da je bilo v dosedanjo obnovo vloženo že ogromno udarniškega dela krajanov, da pa bi za dokončanje potrebovali v tem trenutku še 120 do 150 starih milijonov. Problem, ki kliče po razrešitvi, je pokopališče. Prostora na njem je le še za pol ducata umrlih. Osnutki za razširitev so že pripravljeni. Zajel bo še nadaljnjih 3300 kvadratnih metrov, kar bo zadostovalo za približno 25 let. V drugi fazi bodo uredili še mrliško vežico, prostor za ceremonial in parkirišče. Pokopališče zadeva tudi sosednjo Belo, zato ga obe krajevni skupnosti »rešujeta« skupaj. Dogovarjanje poteka v okviru skupnosti krajevnih skupnosti, katere smotrnost se je že izkazala in s tem ovrgla dvome omahljivcev. Velika pridobitev bo za krajane telefon. Lani je PTT Kranj postavil v prostorih stare osnovne šole telefonsko centralo in napeljal telefon do Brega. Spomladi jo bodo obremenili še 8 97 novimi priključki v Mačah, Novi vasi Potočah, v Pred: dvoru in v severnih Tupaličah. Južni del Tupalič bodo »poštarji« zajeli v naslednji etapi, skupaj z Olševkom in Hotemažami. Telefon ne bo za-brnel le na Možjanci, v vasici na robu preddvorske skupnosti, kjer se bodo v naslednjih letih ubadali / bolj nujnimi življenjskimi potrebami. Povečati bo potrebno vodni zbiralnik in zagotoviti pitno vodo tudi v sušnih poletnih mesecih. Doslej so plitko dno rezervoarja reševali v takih slučajih preddvorski gasilci, S tem spisek želja in stvarnih potreb za naslednjo »petletko« še ni izčrpan. Po ureditvi kliče kanalizacija. Sanitarni inšpektorji pišejo »prepovedi« in zahtevajo sanacijo. Toda veliko je starih napak in te je najtežje odpravljati. Neurejeno je vzdrževanje mostov. V zadnjih desetih letih sta »odslužila« že dva mo stova preko Kokre, tretji (na Bregu) kljubuje podivjanim vodam, a se krajani že sprašujejo — kako dolgo še. Gre za velike mostove, za vzdrževanje in obnovo katerih krajevna skupnost ne more zagotoviti sredstev Ne velja pa jih prepustiti usodi, saj so izrednega strateškega pomena Se bi lahko naštevali želje in potrebe krajanov. Načrti so veliki in v času ustalitvenih prizadevanj se ho potrebno še bolj nasloniti na lastne sile V Preddvoru zato razmišljajo o samoprispevku Najbrže ga bodo razpisali že spomladi Nanj se kaze dobro pripraviti in krajanom le pred referendumom »za« ali »proti« jasno povedati, kaj bo krajevna skupnost ^ tem pridobila C. Zaploimk 1 J i m., i Prodaja igrač v hotelu — Štirinajst dni, od 6. do 17. oktobra ie ba ketno dvorano' in .mirni salon' hotela Creina zapolnjevala gara i&rc Ker Kokra sama nima primernih prostorov za takole pregledno^ dajo, se je Kokrin tozd Engro že pred leti s Creino dogovoril da aTr prostorih hotela razstavili blago, poslovodje trgovin pa bi rrihaLk sem na ogled in sklepat kupčije. Prejšnja leta so s svojo ponudbo hxt na jesenski sejem v Zagreb, zdaj pa je ta način postal predrag Že trrt jo jesen prodajajo takole v Creini. Igrače, trikotažo in metrsko ftjfar ponujajo tokrat. Predvsem pa igrače. Izgleda, da so se zanje pri jTuiw prav posebej specializirali, saj so med njihovimi odjemalci tudi mir velike firme kot Centromerkur, Metalka in Maximarket iz Liuhiim Vnikonzum Zagreb. Topla Hercegnovi itd. Ponudba je bogata w» pri igračah zastopani vsi največji jugoslovanski proizvajalci igrač mr kaj blaga je še iz uvoza, kupci pa prihajajo z vse -Jugoslavije V KrJm so s prodajo zadovoljni, saj so že nekaj dni pred koncem prodah kur za celo staro milijardo dinarjev blaga.. — Foto: D. Dolenc Steklina na pohodu Po novem je spet dovoljen lov z lovskimi psi da bodo lovci lahko odstrelili večje število lišit so glai jni prenašalec stekline — Vse gorenj občine veljajo za okužene s steklino, vendar pr odloka o zapori psov in mačk nikjer v celoti * drže — Klateških psov, ki niso cepljeni, je domi prav toliko kot cepljenih in registriranih psov Po približno dveh letih, odkar se je na Gorenjskem pojavil prvi primer stekline na živalih, se je ta nevarna bolezen sprva širila v zgornjesavski dolini predvsem v jeseniški in radovljiški občini, v letošnjem .letu, še posebej pa zdaj v jeseni, pa ni več občine, ki ne bi veljala za okuženo s steklino. Za sedaj sicer ni še nobeno območje označeno z opozorilnimi tablami, čeprav bi morale biti in je na to že lani spomladi opozoril Zavod za socialno medicino in higieno Kranj. Resa so morda opozorilne table nekje pri koncu ukrepov, ki se morajo izvajati za preprečevanje in zatiranje stekline pri živalih, pa vendarle sodijo med ukrepe, ki med drugim tudi opozarjajo prebivalstvo. Stekline se namreč še ne bojimo dovolj, čeprav verjetno vemo, da je več kot neprijetna, nevarna bolezen, za katero lahko umre tudi človek, če pride v stik s steklo živaljo. O steklini pa bi morali vedeti domala vsi tako otroci, šolarji kot tudi odrasli, če naj bi to bolezen uspešno preganjali oziroma varno živeli ob pojavu stekline tudi naslednja leta; bolezen se namreč ne da izkoreniniti čez noč. Med ukrepi za zatiranje in preprečevanje stekline- je tudi zapora psov in mačk; preverjanje kontumaca. kot je drugo ime za zaporo, je bilo doslej opravljeno že v vseh občinah, v nekaterih tudi večkrat. V akcijah, ki jih običajno vodi občinski veterinarski inšpektor, sodelujejo tudi lovci, miličniki in konjaška služba. Namen teh akcij je predvsem odstranjevanje klateških psov in mačk. io je živali, ki niso cepljene proti steklini, vendar pa lovec lahko sproži tudi v psa ali mačko brez lastnika oziroma žival, ki ni privezana. »Temu bi se radi izognili, vendar smo po odredbi o zatiranju stekline dolžni tudi na tak. brez dvoma za lastnike psov boleč način ukrepati Tega seveda ne bi bilo treba, če bi se vse prebivalstvo v vseh |>etih občinah, kjer steklina je, dosledno držalo občinskih odlokov <> zapori psov in mačk.« meni Branko (laljot / Zveze lovskih družin Gorenjske »V vseh dosedanjih akcijah je bilo naenkrat ustreljeno do deset ali še manj klateških psov ali psov brez nadzorstva, kar v primerjavi / nespošto-Van jem kontumaca ni veliko. Se vedno pa ljudje /elo veliko spuščajo pse. da prosto tekajo po gozdu, čeprav vemo. da imamo na (lorenj-skem gozdno steklino za razliko od urbane Zato tudi veliko opozarjamo Ijlldl, naj daj« vt-ndar pse na vrvico in naj kar najmanj t njimi hodijo po gozdu Neka i občanov pa se je zaradi neupoštevanji odloka <> zatiranju stekline iII predvsem kontumaca srečalo < sodnikom za prekrške .. Sicer pa je bilo \ teh dveh letih od pojava si«'klinc na (lorenjskem p* do septembra letos odstreher-* namen ali pa najdenih okolt M vali - psov. mačk in pa divjth : Vse te živali sicer niso bile laboratorijski pregled. V , se bo verjetno predvsem odstre lahko še povečal, saj lahko \ lovni sezoni lovci uporabi paja ■ tudi pse. kar je prejšnji pravilnik o ukrepih za zašč zatiranje stekline prepovedova na lisice je brez uporabe !o< psa seveda manj učinkovit V pa biti psi dvakrat na leto eee* vodi se evidenca lovov s ps Vse lovske družine. 28 ■> Gorenjskem. imajo tudi zmrzovalne skrinje, kamor * časno shranjujejo najdeni kad* živali namenjene v labonr preiskavo. Vsi lovci so tudi t osebno zaščitno opremo — r«*! in dvojno vrečo, tako da i ali ustreljeno živaljo — naj« gre za lisico - ne pridejo v sr*' kami. Za sedaj ima le redka i*1 družina svojo po predpisih u izkoževalnico s posebnim pissl za shranjevanje sumljivih \ lovska zveza pa si prizadet poleg že urejenih v Polt*«* Selški dolini bila še katera. f» govoru z Zavodom za sociaJ** dieino in higieno Kranj bodo kem zaščitili s cepivom še " HO lovcev. 7.e doslej so bili cif* vsi veterinarji, preparator 1 zdaj pa bi zaščito razširil-lovske čuvaje, izkoževake -v zmrzovalnih skrinj za najde* ustreljene živali in druge v« družine so tudi imele prevr* lovci so si ogledali tudi M tarne filme o steklini, neka? t vanj je bilo tudi za šolska ■ Vendar pa povsod v vseh občiN niso naredili vse. da bi h: i larji kot odrasli kar najboh ■* njeni s steklino in ukrepi r** bolezen. DEŽURNE TRGOVINE dne 18. 10. 1980 MARKET DOBE BLED Kaju nova 3 SUPERMARKET UNION JESENICE, C. M. Titi MARKET DELIKATESA BLED, Cesta svoboda ' (v Park hotelu) Vse trgovine so odprf^ od 7.—19- ure. TfHK. 17. OKTOBRA 1980 7.STRAN.O LAS lesnina ljubljana, n.soi.o TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA »..uh.«. Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju delavko za opravljanje delovnih nalog in opravil KOMERCIALNEGA REFERENTA Kandidatke morajo izpolnjevati naslednji pogoje: ~ srednja ekonomska izobrazba, - znanje strojepisja. "* zaželeno je znanje stenografije Delovno razmerje je za nedoločen čas. Izveden bo poprejšnji preizkus ZMnja in sposobnosti. Vlogo pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Lesnina TOZD Tapetništvo Radovljica, Gorenjska cesta 41. Krajevna skupnost Železniki Svet KS Železniki razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI Kandidat mora poleg splošnih pogojev iz statuta KS izpolnjevati * naslednje pogoje: ~ dokončana višja ali srednja izobrazba upravne, splošne ali ekonomske smeri. " da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj iz že navedenih smeri, ** daje moralno politično neoporečen, fi da ima stalno bivališče na območju KS Železniki Hrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Ponudbo z dokazili in opisom dosedanjih del naj kandidat pošlje ** *vet KS Železniki v 15 dneh po objavi tega razpisa, bfcira kandidata bo opravljena v 10 dneh po preteku roka za Wj«vo in bo prijavljeni kandidat o rezultatih obveščen. Elektro Gorenjska Delovna organixaci)a za distribucijo in proizvodnjo električne energije, n.sub.o. Kranj, Cesta JLA 6. DO ELEKTRO GORENJSKA, n. sub.o. Delovna skupnost skupnih služb, Kranj, Cesta JLA e/III Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih •lažb objavlja prosto delovno nalogo v finančni službi MEMORIRANJE NA MDS IN VERIFICIRANJE ^•foj: - poklicna šola administrativne smeri, - delovne izkušnje zaželjene ^°vno razmerje se sklepa za določen čas (nadomeščanje delavke na '^niškem dopustu). Nastop službe možen takoj, f^ao vlogo z dokazili pošljite na gornji naslov najkasneje v 1 **eh po objavi oglasa. Trgovsko podjetje , MERKUR veleželeznina, n.soi.o. Kranj, Koroška 1 Odbori za delovna razmerja DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Kranj, Koroška 1 TOZD PRODAJA NA DEBELO, n.sub.o., Kranj Kranj, Koroška 1 TOZD TRGOVSKE STORITVE, n.sub.o., Kranj Kranj, Gregorčičeva 8 objavljajo naslednja dela in naloge 1 VODJE PREDSTAVNIŠKE SLUŽBE 2 PRODAJALCEV - KOMI8IONARJEV 3. CIST1LKE 1. - višješolska ali srednješolska izobrazba ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj : J. - Šola za prodajalce tehnične stroke, — najmanj 1 leto delovnih izkušenj J. - nekvalificirana delavka > razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidati naj svoje ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o iz-anju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov »■io podjetje Merkur veleželeznina, n.soi.o. Kranj, Koro-1 h Kadrovsko socialna služba. Iti bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od sprejetja sklepa. za |v|*|u| Servisno podjetje Kranj l?l*l?l Tavčarjeva 45 — T T Telefon 21 -282 1^1 64001 Kranj — postni predal 145 Razpisna komisija razpisuje potrebe po delavcih opravljanje del in nalog: 101/02 — vodenje tehnične operative: Razpisni pogoji so sledeči: — strokovna izobrazba: a) inženir — gradbene stroke; 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; b) gradbeni tehnik, 5 let ustreznih delovnih izkušenj. — Dodatna funkcionalna znanja: — strokovni izpit iz gradbeništva — ostali podatki: Kandidat je izbran za 4 leta in je lahko ponovno izvoljen. S stanovanjem ne razpolagamo. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi, Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva ul. 45 v roku 15 dni od objave razpisa. e Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n.soi.o. Kranj objavlja ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB KRANJ 1. PROSTA DELA IN NALOGE V PLANSKO RAZVOJNEM PODROČJU za pripravnika s I. stopnjo ekonomske fakultete Pogoji: — končana I. stopnja ekonomske fakultete Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Na osnovi pravilnika o delovnih razmerjih traja pripravništvo 9 mesecev 2. DELAVKO ZA OPRAVLJANJE DELOVNIH NALOG ČIŠČENJE PROSTOROV Pogoj: — za opravljanje del se zahteva končana osnovna šola. Delo je enoizmensko, samo v popoldanskem času in je zanj določeno enomesečno poskusno delo. ZA TOZD TISK b. o. KRANJ DELAVCA ZA NOČNO VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE STROJEV Pogoj: — končana osnovna šola Delo je samo v nočnem času in je za opravljanje del določeno enomesečno poskusno delo. ZA TOZD BLAGOVNI PROMET N.SOL.O. KRANJ DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DELOVNIH NALOG RAČUNOVODSKA DELA V TOZD Pogoj: — visoka ali višja šola ekonomske ali organizacijske smeri in do 3 leta delovnih izkušenj, — za objavljene delovne naloge je določeno 3 mesečno poskusno delo. Za vsa razpisana dela in naloge se delo združuje za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj, Moše Pijadeja 1, v 15 dneh po objavi. Industrijski kombinat Ki Kranj objavlja za potrebe DSSS naslednja prosta dela in naloge 1. REZKANJE - ZAHTEVNO 2 GRAVIRANJE Pogoji: pod 1. pod 2. - 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 15 dneh po objavi. O izvidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijave. Delavski svet delovne organizacije Obrtno podjetje Tržič p.o. Trg svobode 33 razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja DO Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima višjo ali srednjo izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri, - 5 let delovnih izkušenj na odgovornih nalogah in opravilih dejavnosti delovne organizacije, - da ima ustrezne moralno politične kvalitete, ki se ocenjujejo po določilih družbenega dogovora o kadrovski politiki. Pismene prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji Obrtnega podjetja Tržič, Trg svobode 33. ČGP DELO TOZD Prodaja Ljubljana Podružnica Kranj Koroška 16 nujno išče garaži za dve svoji vozili in sicer za OSEBNI AVTO R-4 ter za KOMBI Oglasite se osebno ali po telefonu 21-280. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE DEŽURNI VETERINARJI od 17. 10.-24. 10. Za občini Kranj in Tržič RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015 SOKLIČ Drago, dipl. vet., Strahinj 116, tel. 47-192 Za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Skofja Loka, Podlubnik 34, tel. 77-828 ali 77-863 Za občini Radovljica in Jesenice GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-629 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, telefon 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. ZAHVALA Zavarovalni skupnosti Triglav, GorenjvSki območni skupnosti Kranj se zahvaljujem za hitro in v redu izplačano zavarovalnino po požaru z dne 13. 9. 1980 STANISA IVAN GORENJA VAS 60 SGPGRADBINEC SGP GRADBINEC Kranj PRODAJA 29 GARAŽ v naselju na Zlatem polju v Kranju. .Cena garaže je 108.778 din. Vpisovanje interesentov bo v torek, 21. 10. 1980 na upravi SGP GRADBINEC v Kranju, v objektu H-8, Cesta JLA. SOD TOMAŽINČIČ JOŽE IN IVAN Predelovanje zdravilnih zelišč 66310 IZOLA Dobrava 24 b Obveščamo cenjene stranke, potrošnike naših čajev in drugih izdelkov iz zdravilnih zelišč, da bomo v času od 17. do 24. oktobra 1980 na Gorenjskem sejmu v Kranju razstavljali in prodajali zdravilne čaje, razna mazila, olja in kapljice iz zelišč. Poleg tega, da si boste lahko kupili vse izdelke po želji, si boste lahko ogledali okrog sto vrst zdravilnih rastlin. Vljudno vabljeni in se vam priporočamo. GLASU STMM Slovenjgraška razstava domače in umetne obrti ZVESTOBA IZROČILU PETEK, 17.0KTOM* 1* Umetnostni paviljon v Slovenj Gradcu so deset dni polnili izdelki slovenske domače in umetne obrti. Strokovnjaki so povedali, kaj je najboljše, kje so meje, ko ni već ustvarjalnosti in izvirnosti. Razstavo, že tretjo po vrsti, je pripravila Zveza obrtnih združenj Slovenije. V Slo veni Gradcu se je ie dodobra udomačila. Namen razstavne prireditve je predvsem, spodbujati vse, ki le negujejo ljudsko tradicijo, ki izročilo prelivajo v nal sodobni vsakdan, ki izvirno oblikujejo uporabne in porabne predmete. Kajti, vse razpravljanje o naii domači in umetni obrti, o njenih vse bolj resničnih motnostih, ne bo nič pomagalo, če ne bomo imeli ljudi, ki se bodo znali in hoteli ukvarjati z njo. Pretekla ustvarjalnost oplaja sedanjo Domača in umetna obrt: preteklost in sedanjost. V vsako sedanjost je vrasčena preteklost. Ce se preteklost vse bolj umika sedanjosti, moramo napeti vse moči, da je ne izgubimo, da jo preoblikujemo za današnji dan. kajti s tem delamo tudi za jutri. Znano je, da je domača, ljudska obrt skorajda izumrla. Ohranili so se njeni drobci, nekaj izdelkov, ki se morejo z nekdanjimi komaj primerjati. Vendar bi se dalo oživiti vrsto ljudskih obrti, predvsem tiste, ki dajejo koristne reči. Ne le zaradi naše kulturne zavesti. Predmeti bi šli dobro v prodajo, doma in na tujem ter svetu pripovedovali o naši bogati ustvarjalni posebnosti. Imamo izdelke, ki so se od prvotnih, ljudskih vzorcev in načinov izdelave precej oddaljili, vendar nosijo v sebi "naše kulturno izročilo. Med njimi so tudi taki, ki jih preteklost ni poznala, vendar jih lahko nekako povežemo z nekdanjimi. Nastajajo tudi izvirni izdelki, kjer teh sledi ne najdemo. Iz delavnic prihajajo unikati ali maloštevilne serije, ki jih industrija ne more izdelovati, vendar bi bile delavnice zanjo lahko nekakšni preskusni laboratoriji. Slovenjgraška razstava želi spod-Dujati to delo. Prva je bila priprav-jena leta 1977, pobudo je dala Gospodarska zbornica Slovenije. Njeno splošno združenje — Zveza obrtnih združenj Slovenije je v treh letih priredila že tretjo razstavo, ki je do- cela potrdila, da je namen upravičen. Prikaz izdelkov slovenske domače in umetne obrti se je v Slovenj Gradcu že dodobra udomačil. Ni težko najti prostora in ljudi, ki so pripravljeni delati pri obsežnih in zahtevnih pripravah. Letošnja razstava je zbrala kar 2.800 izdelkov. Svoje delo je predstavilo 162 posameznikov in osem organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z izdelovanjem ali z zbiranjem in prodajo teh izdelkov: Dom, Borec in Ars iz Ljubljane, Uko iz Krope, Svit iz Kamnika, Spomin-karstvo iz Ribnice, Steklarna Boris Kidrič in Steklarska šola iz Rogaške Slatine ter Čipkarska šola iz Idrije. Iz vseh koncev Slovenije so prišli izdelki, nekaj tudi iz zamejstva: iz Nabrežine pri Trstu ter iz Borovelj in Smarjete v Rožu. Gost je bila kmetijska zadruga iz Bihača, napovedana makedonska pošiljka pa ni prispela pravočasno. Slovenjgraška razstava namreč želi pritegniti tudi izdelovalce onstran meje ter posebej iz širšega jugoslovanskega prostora, s katerimi bi rada uskladila merila kakovosti. Seveda pa prva in glavna ostaja spodbuda izdelovalcem na slovenskih tleh. Vida Robič prejela nazil iz ( moj Najboljše, kar se, že imamo Brez dvoma je razstavo rodil poslovni interes. Takšen, ki želi v našem vsakdanjem življenju in na trgu zavreti izdelke, ki nimajo nič skupnega z ljudskim izročilom in ustvarjalnostjo. Zato je toliko pomembneje, da se je ob tej razstavni prireditvi oblikoval tudi umetniški interes. Složno lahko krepkeje vplivata na okus, na odnos do izvirnih izdelkov, ki se — kar z radostjo ugotavljamo — vse češče pojavljajo na prodajnih policah in po katerih tudi kupci vse raje segajo. Vendar je ponudba, posebej če se ozremo na neizkoriščene možnosti v turizmu, še vedno dokaj skromna. Uspeh seveda prinese le kakovost. Slovenjgraška razstava jo postavlja v ospredje. Izdelke je ocenila posebna strokovna komisija in pripravila izbor za razstavo. Med njimi je izbrala najboljše in izdelovalcem, katerih izdelki so popolnoma ustrezali vsem merilom kakovosti, podelili naziv mojstra. Na področju domače obrti je priznanje mojstra prejelo pet izdelovalcev. Za lončarske izdelke Štefan Gombac iz Tešanovcev, Franc Kržan iz Velikega Podloga in Ludvik Zelko iz Mačkovcev ter za pletarske izdelke Anton Šturm iz Zalega loga pri Železnikih in Albina Klun iz Zamosteca pri Ribnici. Na področju umetne obrti pa smo dobili sedem novih mojstrov. Za keramiko je priznanje dobila Tanja Smole-Cvelbar iz Ljubljane, za tapiserije Cvetka Miloš iz Brežic, za volneno ročno tkanje Marjeta Sieberer iz Ljubljane in Vida Robič iz Gozd Martuljka, za oblikovanje celotne kolekcije v lesu Jelka Štern iz ljubljanskega Borca, za oblikovanje izdelkov iz zlata Tine Šrot iz Ljubljane in za gravure na steklo Tomislav Kočica iz Rogaške Slatine. Mojstri so istočasno za svoje izdelke dobili tudi znak kvalitete, razpoznavno znamenje, ki bo nalepljeno na izdelkih in se sčasoma uveljavilo kot znak za ločevanje dobrih in slabih izdelkov. Znak kvalitete je komisija podelila 42 raz-stavljalcem oziroma četrtini razstavljenih izdelkov. Seznam je dolg, zato bomo zapisali le nagrajence z Gorenjske, ki jih morda poznate: za izdelke domače obrti p6leg Alojza Šturma še Alojz Lotrič z Gorjuš, Ciril Stebe iz Podboršta pri Kamniku in Jožefa Humar iz Strahovice; za izdelke umetne obrti pa poleg Vide Robič še Petra Plestenjak iz Škofje Loke. Znak kvalitete bo prilepljen tudi na izdelkih Čipkarske šole iz Idrije, medtem ko Uko iz Krope ni dobil priznanja, kar naj izzveni predvsem kot spodbuda, da bo temeljiteje negoval izročilo kro-parskih kovaških mojstrov. Znak kvalitete seveda ni le simbolično priznanje. Na pobudo Zveze obrtnih združenj Slovenije se v spodbujanje domače obrti vključuje tudi novi zakon o davkih občanov, ki vsebuje oprostitev plačevanja davka za vse tiste, ki se na tradicionalen način, značilen za določeno etnografsko območje, ukvarjajo z domačo obrtjo. Ugodnost je namenjena ohranjanju in spodbujanju tistih obrti, ki nimajo značaja serijske proizvodnje in terjajo veliko ročnega dela ter zato najbolj hitro izumirajo. Znak kvalitete je zato tudi mnenje, na podlagi katerega so izdelovalci oproščeni davka. Zveza si prizadeva, da bi v davčnem zakonu enako obravnavali tudi umetno obrt, saj vemo, nenazadnje pa to kažejo tudi slovenjgraške razstave, da smo tudi na tem področju s ponudbo kakovostnih izdelkov enako skromni, da je njihov izbor razmeroma ozek. Strokovna komisija je pri izboru izdelkov za slovenjgraško razstavo zavrnila okrog deset odstotkov poslanih izdelkov. Vsem izdelovalcem, ki niso prišli v izbor, bo poslala pismene obrazložitve, pri Zvezi pa so pripravljeni organizirati razgovore, na katerih bodo izdelovalci dobili napotke za nadaljnje delo. Sejmarsko vzdušje z napako Polne stojnice. Vrvež okrog njih. Kupila bom nekaj za dom. Kupil bom nekaj za domačijo. Mošnjički se praznijo, polnijo. Sejem. Takšno nekdanje sejmarsko vzdušje so nam želeli pričarati-po-stavljalci razstave. Stojnice so napolnili r. izdelki in razprli marele. Toda sejem vendarle ni bil pravi Sedemnajstletna Petra Pleste sejem, kajti kupcev in prodajalcev ni njah iz Škofje Loke nadaljuj'' bilo. vsi skupaj smo bili le gledalci. delo svojega deda Ivana Pleste ■ . . T.'- * . RazHta.y« j,e pač razstava. Takšna njaka in n/eni modeli za l»8ki iozd Martuljka je jo volnene, ročno tkaru- iza\elMe , , , postavitev, nas ne bi J)aČ nrav'ruč' kruhtk no, l\ SJoven/ (iradvu^pre -■ istra umetne obrti"i - - . - t«, .i. V m°U]*-1 ft ^ V?r> «po/iJi. /. m^rda/. /eti enak kvakttte.': *'*-t ' « I f * - . .-tt-M r/fen -,■ .. y ... j , Sloivnjgraška razstava je pokazala, da imamo tudi izdelke, ki Ijud.KJtr izročilo prelivajo v naš sodobni vsakdan. Anton Sturm iz Zalega loga pri Železnikih*je za svoje pletarske izdelke dobil najvišje priznanje — naziv mojstra domače obrti. Lectova srca so bila nekdaj nepogrešljiva na sejmih, danes jih s&ora' da ni moč dobiti, čeprav bi jih lahko uvrstili v dolg seznam izde>ik* grenka kaplja. Ne polnih tris»* trov od Umetnostnega pavih«** vhodu na tržnico so se hahV nujali živopisani palčki in kičasta šara »po ugodnih c***v kakor je pisalo na lističu -prizadevanjem, da bi ga ur**) našega vsakdana in pometali s * nic, saj neokusna šara res BŽaa * skupnega z ljudskim izroča)** ustvarjalnostjo. Kaže. da H» * težak, zato si lahko le že-bma * * Zveze obrtnih združenj Slo*** • pripravila še več sorodnih prir**** še večkrat organizirala ars«* izdelkov domače in umetne p jih je letos v okviru velikih runo etnografskih prireditev \ 1 ljani, v Piranu in na Bled; sleherna more vplivati na okus zvestobo izročilu pisatelj Ivan Jan-Srečko predstavlja svoje najnovejše delo 'drtd* Kranjčanom — Foto: F. Perdan J* Jan ob izidu njegove zadnje knjige **rtki odred«: >Kot revolucija teto pisanje« ne spomnim pisca, j lv»n Jan, ki bi bij leposlovec '2!?nar hkrati. Vprašanje je, - *^*c piše kroniko: je to škoduj, koristno? Lahko ga zanese v.Va kroniki pa mora biti .. "Mko opredeljen. Lahko pa S\ koristi. Pisec potem ni zgodovinar z golim naštetem več požlahtni to irskemu odredu« se K" je pisal leposlovec in - ** zgodovinar hkrati. Ne '•f-dovinsko resnično, tudi .......- . VV, so prikazani dogodki. Če sedamo odlomek okrog J4ir'ja Begunj. Pogajanja. Na-sl'h napetost ob preletavanju t Nadvse razburljiva, dra- x, * napetost, ki se lepo bere.« oni dan, na nekakšnem 4J*B večeru, ki so ga skupaj |Pr ^^fjski muzej, Osrednja n Kranj in Partizanska 1 JMiesančni dvorani mestne k /^nju ocenjeval profesor „**r. lektor Janovega zadnje-^•»jvečjega dela »Kokrški od- jrjrenjskimi partizani, Iz-JJ'^fleda, Skozi zasede, Mrtvi Boj pod Triglavom, Draž-80 njegova prejšnja dela v ^skega življenja. In zraven V •* let urejanja radijske Pomnite, tovariši« Pozno ,. *«ti. Sele leta 1956 je izdal ;'° delo. In zdaj več kot deset '3rjanja njegovega »Kokr- pA NISMO SE UKLONILI \^*a Krek mama kjer «ta v z Volče strmo Zakobiljek, pri \/ na »karlejž« kot pravijo »* od Malenske ceste /jovoz in se spusti po bregu .''travi domačiji. Danes se k ^ti tudi z avtom. Razširili leti, ko je bil še oče Jaka x y *i na mali Petrovi kmetiji Jzom le do njiv, do hiše pa *fia prava pot ni vodila do "kupaj znosili s košem. S ''''Ijane v trgovino, s košem breg je pripeta hiša. }'kamor pogledaš: v dolino Vf*nu' navzfcor proti Oda-"*len»kemu vrhu, levo proti > 7 0.proti Volči. Vse njivice 'J^*) so ze nekaj let zravnala bo lažja košnja, s kosil-'-■žrlj so se v te bregove, da ^|l»li poti v svet, široke, da iLstoiion lahko vozil po njih. Najprej poti, potem hiša, pravi mladi gospodar. Čeprav sta tudi hiša in hlev prepotrebna popravila in obnove. Prav taka je še hiša, kot je bila v tistih dneh, ko so v njej sleherni večer vasovali partizani, kurirji, partizanski čevljarji, aktivisti, obveščevalci. Partizanski bunkerji so bili posejani tod okrog: v Rožnem brdu, v Globoč, za Poklarjem. nad Volčo. Tu čez je šla kurirska pot z Gabrške gore, čez Delnice, Javorje, v Malenski vrh . . . Vse se je ustavljalo pri njih. Varno je bilo. Če so prišli v vas beli ali Nemci, so vedno prihajali od zgoraj in se spustili k hiši od »karlejža«. Od spodaj gor si niso upali. In če so bili partizani tu, so se vedno lahko varno umaknili skozi zganjamo v gozd pod hišo. Nikoli niso nikogar dobili, čeprav so beli delali preiskavo za preiskavo Vedeli so v Poljanah, da je to partizanska hiša. Od vsega začetka. Vedeli so tudi, da od drugod prinašajo hrano sem in material, za partizane. Da se tu srečujejo aktivisti, da je hiša polna partizanske pesmi. Toda udarili niso. Kot bi si ne upali .. . In res je bilo pri Petrovih živo. Tako pogumni in varni so bili, da so celo zaigrali na harmonike in zapeli. Primož je igral, pa Primožev Stane, pa Buhov Kafl . . . Celo zaplesali so mladi. Včasih so prirejali prave mitinge. Partizanske jjesmarice so prinašali fantje in Petrova dekleta so takoj znale zapeti pesmi iz njih. Beli so prihajali le podnevi. Ponoči si niso upali. Morda so prišli celo do Odamove tepke in poslušali . . . Nikoli niso ničesar našli. Nekoč so v dimniku odkrili kos domače slanine. Da je partizanska, so tulili v mater Franco in tisti največji je dvignil mitraljez, da jo bo udaril. Pa je stala trdno, niti za ped se mu ni umaknila. Potem je povesil železo in se umaknil . . . Drugič so ji sami beli pod kozlom raztrosili Kartizansko propagandno literaturo, larica jo je našla še pravi čas in skurili sta jo zadnji trenutek, kajti dezerterje. ki so od partizanov prestopili k belim. Zapeljani . . . Koliko življenj je plačalo za to. Ne bo vsem všeč njegov »Kokrški odred«. Tega se dobro zaveda. Vendar, v takih delih ne sme biti lukenj, ne sme biti dvomov. Tako je bilo. in nič drugače. Pisana je z vso težo resnice. Zakaj potvarjati resnico? Enkrat moramo povedati vse. Ne zaradi nas. Da se bodo mladi učili na naših napakah! Ogromno žrtev je padlo v naši borbi. Lahko bi jih bilo manj, če bi ne bilo napak, če bi ne bilo domačih izdajalcev. Toda. čeprav je padlo toliko tisoč žrtev, se je izplačalo. Kajti, če bi se ne uprli, Slovencev leta 1942 ne bi bilo več. Nad Slovenci so pripravljali genocid. To je dokazano v knjigah NOB na Slovenskem, Belogardizem, Raznaro-dovalna nacistična politika. Uničeni bi bili s sterilizacijo in vsemi drugimi pošastnimi načini uničevanja narodov. In veličina upora je bi|a v tem, da smo se uprli najboljšim vojakom na svetu. Tej strahotni sili. Najbolj izurjenim, najbolje oboroženim, naj-' bolje opremljenim. Džingiskan je bil kurir proti tej vojski, pravi Jan. Veliko jih je padlo. Od prvega Kokrškega odreda skoraj nihče ni ostal. V silovitosti začetka so se morali izpostavljati. Preveč. In množice niso mogle verjeti, da bi bil fašizem lahko kdaj premagan. Ku-merdajeva izdaja, agenti, mojstrski poskusi gestapa vriniti svoje agente vsepovsod, celo do glavnega štaba ... »Sama dejstva več povedo, kot bi lahko napisal v romanu. Hude ocene so v mojih knjigah. Vsem ne bodo všeč. Vendar to so dejstva, neolep-šana, stvarna, surova dejstva. Doslej nihče od slovenskega vodstva tega ni negiral. Sprejeli so. Človek se pa uči sproti. Kot revolucija je to pisanje ...« Hude krize je imel. Ko ni videl Več poti pred seboj, je pisanje odložil. Po pol leta tudi pogledati ni hotel skladovnic papirja, dokumentacije. Moralnega mačka je nosil s seboj: do soborcev, do sebe, do odbora Kokrškega odreda, katerim je obljubil, da bo knjigo napisal, dokončal... Letos, drugo leto... Leta so pa tekla ... Ko je plaval v tem deročem toku. ni mogel ven: ali plavati, ali utoniti. Z velikimi težavami, samo-od po ved ova njem. z notranjimi boji. zapisati vso resnico ali ne. kako lepšati najhujše, se je rodilo to delo. V mukah, kot je rojen materin otrok, seje rodilo tudi to delo. Dražgoske bitke pol leta ni pogledal, tako se mu je zamerila. Te. pravi, ne bo pogledal vsaj tri leta ... Rad bi še pisal romane. Take kot je njegovo delo Mrtvi ne lažejo. Tri romane bi najmanj napisal ta čas. Roman gre širše. Preveden je, berejo ga tudi drugi narodi. Le tako gre lahko naša zgodovina v svet. Nazaj mora dobiti stil. ki ga je že pred leti imel. Vesel pa je vseeno, da so knjige tu. Natiskane, v lepem rdečem ali zelenem ovitku. In lahko jo bodo dobili. Kakor bodo hoteli. Za šole. za krajevne zgodovine. Morda bi naredili posebej brošuro o Titovi vasi. Ne veste kje je bila? Se niste slišali zanjo? Nemcem tik pred nosom ... No, saj boste brali.. . Jan pa resno načrtuje in razmišlja čeprav še ves utrujen, o svoji naslednji knjigi. O Gorenjskem odredu . .. D. Dolenc škega odreda«. Prevzel je to delo, ker je vedel, da ga ne bo nihče drug, če ga ne bo on. Nekdo pa mora spraviti na papir vso to težko zgodovino, vse te žrtve, vse napake, vse zaplete, vse razplete, zmage, padce, vzpone. Zapisati vse, kar se je v tistih usodnih dneh dogajalo na levem bregu Save, o nastanku, propadu in spet novem nastanku Kokrškega odreda, njegovih bojih, vse do njegovih zadnjih dni na osvobojenem Koroškem. Njegovi junaki niso junaki. Z vsemi človeškimi slabostmi jih riše: dopušča element strahu, malodušja. slabih, napačnih odločitev, pa spet junaštev, ki jih je zmožen le tisti, ki nima izgubiti prav nič, razen svojega življenja. Tega je pa zapisal boju. Težko je nastajala. Več kot deset let. Kolikokrat se je znašel pred prepadom, ko ni vedel ne kako, ne kam. Ni bilo povezave, ni bilo poti. In potem spet iskati, iskati. . . Pisati je bilo treba o delčku naše domovine, kjer je bilo za partizane najtežje. Levi breg Save, ravnina daleč naokrog, potem spet strmina, za njo meja. Na vsem jugoslovanskem ozemlju ni bilo kraja, ki bi tedaj imel tako na gosto posejane sovražnikove postojanke, kot prav ta gorenjski košček. Zelo, zelo malo zanesljivih ljudi . . Res je ta knjiga pisana za zanamce, pravi Jan. Kajti med njegovimi partizani niso samo junaki, niso samo poštenjaki, so tudi izdajalci, ubežniki, kot milo imenuje d* o? a* >t<* Obtičite nas tudi v naši trgovini v Vižmarjih na Plemljevi 86. na vratih so bili že beli. Spet niso dobili nič. Ko so odhajali praznih rok proti vrhu, so grozili nazaj, da bodo drugič požgali, če le košček najdejo. »Nismo krivi ne mi, ne vi,« je dejala Franca za njimi. »Vojna je kriva.« Trdna je bila Franca. Se danes ne ve, kaj ji je dajalo tolikšno moč, da ni nikoli klonila. Težko življenje, ki ga je preživela še kot otrok doma v Volaki. in potem tu pri Petru. To in pa zavest, da ne sme kloniti .. . S hvaležnostjo se je spominjajo fantje, ki so tolikokrat tu dobili varno zavetje. In vedno so se pri njej tudi do sitega najedli. Skrbela je zanje, kot za svoje sinove. In če so prihajali ušivi, je zakurila v žga-njarskem kotlu . .. »Nikoli mi ni zmanjkalo,« se spominja. »Vedno se je kaj našlo za lačne. Tako je v življenju: človek, če več da, več ima. Tisti, ki pa stiska, nima nikoli nič. Kot bi tudi narava bila tedaj z nami. Koliko je bilo sadja! Na njivi pod hišo nikoli ni rž tako obrodila, kot med vojno. Štirinajst mernikov na tej fliki zemlje .« Tudi partizani so poprijeti za delo. če je bilo treba. Pri košnji, pri žetvi, popravili to in ono. Sest otrok je tedaj imela Franca. Njo samo in najstarejšo Marico je Triglavski sprejel v partijo. Angelca in Johanca sta bili Skojevki. Angelca je bila ena prvih partizanskih učiteljic. Pri For-tunu je imela šolo Tudi najmlajša. Ciril in Lojzka sta vedela, da ne smeta nikomur ničesar povedati. Ko so zakobiliški otoroci spomladi nabirali zvončke nad Poklom, so prišli do samega bunkerja. Obveze so se sušile zunaj. K sreči je bila prva Lojzka. Takoj je obrnila otroke in nihče ni videl . . . Dolga je bila ta vojna. Pri Petrovih so jo čutili od tistih prvih dni, ko so prvi ilegalci poiskali pri njih zatočišče. Junija 1941 so prišli. Menda so skozi okna poskakali v jeseniški železarni, ko so jih hoteli prijeti Nemci. Tri ženske in dva moška sta bila. S pištolami so bili oboroženi. Eno so še Jaku dali. Na senu na podu so ležali nekaj dni. potem jih je Jaka vodil čez Soro v Žabji vasi, v Vinharje in do Lučin. kjer so šli čez takratno mejo v Italijo. In Jaka je pravil, da je te tovariše videl potem, ko so Poljane napadali, v Poljanski vstaji. Dobro se Franca' spominja Poljanske vstaje. Možje s tega konca so se zbirali pri Mežnarju na Gori. Jaka je imel puško že od razpada stare Jugoslavije. In brzostrelko tudi. V Polejnškovi gmajni ju je zakopal, le strelivo je prinesel domov. Potem je vse dal partizanom. Z vrha, z Gore, je Franca gledala na Poljane, kjer so se bili boji. Modra meglica je stala nad Poljanami še drugi dan. Po skrivnih poteh, čez Gabrško goro se je takrat Jaka vrnil domov. Spomladi 1942, si je Jaka nekega dne oprtal koš in se spustil v Poljane Co otrobe v trgovino. V sami srajci je il. Pred šolo so stali nemški avtomobili. Zajeli so ga z drugimi vred in devet mesecev je bil v taborišču v Innsbrueku. Tisti čas partizani niso pogosto prihajali. Ko pa se je Jaka vrnil, se je delo spet razmahnilo. Remcev Tone in Buhov Rafl sta prišla med prvimi. Jaka je partizanom pomagal graditi bunkerje, po nalogu Gorenjskega vojnega področja je vodil ranjence v bolnico Franjo in borce po skrivnih varnih poteh na druge položaje. Velikokrat jih je pripeljal tudi domov. Petindvajset jih je naenkrat imela Franca na hrani. S Farjega potoka jih je pripeljal. Albin Drolc — Krtina mu jih je zaupal. Imela pa je na hrani tudi obveščevalce. Kakšne tudi po pol leta skupaj. In partizane in aktiviste iz okoliških bunkerjev. Ti so imeli pri njej redno oskrbo. Beli so bili prepričani, da imajo pri Petru bunker tudi v hiši. S kopiti so tolkli po stenah, če bo kje votlo zadonelo. podnice trgali s tal .. Tik pred koncem so jih nekaj odkrili in požgali, toda partizani so se vedno pravi čas umaknili. Skoda je le. pravi Franca, da so ljudje tiste, ki so ostali, ob koncu vojne podrli. Za deske jim je šlo. Lahko pa bi še danes stali v spomin na nude dni vojne. Najhuje je bilo v zadnji hajki. Vsenaokrog je gorelo. Vse Jazbene so bile v ognju: gorelo je pri Primožu, pri Koftanc, pri Omejc. Ko je gorelo na Matikuš, se je obupni jok otrok, ki so jih Nemci zmetali v ogenj, slišal prav do njih. In ko je zagorel še Anžicev kozolec na oni strani grape, je bila prepričana, da bo gorelo tudi pri njih. Bil je pravi čudež, da so jih obšli... Do zadnjega jim je kuhala, pekla kruh, dajala zavetje. Ko je bilo konec vojne, ii je ostalo še malo zelja. Pa ji je bilo še za tega žal. da jim ni vsega poku hala. Prišla je svoboda in njeni fantje so odšli. Spet so ostali sami v strmem bregu. In ljudje tam okrog so se Jih skoraj ogibali. Kot bi imeli slabo vest... Hudo je bilo za kmeta takoj po vojni. Hude davke so jim pripisovali in ni bilo usmiljenja, če si bil prej Se toliko dal zanje. Ni bilo prav! In ko je po vojni pričakovala zadnjega sina, zanjo ni bilo tistega kilograma sladkorja, ki so ga v Poljanah sicer delili nosečnicam ... Pa je minilo tudi to. Skromna kmečka žena je ostala Franca. Zgo-vorjen kot ima v gorenji izbi in ničesar ji ne manjka. Le rahlega zdravja je. Zadovoljna je z otroki, domačijo bodo pa tudi enkrat popravili, le da pota najprej narede ... 18. decembra 1977 jo je kot zaslužno partizansko mamo tovariš Tito odlikoval z medaljo zasluge za narod. Priznanje, ki si ga je Petrova mama Franca resnično zaslužila. Vesela je srečanj z njenimi fanti in s priznanjem, kot ga ji je pred kratkim dal Kalarjev Vinko, ali pa tisti nekdaj drobni kurir z Gabrške gore. ki ima sedaj gostilno nekje pri Ločnici, ali pa Nagličev Pero. partizanski čevljar iz Zirov. da pri njej niso bili nikoli lačni, je vse poplačano ... D. Dolenc- GL.AS10, STRAN NADALJEVANKE PETEK, 17. OKTOBRA STANE ŠINKOVEC l^S, I A h L4tHAU Sklepna prireditev na Bel Sicer je bilo istega dne ustanovljeno tudi koncentracijsko taborišče Oranienburg, a so ga dve leti kasneje ukinili in odslej je bil tod le še sedež skupine uradov D, ki so se ukvarjali z upravljanjem koncentracijskih taborišč in, ki ga je vodil Oswald Pohl. Dachau leži približno 16 km severo-vzhodno od Milnchna, ob cesti, ki vodi proti Ingolstadtu. Na cesti, ki drži od Milnchna do Dachaua, je v tistih časih puščica kazala smer v taborišče. Kažipoti so bili v značilnem bavarskem slogu, z rezljanimi podobami. Z ene strani skupina izmučenih esesovcev, z druge skupina veselih jetnikov muzikantov. Pokrajina, kjer je ležalo taborišče, je v glavnem močvirnata. Podnebje tu ni zdravo. Zime so mrzle in ostre in velike količine snega zapadejo še v aprilu. Poletja so vlažna. To je znani »Dachauer Moos« — dachausko močvirje. In prav te kraje z ostrim, vlažnim in izjemno nezdravim podnebjem, so izbrali oblastniki tretjega Rajha za taborišče. A ne slučajno. V svoji geografski ekspertizi, ki jo je sestavil Eugen Romer zaradi dokazov v procesu proti Hoessu, nekdanjemu komandantu koncentracijskega taborišča Auschwitz, je zapisal takole: »Mest tipa Dachau in Auschwitz, se je življenje izogibalo tisočletja, ker je tam prežala smrt.« SS pa je to pomagalo pri hitrejšem uničenju jetnikov. Koncentracijsko taborišče je bilo sestavljeno iz dveh delov: iz upravnega z upravnimi zgradbami, kasarnami, raznimi podjetji in ustanovami ter iz jetniškega taborišča, ki so mu rekli »Schutzhaftla-ger«. To je imelo v Dachauu obliko pravokotnika velikosti približno 600 X 300 m. Celotno področje je bilo varovano s sedmimi zidanimi stražnimi stolpi in ograjeno z visokim zidom in ograjo iz bodeče žice z električnim tokom, za katero so noč in dan hodile patrole s psi. Glavni vhod ie bil v upravni zgradbi, ki se je imenovala »Journaus«. Na ogromnih, že od daleč vidnih železnih vratih, skozi katera so vodili ljudi v taborišče, je bil vkovan napis »Arbeit macht frei«. Ob vstopu v taborišče si opazil na desni strani (jug) ogromno zgradbo v obliki črke U. To je bilo gospodarsko poslopje, kjer so bile življenjsko važne naprave jetniškega taborišča. V srednjem delu sta bila kuhinja in skladišče živil, pralnica in kopalnica, ki je lahko pod prhami naenkrat sprejela 250 oseb. Obenem so ti prostori rabili za sprejem in odpravo številnih transportov pa tudi za mučilnico. V stranskih krakih je bilo skladišče jetniških privatnih stvari (Effektenkammer), skladišče progastih jetniških oblačil, perila in obutve, čevljarska in krojaška delavnica in šivalnica. Na strehi gospodarskega poslopja je bil napisan z ogromnimi belimi črkami po vsem taborišču viden napis, ki so ga jetniki ponavljali dan za dnem: »Samo ena pot vodi v prostost. Njeni mejniki so: poslušnost, pridnost, poštenost, redoljubnost, čistota, treznost, resnicoljubnost, požrtvovalnost in ljubezen do domovine.« Za gospodarskim poslopjem in žično ograjo na južni strani, je bil taboriščni zapor, imenovan: bunker. Sem so zapirali jetnike, ki so se kakorkoli pregrešili zoper taboriščna pravila ali če so jih kaznovali z ostrejšo kaznijo. Na dvorišču pred njim je bilo strelišče, kjer so več let opravljali eksekucije. Tu na dvorišču so bili do 1940 nameščeni tudi koli, kamor so za kazen obešali za roke jetnike. Na zvezane so naščuvali pse, ki so skakali na nesrečne žrtve in jim trgali genitalije. Ker je bila zmogljivost teh naprav očitno premajhna, so montirali v februarju 1941 v kopalnici nove, tako da so lahko obesili hkrati 52 ljudi. Med gospodarskim poslopjem in jetniškimi barakami, levo od glavnega vhoda, je bilo obsežno zborno mesto — Appellplatz. Tu so se bili mučni,'dolgotrajni jutranji in večerni apeli. Od tu so odhajale na delo in se zvečer vračale delovne skupine (Arbeitskomman- dos). Tu, na tem mestu so do 1943 pogosto opravljali pred zbranimi jetniki kazen bičanja na »tepežnem kozlu«. Tu so morali jetniki poslušati preko zvočnikov zmagoslavne fanfare, ki so oznanjale vojaške uspehe hitlerjanskih hord. Tu so opravljali zloglasne selekcije golih jetnikov za invalidske transporte in tu so ležala nešteta, okostnjakom podobna trupla jetnikov, ki so prispeli s transporti v Dachau. Od tu je peljala proti severu široka, blizu 300 m dolga cesta (Lagerstrasse). Ob obeh straneh so bile jetniške barake, ki so jim pravili bloki. Druga od druge so bile oddaljene 10 m, tej ulici pa so pravili Block-strasse. Vseh jetniških barak je bilo 34. Na zahodni — levi strani so bile označene s parnimi številkami. Prvi dve s črkama C in D. Tu je bila taboriščna pisarna, delovni urad, kantina, muzej in dr. Sledile so barake od 2 —30. To so bile delovne barake (Arbaitsblocks ali Frei-blocks). 2. in 4. so imenovali vzorčni baraki (Muster-i blocks). Nikdar nista bili prenaseljeni, hrane je bilo tu vedno dovolj in jetniki so ju zato imenovali »taboriščna četrt vil«. Zasedeni sta bili le od Nemcev in Avstrijcev, torej rajhsdojčerjev. Baraka 24 je bila določen čas jugoslovanska. Naši prijatelji so ji pravili tudi »Partisannenblock«, esesovci in tisti, ki smo jim bili trn v peti pa »Banditen block«. Baraka 28 je bila namenjena poljskim, 26 pa vsem ostalim ovnikom. Tudi ta ni bila prenaseljena in v prvi sobi je bila urejena kapelica, kjer so opravljali službo božjo. Taborišče je bilo zgrajeno za 5.000 ljudi oziroma za 180 jetnikov v eni baraki, ki je imela štiri sobe. V resnici pa je bilo v barakah daljše obdobje od 400 do 800 ljudi, dokler ni postalo stanje zaradi preoblju-denosti katastrofalno. V nekaterih barakah je bilo tedaj preko 2000 jetnikov, ali namesto 45, preko 500 oseb v eni sobi Do leta 1943 sta vladala povsod v barakah in okrog njih neverjetna čistota in red. Ko pa so po letu 1942 pričeli prihajati v taborišče vedno številnejši transporti, so postale barake kmalu prenaseljene. Izgubile so svoj čisti izgled, k čemur je prispevalo svoje tudi pogosto pomanjkanje vode zaradi bombardiranj. Le vzorčni baraki 2 in 4 sta bili malo obljudeni in sta ostali čisti do konca. Na tej strani je bil, označen s črko, tudi muzej. SS je hotela z nekakšnim muzejem voščenih figur in fotografij dokazati obiskovalcem, da so v taborišču zaprti le kriminalci in abnormalni ljudje, nevarni in nekoristni za družbo, ki je zato dolžna, da jih osami. Voščene figure so prikazovale nasprotnike režima, seveda prikazane odvatno ali pa tako, da so vzbujali posmeh pri obiskovalcih. Posebno velik je bil izbor pri skupini kriminalcev, kjer so za to izbrali predvsem ljudi s tipičnimi zločinskimi obrazi, z velikimi povdar-jenimi brazgotinami. Normalnih, poštenih ljudi, ki jih je bilo taborišče polno, pa jim niso pokazali, niti tega ne v kako bednih razmerah žive in umirajo. Na vzhodni-desni strani sta bili najprej baraki A in B, kjer so bili razni laboratoriji in operacijski prostori. Najmodernejše opreme, ki je bila tu in, ki je vzbujala občudovanje obiskovalcev, bi bila vesela vsaka klinika. Toda naprave niso služile zdravljenju jetnikov, temveč njihovemu ničenju v vseh mogočih laži-znan-stvenih poskusih. Sledile so barake od 1 do 29. Prvih nekaj je bilo namenjenih bolnikom (Revier). Na tej strani je bila med ostalimi še kazenska baraka (Strafblock ali Straf-kompanie) in baraka za novo prispele (Zugangsblock). Nekaj barak je bilo še posebej ograjenih z bodečo žico, ob vhodu pa je bil napis »Kriegsgefangenenlager«. Tu so bili, Ženevski konvenciji navkljub, zaprti sovjetski vojni ujetniki. Na drugi strani taborišča se je nahajala v severozahodni smeri, takoj za taboriščno ograjo tovarna groze in smrti — krematorij. K njemu je spadalo še manjše strelišče in prostor z vislicami. KRANJ - V počastitev 35-letnice osvoboditve sta republiška konferenca ZSMS in poveljstvo Ljubljanskega armadnega območja razpisali tekmovanje »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti« s kvizom »Tito-par-tija-revolucija«. ki se bo zaključilo s finalno prireditvijo v decembru. Na Gorenjskem potekajo s tem mesecu tekmovanja na občinski ravni. V Skofji Loki so udeleženca za regionalno tekmovanje v Tržiču že izbrali, v kranjski občini pa bo sklepna prireditev 25 oktobra ob 18. uri v domu družbenopolitičnih organizacij na Zgornji Beli Pomerili se bosta prvo in drugouvrščena ekipa s predhodnega preskusa, ki bo 20. oktobra v Kranju. Med prijavljenimi prevladujejo mladinske organizacije iz delovnih kolektivov, ki že vrsto let uspešno sodelujejo z vojaki in stare- šinami garnizije Stane Žagar članske ekipe, sestavljene ii in mladincev, bodo odgovar vprašanja o vlogi ZKJ in to Tita v boju za nacionalno no osvoboditev, o povojni razvoju samoupravljanja vključevanju mladih v splošnega ljudskega odpora nem seštevku bodo upošteval1 kulturne aktivnosti mladih tom. Na finalni prireditvi na Beli bodo v kulturno-za bavn gramu nastopili sekstet Stane Žagar, vojaški »12. julij«, folklorna skupina citatorji. Organizatorja o! tekmovanja sta občinska kc ZSMS Kranj ter vojaki in s) enote France Prešeren. NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA sporoča, da iz tehničnih razlogov in zaradi slabih vie- menskih razmer prestavlja izvedbo »SUPER TOMBOLE« napovedane za nedeljo, 19. oktobra 1980 na spomlad 1981. Točen datum tombole bo objavljen najkasneje dva meseca pred prireditvijo. TOMBOLSKE KARTICE OSTANEJO ŠE NAPREJ VELJAV-1 NE IN V PRODAJI. Na 13. sejmu stanovanjske opreme v Kranju, od 17. do 24. oktobra KRANJ Obiščite paviljon KOKRA KRANJ, TOZD Globus — v hali A: obu RAZSTAVNI PROGRAM: — stanovanjsko pohištvo (spalnice, dnevne sobe, ške in samske sobe, predsobe) — izdelki domače obrti (spominki) »DOM« — Ljub«)) Pohištvo prodajamo na potrošniško posojilo, _ no montirano na domu in dostavljamo na dom v nosti do 30 km. 25 b.*e MATJAŽ CHVATAL Proti izhodu se pomikamo resnično počasi. V štirih urah se nismo vzpeli niti za sto metrov višinske razlike. Za dodaten problem pa nam je zmanjkalo še hrane. Imamo samo nekaj sladkorja, pol zavitka mleka v prahu in dva ali tri pudinge. Mar bo ta odpravica resničen polom? »Rožle, daj mi slušalko,« vzkliknem sredi njegovega pogovora z Davom. »Hej, Davo, ali sta prinesla kaj žrtja s seboj? Nam je vsega zmanjkalo!« »Čudna bo, čudna,« sledi odgovor iz slušalke. »Zakaj pa Kuži ni prišel?« »Saj sva ga šla iskat v Tržič, pa je nekaj jamral, da ga boli glava in da ne more v jamo. Kaj hočeš, ustrašil se je zime.« »Aaaa, pa morda ve, da je svinja« »Koliko imate še do Križišča9« »Okoli petdeset metrov višinske, pa vi- lva?« , , »Sedaj sva nad VVC prehodom, vsaj tako ni Vegi vpije na uho. Ga slišiš, kako se dere?« »Dobro, čez dve uri se vidimo na Križišču. lislim, da ni potrebno več telefonariti« »Zdravo!« »Kmalu se vidimo.« mu odgovorim m klopim slušalko z žice »Se tri stopnje. Dajmo; vleriino. ,n« dve. ,oooJuk hoooruk'« govorimo, vpijer spodbujamo z bolj glasnimi kot pa veselimi kriki. Navezujem transportne vreče — prasce na konec vrvi, ki jo prijatelji vlečejo navzgor. Vreče ena za drugo izginjajo na polici enajst metrov više. Kmalu pride vrsta za vzpon tudi zame. »Se dva brezna do Križišča,« se glasno oddahnem, ko priplezam na polico, »potem si bomo s prijatelji lahko podali roke in skupno, sicer z opremo, ki jo bo vedno več in več, kolikor bolj se bomo bližali izhodu, in precej laže izvlekli vso to goro opreme, ki so jo nekaj dni zatem vikendaši na Goški ravni z nejevero občudovali in polglasno prigovarjali: »Nemogoče, kako so sploh lahko toliko materiala izvlekli ven?« Da, tudi nam se je potem zdelo nemogoče, saj vsega tistega nikoli ne bi zvlekli do avtomobilov na Goški ravni, tako utrujeni in naveličani vsega, kot smo bili, če ne bi bilo snega, po katerem smo vlekli za seboj tudi po tri transportne vreče kakor lahke sani. Po hribu z majhnim naporom je šlo navzdol brez vsakega napora. »Vegi, Davo,« se dere m na ves glas. ko stojim poleg nove rumene transportne vreče rja Krmišču. '»Verjetno sta odšla do velikega kapnika,« prlpbrhni Rožle m potegne iz žepa svojo stalno spremljevalko pipico, ki si jo natlači. prižge in kot stara lokomotiva prične z velikim užitkom puhati dim. Bušmana je zgrabila prava kadilska strast, toliko da si ni pogrizel prstov, ker mu je zmanjkalo cigaret. Od daleč spodaj iz dvorane pričnejo prihajati tihi glasovi, katerih glasnost postopoma narašča. Kmalu se izza ovinka prikažeta dve brleči lučki, ki sta veselo kriknili in se pognali proti nam. Srečanje je bilo resnično prisrčno Posedemo. Davo prične iz transportne vreče vleči razno razne dobrote, ki smo jih spremljali z izbuljenimi očmi. »O Vegi, si ti še vedno vegetarijanec?« »Potem pa vedi,« reče Rožle, »da ti v orga nizmu primanjkuje živalskih beljakovin in še nekaterih mesnih vitaminov. Posledice so grozotne. Kaj ni res? Po mojem mnenju ti mora med nogami namesto lulčka poganjati brstični ohrovt« Vegi se ob naši salvi smeha samo kislo nasmehne in naprej pije čaj. »Ce hočeš omejiti rast svojega brstičnega ohrovta, ti čaj ne bo pomagal. Na, daj pojej malo te paštete, boš videl, da bo takoj bolje,« ponovno nova salva smeha zaradi Vegijevega zmrdovanja nad mesom. »Kapriee. same kaprice.« reče Davo. »Ce misliš s tem varčevati si se zmotil, saj je zelenjava dražja in slabša od mesa « Vegi oh teh besedah vzame iz transportne vreče papir in se odstrani primerno daleč za veliko skalo. »Hej, Vegi. si odkril kak nov poganjek ali listič?« mu še zakriči Biišman. Skozi WC prehod je transport Oprem« grozotno težaven. Transportnih vreč je že trinajst. Skozi ožine med velikimi skalnimi bloki s težavo spravljamo transportno vrečo za transportno vrečo. Podajati si jih moramo dvakrat, saj sredi tega prehoda tli prostora za tolikšen kup opreme, ki bi počakal, da Mj premaknemo naprej in si nato v drugi polovici prehoda podajamo transportne vreč«' naprei do naslednjega, zadnjega brezna prod Biserno i dvorana Utrujeni končno le uspemo privleči v>v transportne vre'«Je do ppli«'«' ',ttd dvajset-metrskim breznom. »Globina dvestoštirideset no obvestim prisotne. Caka nas še transport opreme du, vendar pa tega nikakor ne bi za»-ura že štiri zjutraj. Vsekakor pa se potrebno tudi naspati. Oči se nam ■ nosti in zaspanosti nehote sam«? v. zapirajo. V eni uri in pol prenese*4 portne vreče skozi nekaj deset rov do Biserne dvorane. Trinajst transportnih vreč nemo obleži na velikimi podornimi skalnimi bloki. »Pamet pa taka Rožletov,« ra medtem ko je bilo Vegiju, ki je že neprisebno nekaj bledel, popoln-" »pa si po telefonu rekel, da ni poti vzeti bivak opreme.« »Pa ne jaz! To je Ceha meni bil takoj kriv tega zlodela. Med velike skale in kapnike žemo in napnemo naše štiri mre* transportne vreče izvlečem svoj* vrečo, se ne morem zadržati. Pričnen' ves glas preklinjati prav vse, kar zagledam, najbolj pa prekleto vodo, luknji tisočkrat preveč. Iz prasca serr popolnoma premočeno spalno vrečo,• se je voda cedila kot od pravkar spužve. Vendar sem vseeno Ul „dobno spal. saj sem imel na dnu vreče zložen čoln. za pnmer da t* * globinah naleteli na večje vodne m« pa nam v vodi temperature sedmu Celzija resnično ni do plavanja. Z Rožletom imava pravzaprav se* ležišči in miren nemoten spanec, n se ie Vegi stlačil v mrežo k Zora* k Bušmanu. Pri njih je resnične »Bušman. premakni že svojo k »He. he. he. pa pojdi spat « W »O, poglej *■ s^đfiM1 hočeš. aaa? No. dobro, bds pi lah*.1 v okviru jesenskega gorenjskega sejma 10. jubilejna gobarska razstava obe, gobja juha in še kaj ... V to vam Se pred očmi stotine in ^ uoh in gobic, ki so nam jih 'tafa»kranjski gobarji razvrstili *rt*lem mahu na dolgih mizah v C Gorenjskega sejma. In Se ~»kt pred tem! Ob njihovih raz-*i praznujejo kranjski gobarji ie lep jubilej: deset jeseni, razstav. Vsaka naslednja je 1 »djia od prejšnje. Vsako leto so ^ jpokazali več primerkov, vsako * bilo tu bolj živahno, vsako Mj zanimivo. Pa ne samo Tudi gobarska kuhinja odlično odrezala. Saj se Se »j«te lanske gobove juhe. pa ■ Rob z jajci, s kurjimi jetrci. •rtove omlete, pa gobjega go-• Posebnosti, ki jim ni para. *no lahko Se celo zastonj 11 .STRAN O jASJE po PETDESETIH kl'™ - V soboto, 11. oktobra, so ^i^-1' ^osu^m v Kranju pra-50. obletnico mature osmo- zadnjega klasičnega razreda 9** Gimnazije 1929/1930. Ta gimnazijski ravnatelj je bil hun Košnik. razrednik pa Mirkn Kmet. ki je spraševal P0 in grščino. Slovenščino je to/prof. Adolf Ivančič, nem- F'>fesor Jože Malnar. zgodo- *"prof. dr. Josip Žontar, ki je njenih edini še živ. 23. sep- bil star 85 let. Od ta krat- SS^nmtnv so umrli dr. Stani- **dik. Alojzij Figar. Stani- Adrijan Jane, Stani Rudolf Veber in A lojzij No srečanje pa zaradi i* velike oddaljenosti niso ,**fj*rzitetni profesor dr. Vla- Stliikar, profesor Blaž Toma- župnik Leopld Puhar in jurist wi Zupan. Udeleženci so- srečanja so bili: (sedijo od iT** desni) Mira Košnik, Ci- *M(fk. Milka Hlebce-Oman, Jouh. Jože Berčič in Ljuban Stojijo pa od leve proti desni & otrehovec, Vinko Roblje k. Stalec. Josip Žontar. Viktor tč. Bogo S topa r in Anton - Fnfo: F. Perdan okuSali! Ne. brez gob. jesenski sejem ne bi bil več pravi sejem ... Za letoSnjo, jubilejno razstavo so se kranjski gobarji seveda Se posebej pripravili. Ze lani so pokazali rekordno število primerkov gob: 544 determiniranih vrst in okrog 100 nepoznanih vrst gob. Od tega je bilo okrog 80 odstotkov užitnih. Letos upajo, da jih bodo prikazali vsaj toliko, če ne več. Cas je pravi, moče je dovolj in rasle bodo gobe, da bo veselje. Pri tem jim bodo pomagali tudi člani drugih gobarskih družin, iz Škofje Loke, z Jesenic, iz Celja, Novega mesta, Sežane. Gorice in drugod. Osem dni bo odprta razstava in vsak dan bodo ob gobah dežurni člani družine, ki bodo obiskovalcem pripovedovali o gobah. Vsak dan od 16. do 17. ure bo pa tudi brezplačna pokušina ene od njihovih gobjih jedi. Za ogled razstave ne bo posebne vstopnine, za organizirane skupine šolarjev, ki bi radi priški pogledat le gobarsko razstavo, pa bo vstopnina 5 dinarjev. Vsekakor bodo tu dobili najbolj nazoren pouk o naravi in gobah. Lahko se pohvalimo, da je gobarska razstava na jesenskem Gorenjskem sejmu po času trajanja in kvaliteti edinstvena v Evropi. Njen sloves je segel tudi daleč čez naše meje. Veliko obiskovalcev pride vsakokrat tudi iz inozemstva, med njimi tudi priznani evropski mi-kologi. Seveda pa vzdrževanje take razstave, da ostane sveža vseh osem dni, terja ogromno dela od članov družine. Vsak dan prinašajo nove primerke in s svežimi zamenjujejo stare, kar je velikega pomena, da obiskovalec dobi o gobi pravo sliko. Ce se vam bo zahotelo kislih gobic za domov, jih boste lahko tu tudi kupili. Člani gobarske družine jih bodo prinesli iz svojih kleti. In da bi se pri pokušini zastrupili, se res ni bati. Vse gobe, ki gredo v kuhinjo, so najmanj dvakrat pregledane, tretjič pa še od kuharic. No, mimogrede: da bodo vsa gobja jedila, ki bodo tokrat ponuđena na sejmu, imela žlahten okus — takega, kot smo ga vajeni — bo skrbela glavna kuharica sejemske gobarske kuhinje, Francka Sinko, članica gobarske družine Skofja Loka. Skoda bi bilo zamuditi .. . D Dolenc Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (47. zapis) In tako sem spet pri krajepisju -po tolikerih življenjepisih, ki pa so le nujno sodili v okvir pripovedi o Triglavskem gorstvu. HRUSICA Skoraj natanko od zahoda proti vzhodu na odseku med Mojstrano in Hrušico je položena savska Dolina, pravzaprav frjen domala nenaseljeni del — saj celih 6 km ni hiš ob cesti, le tu in tam kak senik na senožetih v karavanški strmini ali nad savsko strugo v Mlakah. Čudno pozabljen in pust svet! Tudi cesta, sicer asfaltirana, a nevarna nekdanja furmanska pot — pa vendar je bilo leta 1966, ko so dobro staro železniško progo, ki je povezovala Jesenice s Trbižem, demontirali, toliko obljub o novi. Široki in varni avtomobilski cesti. Ostalo je vse po starem: le železnice, tako pomembne za gorsko turistiko in za smučarske centre okrog Kranjske gore, ni več ... represalijo za partizanski napad na gestapovce v avtu, so Nemci ustrelili 45 talcev. Od teh je bilo 35 domačinov Hrušičanov. 1 je bil iz Poljč pri Begunjah, ostali so bili z Jesenic in Javornika. Zdaj stoji na kraju okupatorjevega zločina zares veličasten spomenik — žrtvam v časten spomin, živim v opomin. V glasen opomin pa tudi mimovozečim Nemcem, kako so se vedli njihovi sorojaki do neoboro-ženih in ničesar krivih talcev ... Ob skalnat trovrhi simbol OF so vkomponirane skupine borcev, talcev in izgnancev — vse v žlahtnem bronu. V spodnji del spomenika je vzidana kovinska plošča z besedilom pesnika Mihe Klinarja: Po gmajnah, ob cestah, za žicami smo padli1 v smrt streljani, ubijani, izmučeni hlapci Jerneji in Simni Sin>tniki. za čas, za vas in za ljudi, kijih še ni. Kavalarjevi Franci v spomin Po skoraj 93 tihih, skromnih, a znotraj tako zelo bogatih letih se je konec septembra v bohinjski Srednji vasi utrnila nit življenja Kavalarjevi Franci. Množica va-ščanov, prijateljev, znancev od blizu in daleč jo je 1. oktobra popoldne pospremila na zadnji poti in ji še enkrat izkazala spoštovanje in čast. Vse življenje je poznala le delo in skrb. V obojem je bila zvesta sebi in domači Markotljičevi hiši, iz katere je pred več kot sedmimi desetletji odšla služit kruh. Spominjajo se je številni planinci in drugi lju- bitelji naših gora, saj je bila vrsto let dobra in znana oskrbnica koče pod Bogatinom. Z zlatim častnim znakom Planinske zveze Slovenije so jo sorodniki in vaščani spremili do groba s ,tisto ljubeznijo, ki nas povezuje s preminulimi tudi po smrti. V častitljivi jeseni življenja se je teta Franca Se vt dno zanimala za dogodke doma in po svetu. Le ena želja se ji ni izpolnila: v GLASU smo jo zapisali pred dvema letoma, ko je ob 90-letnici dejala, da bi Se enkrat rada šla na Uskovnico in proti planini Ko-njšci. Zdaj počiva v zadnjem domu nad ljubljeno Srednjo vasjo. S planin, ki jih je tako zelo imela rada, pa ji veter prinaSa jesenske pozdrave. TONE GOSNIK Pomnik NOB na Belem polju pri Hrušici No, šele na Hrušici se Dolina nekoliko spet razmakne v pobočje Karavank na severni, v pobočje Možaklje na južni strani. — Nekdaj Se povsem kmečko naselje v nadmorski višini 610 m pod Hruškinim vrhom (1777 m) v grebenu Karavank. (Mar je dala vasica Hrušica visoki gori ime? Ali pa le-ta vasici? Za Hruševsko planino tam zraven na višini 1207 m, bj pač lahko rekli, da je dobila ime od HruSice. Saj so domačini po vsej pasli v poletnih mesecih svoje govedo in drobnico.) Hrušičani so danes skoraj vsi zaposleni na železnici ali v jeseniški industriji. Preobrazba vasi datira pač v leto 1906, ko so se v njej naselile številne železničarske družine in dale velikemu delu vasi povsem novo lice in celo ime — Republika. Prvotno število prebivalcev se je leta 1906, ko'je bila zgrajena karavanška železnica s 7877 m dolgim predorom, potrojilo. Od 216 kar na 606, do danes pa celo početverilo na 865 prebivalcev! ČRN OBLAK NAD BELIM POLJEM Tako bi lahko označili zločin, ki so ga nemški okupatorji zagrešili dne 27. julija 1942 prav tu, na Belem polju, poldrug kilometer zahodno od Hrušice. Kot B Avtor spomenika je akademski kipar Božidar Pengov. TRNOVO elemu polju pravijo tudi Trnova, vsekakor onemu odseku, kjer so Nemci streljali talce. Kako pomembno ime.' Izvira pa najbrž od trnja, ki zarašča del gmajne, velikega ograjenega pašnika za govedo in za konje. Tudi drobnico sem že videl na tej obsežni a ne prav dobri sertožeti nad cesto. — Nekoč (kdaj, tega nisem mogel zvedeti) so na Belem polju kopali sadro. Le kdo bi mi o tem kaj sporočil? Menda je bilo v letih prve svetovne vojne tu manjše vojaško pokopališče. Tudi o njem nisem utegnil kaj več zvedeti. — Vsekakor pa je že prišlo do zamenjav imen Belega polja z Belskim poljem. Le-to leži na vzhodni strani Jesenic, pri Koroški Beli (odtod ime Belsko polje) in je namenjeno širitvi železarskih obratov s Slovenskega Javornika. Torej obeh polj ne gre zamenjati, četudi sta si po imenih tako podobni. Ker pa leži Trnova (Belo polje) med soteskama hudournikov Pre-sušnika in DobrSnika, se mi kar ponuja priložnost za pripoved o^tesneh iz Karavank hitečega DobrSnika. ki na svoji poti z gora v dolino pada kar v šestih slapovih. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski 'inik te druščine ie bil velik, suh cigan svetlih *° se ze prej nekoliko seznanili z njim in smo ga "' Samol. »Ali dobro ves, da je sel danes gospodar 'Uotter?« vpraša mladega, razmrienega cigana, tifebro,če si me ukanil; če zastonj čakamo tukaj, r*n> tilnik.« »Ne, dobro sem videl. V kloštru sem Vrti. Peter, ki mi je dajal jedil, me je imel za »j mi je pravil, da je mnogo vitezov v kloštru *«nrimelCozjnk« 35. Drugod ne moremo mimo, to je edina pot.« »če ne pride nocoj, naj počaka konopec do jutri. Rosa mu ne bo škodovala.« Rekii, odveze cigan od pasa vrvico in jo v dve gubi zadrgne okoli vrbove veje nad njihovimi glavami. »Trdna je, dva viteza drži,« reče naposled. »Povej nam, Samoi, zakaj čakamo tega človeka, ki si nam ga že večkrat omenil?« vpraša star, Ikilast mož. »Kaj ti je storil tišti, za katerega smo pridrgnili vrv« »Veliko mi je storil, prijatelj,« reče dolgi Samoi, »veliko zalega mi je napravil.« i ti ar.t"U' m' S6. »Povem vam, zakaj smo pridirjali semkaj iz daljne Ogrske. Ni ie mnogokrat skopnel sneg od takrat, kar sem bil tukaj, v tej dolini postavil šotore. Nobeden izmed vas tedaj se ni bil z menoj. Sina sem imel, krepkega, močnega mladeniča, pogumnega, da med krdelom ni bilo nobenega takega njegove utarosti. Bil mi je vse, z njim in zanj sem brundal po svetu. In kdo je bil, ki mi je zrušil mojo srečo? Tega človeka čakamo danes tukaj, gospodar grada Kozjaka je, onega kupa, ki ga vidite v megli. 5 L, A S12.STRAN PETEK, 17 OKTOiiSnii ""vTj* ~**aj& -aSr4!*' lira krajevni skupnosti Stara Fužina so letos asfaltirali s pro-ovoljnimi prispevki krajanov večino krajevnih cest - Ze dve ti zbirajo denar za izgradnjo kulturnega doma, vrtca, rostorov za upokojence Stara Fužina v Bohinju - K ravna skupnost Stara Fužina, ki Jjučuje poleg Stare Fužine še vas udor, danes šteje okoli 700 prehr-Jeev. Krajevna skupnost Stara ižina je med dvajsetimi krajevnimi upnostmi v občini ena redkih, ki ma primernih prostorov za delo ajevne skupnosti in številnih orga-zacij in društev, ki v krajevni upnosti aktivno delujejo. Razen ga kot izrazito turistična krajev-i skupnost — saj ima največ za-bnih turističnih sob v Sloveniji isploh — nima nobene dvorane, er bi bile lahko turistične, kul-irne in druge prireditve. Dolga leta so se krajani trudili in izadevali, da bi vendarle v Stari jžini postavili vsaj majhen kul-irni dom ali kulturno in družbeno edišče, vendar jim ni uspelo. Na-idnje so se odloČili, da bodo razpi- tanko Odar, predsednik sveto ■ajevne skupnosti Stnra Fužina tli krajevni samoprispevek in tako idi sami pomagali pri izgradnji •imemih prostorov. Danes so seje 'eta in drugih organov krajevne ;upnosti in družbenopolitičnih ganizacij v sila neprimernem ob-ktu, kjer so morali strop podpreti, i vsaj za silo drži. sestanki s števil- m 4 Krajevna skupnost ima prostore v starem, dotrajanem objektu, kjer se je zadrževati že nevarno . . . nejšo udeležbo pa morajo biti v sosednjem gostinskem lokalu. Tudi krajevna knjižnica je v starih prostorih, kjer pa se je zaradi dotrajanosti objekta celo nevarno muditi. Referendum za krajevni samoprispevek je ob prizadevanju krajevne skupnosti in ob zavesti vseh krajanov odlično uspel in zdaj ga plačujejo že dve leti. Vendar pa v Stari Fužini še vedno nimajo prostorov za svojo dejavnost, niti za vrtec, ki bi ga tako zelo potrebovali. Prav zato se v zadnjem času intenzivno pogovarjajo s predstavniki družbenopolitičnih organizacij skupščine občine Radovljica in s predstavniki skupščine občine, da bi se vendarle premaknilo in da bi v naslednjih letih dobili manjši objekt nasproti samopostrežne trgovine v Stari Fužini. S pomočjo Alpdoma iz Radovljice naj bi zgradili stanovanjski objekt z desetimi stanovanji, prostore za manjši vrtec in prostore za dejavnost upokojencev in krajevne skupnosti. Stanovanja v novem objektu naj bi dobili tudi stanovalci, ki zdaj prebivajo v stari Zoisovi graščini na koncu vasi: Zoisovo graščino naj bi končno preuredili v muzej in že se pogovarjajo z jeseniško Železarno, da bi rada v Zoisovi graščini uredila spominski muzej. Stara Fužina je poznana zaradi turizma, saj v to lepo bohinjsko vas izredno radi prihajajo tuji turisti, ki si želijo miru, svežega zraka in počitka. Tega imajo vse poletje zares v izobilju, vabljiva je tudi gostoljubnost domačinov, prav vseh, še posebej tistih, ki oddajajo zasebne turistične sobe. Teh sicer ni vedno manj. vendar pa tisti, ki oddajajo sobe. tožijo zaradi tega. ker v Stari Fužini ali v okolici ni primernega gostinskega objekta, kjer bi se labko ti gostje hranili. Se posebej dober obisk je bil letos in prav gotovo bi bilo umestno razmišljati o bolj urejeni prehrani za vse tiste turiste, ki se mudijo v tem lepem bohinjskem kraju. Tako pa zdaj dopoldne ni kje dobiti toplega obroka, saj gostinskih lokalov — razen bifeja pri trgovini — ni. Vas je izredno lepo urejena in vsako leto je viden napredek. Tako so letos krajni prispevali še za asfalt in so tako ceste domala vse asfaltirane. Asfalta so položili na 2500' kvadratnih metrov površine, posamezna gospodinjstva pa so prispevala od .1700 do 4.000 dinarjev. Krajani Stare Fužine so se torej ponovno izkazali in tudi za asfalt namenili del lastnih sredstev. Vas dobiva čisto drugačno podobo, resda tudi deloma iz združenih sredstev občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, a vendarle je prostovoljni delež krajanov še vedno visok. Prav tako kot bo visok njihov delež tudi pri družbenem centru, ki naj bi ga začeli graditi že prihodnje leto. Krajevna skupnost seveda ni tudi brez številnih problemov, ki jih namerava postopoma razrešiti v prihodnjih letih. Radi bi dokončno in za vedno zaščitili obalo bohinjskega jezera, ki jo nekateri neodgovorni krajani še naprej uničujejo tako. da z obrežja jemljejo pesek. Prav tako naj bi uredili vso vas, ne le posamezna območja. Ob spomeniško zaščiteni cerkvici sv. Pavla v Stari Fužini je še vedno veliko navlake, predvsem gradbenega materiala, ki kazi okolico. Lastniki naj hi material odpeljali na druga mesta, kajti pogled s ceste na spomeniško zaščiten objekt ni prav nič privlačen zaradi neodgovornih posameznikov, ki odložijo material kamorkoli se jim že zdi. V Stari Fužini torej ne mirujejo in so stalno aktivni. Že neštetokrat. V krajevni skupmtsti Stara Fiž so posamezna gospodinjstva prispevala po 4.000 dinarje-za asfalt. — Foto: F. Perdan posebno pa zdaj. z akcijo za t žitev asfalta, so dokazali, da s prostovoljnim delom in prt zmorejo poskrbeti za večji nap kraja, prav gotovo pa bodo : pripravljenost dokazali twft gradnji družbenega doma. Di dom ni le želja, je resna p vseh, ki v krajevni sltupnost in delajo, zato jim je treba pr* niti in jim po najboljših moč**' pomagati. ^ ^| Jeseniška železarna naj bi v Zoisovi graščini uredila muzej, stano pa naj bi se preselili v nov stanovanjski blok. ki ga bodn Stari Fužini - Foto: F. Perdan Z Glasom, Alpetourom in pismonoši na Notranjsko »Če te pes ne oblaja, nisi pismonoša« Letos so se že petič zbrali gorenj-i pismonoše, da bi temeljiteje kot laj, ko poznajo sleherni plot in psa okrožju svoje dostave, spoznali di širšo domovino. V sobotnih ju-anjih urah, ko smo v Skofji Loki >brali še njihovo poštarsko skupino zgledno zlikanih uniformah, smo užno krenili na pot. V avtobusu se hitro razvil razgovor, sprva stro->vno resen, ki je kmalu izzvenel v lo in že na Vrhniki, kjer smo prvi-at izstopili, v vsesplošno dobro »Ijo. Med preko tridesetimi pismonoši poštarji Gorenjske ni bilo težko t j t i takega, ki bi bil pripravljen ipovedovati o svojem delu, zgodah nezgodah poštarskega dne. ki se u je v dolgoletni dostavni karieri odilo kaj nepozabnega, šaljive- uplje - Sentv,d : Ma« Kočevje. NOGOMET Bohinj vodi Po t kolu nogometnega prvenstva Gorenjske so člani Bohinj A prevzeli vodstvo. Marljivi nogometni delavci v Bohinju so zbrali zadostno število igralcev, tako, da tekmujejo kar z 2 članskimi ekipami ter * po eno pionirsko in na novo kadetsko. Igralci so disciplinirani in redno obiskujejo treninge, funkcionarji pa skrbijo za nemoten potek dela v klubu. Zato so tudi vidni rezultati. Jesenice so v gos teh H težavo igrali neodločeno, dočim je v lokalnem derbiju I«seam uspela r. Bledom igrati neodločeno. Vodi Bohinj A pred Jesenicami pri pionirjih pa Bled pred Bohinjem. - - Petnajsti republiški kros DELA Radovljica '80 V nedeljo nastop nad 2000 tekmovalcev 4 3« h met • UubiUHA LEGENDA TEKMOVALNI PROSTOR INFORM. PISARNA, GARDEROBE SANITARIJE KAMPING, KOPALIŠČE ZDRAVSTVENI DOM AVTOBUSNA POSTAJA ŽELEZNIŠKA POSTAJA OSNOVNA ŠOLA HOTEL GOSTILNA »KUNSTELJ« GOSTILNA »LECTAR« PARKIRIŠČA KROS DELA 8 RADOVU1CA,19.iai980 £2 RADOVLJICA - Občini Radovljica in njenim telesnokulturnim delavcem je bila zaupana organizacija jubilejnega petnajstega republiškega krosa občinskih reprezentanc za pokal DELA '80. Telesnokultur-ni delavci v Radovljici so se zavedali, da je to velika naloga, ki jo bo treba vestno opraviti. Ta priljubljena zvrst tekaške rekreacije je letos prvič; na Gorenjskem. Zato so telesnokulturni delavci v Radovljici krepko zavihali rokave. Organizacija bo taka kot so bile doslej vse športne prireditve v tej občini. Za to zahtevno organizacijo so se Ra-dovljičani začeli pripravljati pravočasno. Zavedali so se, da bodo v nedeljo, 19. oktobra, oči športne javnosti uprte v ta konec Gorenjske. Republiški kros, ki je letos že petnajsti, je letošnja najmasovnejša športna prireditev. Na startu se pričakuje nad petdeset občinskih reprezentanc z nad dvatiso« nastopajočimi v vseh kategorijah. Čeprav je oktobrs nagajalo vreme, so občine vendar pravočasno spravile pod streho svoje obinske krose. Leti so bili hkrati izbor za sestvo občinskih reprezentanc sa republiški kros. Po občinah Slovenije je bila na teh občinski preglednih jesenskih krosih odlična udeležba. Vsi so se zavedali, da morajo na republiški jubilejni petnajsti kros DELA priti dobro pripravljeni, če hočejo poseči po najvišjih mestih. Povsod so v reprezentanco izbrali najboljše. Prav zato bo radovljiški nedeljski kros merjenje moči posameznih občin. Tako kot v Radovljici so tudi vse občin- Tržičani na krosu TRŽIČ - Komisija za rekreacijo pri TKS in 88D Polet z osnovne šole heroja Bračiča sta uspešno izvedla letošnje občinsko prvenstvo v krosu. Kros je bil zaradi slabega vremena dvakrat preložen, zato je bila udeležba v tretjem poskusu nekoliko slabša. Kljub vsemu je še vedno nastopilo 266 tekačev, predvsem mlajših, manjkali pa so starejši občani in predvsem občanke. Na tem prvenstvu so tudi izbrali tekače, ki bodo predstavljali tržiško občino na za- ske reprezentance, ki D od o nastopile v nedeljo, odlično pripravljene za ta republiški kros. Start bo ob 10. uri pri letnem kopališču v Radovljici. Letošnji jubilejni republiški kros občinskih reprezentanc Dela bo to leto dobil še posebno obeležje. Ta dan bodo na startu tudi pripadniki naše armade. Tu bodo imeli tudi svoje tekmovanje vojaki ljubljanskega armadnega območja. Ob deseti uri in petnajst minut bo start mlajših pionirjev letnik 1908, ki bodo morali preteči 1000 metrov, za njim se bodo na isto progo in istega letnika podale mlajše pionirke. Tisoč metrov dolgo progo bodo morali preteči tudi mlajši pionirji in pionirke letnika 1007 ter starejši pionirji in pionirke letnik 1006 in 1905. Ob 11.35 bo start mlajših mladincev letnik 1903 - 64 na 2000 metrov dolgi progi. Za njimi se bodo na pot podale mlajše mladinke letnik 1964. Preteči bodo morale 1600 metrov. Na 3000 metrov bodo tekli starejši mladinci, starejše mladinke bodo imele 2000 metrov dolgo progo. Start članov, letnik 1960 in starejši, bo na 5000 metrov ob 12.30, ob 12.50 bodo na 2000 metrov dolgo progo šle članice letnika 1901 in starejše. Veterani A in veterani B bodo imeli 4000 metrov dolgo progo. V kategoriji veteranov A lahko startajo tisti, ki so rojeni od 1040 do 1045, veterani B pa letnik 1939 in starejši. Ob 13.45 bo start pripadnikov JLA na 3000 metrov dolgi progi. Ob 14.30 bo proglasitev moštvenega zmagovalca in vsemoštvenega prvaka jubilejnega petnajstega krosa DELA *80. D Humer ključnem republiškem jesenskem krosu DELA v Radovljici. Zmagovalci po posameznih kategorijah so postali: cicibani - Andrej Štrukelj; cicibanke - Marinka Sušnik; mlajše pionirke (letnik 1908/69) - Vesna Hribar; mlajši pionirji - Uroš Markič; mlajše pionirke (letnik 1907) -Marjeta Sarabon; mlajši pionirji - Samo Pirjevec; starejše pionirke (letnik 1906) -Nataša Markovič; starejši pionirji - Viki Novak; starejše pionirke (letnik 1965) -Anči Zaplotnik; starejši pionirji - Maks Valjavec; mlajše mladinke - Nevenka Stalec; mlajši mladinci - Matjaž Sarabon; starejše mladinke - Majda Fekonja; starejši mladinci - Andrej Peternel; članice - Marjeta Pogačnik; člani - Peter Miheiič; veterani - Jože Meglic; pripadniki JLA - Stojan Zunko; ekipe S8D: 1. Polet, 2. Storžič, 3. Kokrški odred. •J. Kikel Med člani je zmagal Peter Mihelu - Fntn: ,/. K Obvestila GODESlČ — Mladinska organizacija / Godešiča je priredila v počastitev krajevnega praznika mladinski namiznoteniški turnir za prehodni pokal KS Godešič. Turnir je bil dobro pripravljen,^abilu pa se je odzvalo le šest moštev. Zmagala je ekip« Zminca, druga je bila Gorenja vas. tretji pa Godešič. Organizatorji upaj da ho prihodnje leto turnir bolj množičen. A. Igličar TRZlC - Komisija za rekreacijo telesno-kulturne skupnosti Tržič pripravlja tudi letos dve zbirni mesti zs akcijo »Na teku se dobimo«. Pri če te k vadbe bo v torek. 21. oktobra ob 18. uri pred osnovno šolo v Križah in dan kasneje ob isti uri pred osnovno šolo v Bistrici. V Križah bo vodja akcije Franci Dobre, v Bistrici p« Fianr Homan. I K TRZlC - Šahovsko društvo Tržič je priredijo redni mesečni hitropotezni turnir. Sodelovalo je 14 šahistov in šahistk. • /magii! je Dušan BorAtcr pred Bcrčičem, Skrjanrem. Andrejem 1 <>< < m, Guhičem in Simono Borštar. I K TRŽIČ - Sindikalna konferenca ti..s* kega Zlita je priredila balinarsko tekmovanje ekip delovnih orgsnizacij, združenih v "/*"**-vUeni organizaciji gorenjskih lesarjev in gozdarjev. Zmagala je ekipa Je-loviee iz Škofje Loke pred Zlitom, Gradi-f «>n. i/ Škofje loke. GG Bled in LIP Bled: ■ - L i . » ,.v k <«,' , Le kdor doživlja življenje v gozdu v vseh letnih Časih, ga dodobra spozna Mnogi ljubitelji narave pogosto iščejo prav pod mogočnimi krošnjami dreves mir, sprostitev in razvedrilo Bogato obarvano rastje prevzame Se posebno zemljana, katerega delavnik objema asfalt, beton in Hrupno delovno ter bivalno okolje. će želite doživeti lepoto jesenskega gozda vam predlagamo prijeten dopoldanski potep v okviru programa akcije -HOJE IN TEKA« V NEDELJO 19. oktobra 1900 Izbrali smo pot po gričkih okoli Kranja Zbor pohodmkov in izhodiščno mes.o poti bo v Stražišču pred T V D PARTIZAN ob 7 15 Od tu bomo na pot krenili v smeri gmarjetne gore. Jošta. do Mohorja m nato proti Cilju v smučarsko vasico Nemilje. Nartui.n pohoda nikakor ni tekmovalni, temveč spoznavanje In orenlaoja v naravi ter pridobivanje -smučarske« kondicije S seboj vzemite palice, da bo korak v vzpon iojft, navzdol pa varnejši Svetujemo vam. da se oblečete I" obujote vremenu primerno, ne pozabite pa na rezervno oblačilo m nekaj za pod zob Povratak do Kranja je predviden ob 13. uri z avtobusom Za jutranji prevoz do Stražišča se lahko poslužite lokalnega avtobusa, ki f iz Nakla ob 7 05 Novo vodstvo skakalcev LJUBLJANA - Na prvi seji za skoke Smučarske zveze so potrdili nove organe v m skokih republiške zveze. Ns sk letos spomladi je bil izvoljen . predsednik odbora za skoke 8Z8. Navi predaednik je sedaj Jože Kavčič m Kranja. Podpredsednika sta potanak« Zoran Mrak iz Logatca in Albert dahe iz Ljubljane. Sekretarske posle bo opravljal Janez Bukovnik iz Kranja. Posamezne komisije bodo naslednji smučarski delavci: Gorišek iz Ljubljane bo . strokovnega sveta, predsednik darske komisije je Damj Ljubljane, predsednik komisije bo še naprej Jože Ja iz Kranja. Vili Vrhunc iz Ljsj . bo vodil komisijo za organizacij)« državnih prvenstev. Zoran Mrak pa komisijo za razvoj smučarskih akakav. Vsi bodo sestavljali sekretariat ndhais za skoke SZS, ki ga vodi Jože Kavčič J K Jože Javornik novi predsednik KRANJ - Na zasedanju mednarodnih (FIS) sodnikov za smučarske, skoke SFaU so sodniki predlagali za novega pi i dud nika (poverjenika) FIS sodnikov v farna slaviji Jožeta Javornika iz Kranja. Na skupščini Smučarske zvez* Jiuroalaviie m so ga delegati tudi potrdili in bo tako i mm naše mednarodne sodnike do "M moj kak ik iger v Sarajevu. V odboru pa so še Svetoaar Guček, Ivo Cernilec, Sandi Kotnik in p,^ Krznarič. V Itošnji sezoni bodo naši FIS sodniki na tekmovanjih opravljali naslednje funkrtie Ivo Cernilec bo sodnik za stil na av«;t*T-nem mladinskem prvenstvu v skokih « Schonachu (ZRN), Aci Leben pa ho sodeloval kot kontrolor merilcev na svetovoeai prvenstvu v poletih v Obersdorfb v Z hodni Nemčiji. Sandi Kotnik pa je g«, določen za sodnika na svetovnem prvenstvu « Oslu leta 1982. Dolžnosti tehničnih delegatov na FIS tekmovanjih pa bodo v scasav 1980/81 opravljali iz Jugoslavijo Jone j*, vornik, Sandi Kotnik, Svetozar Gnček m Lado Gorišek. Alpsko smučanje Tudi smukaši vadili KRANJ - V Val Senalesu j> h4ja desetdnevnem treninga tudi jussosnovaA-ska reprezentanca v smuku. Trener T osa« Levovnik je na tem treningu dkssaro spoznal, da so naši fantje tudi v »nsaJ sposobni dobro vozili. Le še tehnik hL» primanjkuje. V desetih dneh so fanti«- K«? Jemc, Sarabon, Macarol, Košak, )B»JIZ>' Novak, Dolinšek, Puhalj, Moternekisi Planinšec spoznali tehniko vožnje n—ak Vsi so dobili tisto kar jim je nri^^TT* valo. Do sobote so dobili vsi *krajši akti odmor. Ze danes so pod vodstvom Toaa* Levovnik s naši smukaČi odpoto vnjj trening na znano progo Hinte-rtarz % Avstrijo. To je zahtevna proga a m in na njej trenirajo tudi najboljši -niadtau^ na svetu. V letošnji sezoni bodo nnša hJ^ nastopali na mednarodnih FIS tekntnh > smuku. Ce bodo rezultati in točke dok«* bodo nastopili tudi na nekaterih tekmakza evropski in svetovni pokal. A REPREZENTANCA V MARIBORU MARIBOR - Pod vodstvom trvi Filipa Gartnerja je imela sec~ trening v Mariboru tudi prva ji ska A garnitura. V sedmih trenirali na prostem in v telovadnici. * popoldanskem času so naši alptnci tudi odbojko, košarko in mali noj BiH so gostje Ptuja, kjer so jim p( prisrčen sprejem. V nedeljo Križaj. Strel, Kuralt. Franko, Oberstsr, Cerkovnik in |__ spet odpotujejo na snežni trening; v Val Senales. V tem italijanskem smučarskem središču je zapadlo spet nekaj j snega tako, da bodo naši fantje slalom in veleslalom trenirali na <_ progah. To jim bo koristilo. V Mari bom je bil z našimi reprezentanti tudi aaaaor. Ljubljančan Ahčin. Fantje so bili * ajega-vim delom izredno zadovolni. Prav hi bilo prav, da se tudi za Ahčina vijo finančna sredstva, da-bo * reprezentanti celo smučarsko sezono. Naši alpinci imajo v letošnjem »i nem pokalu pravico nastopa z de* tekmovalci. V reprezentanci jih je ssdaj osem. Devetega člana bodo naši ichrmh as preglednih tekmah, ki bodo skupaj * našimi B reprezentanti. Zagotovo je, da s* ta osmerica, ki je v sedanji sestavi nasso-pila na kriteriju prvega snega v Va d'!seru. Tu bodo namreč od 3. do 6. dectst bra prve tekme za svetovni pokaj. V atm uvodnem nastopu so naši v lanski sesam dosegli izjemen uspeh. dh Košarkarski turnir paraplegikov v soooto, 1». oktobra ho v športni dvorani na Planini v Kranju 8. kolo komrkae skej»a turnirja med paraplegiki slovenska regij. Orgsnlzacijo tega turnirja je prevario Društvo paraplegikov gorenjske rasMe pod pokroviteljstvom TKS Kranj jB «0 pomoči delovnih organizacij Iskre a Kranja. Tekstilindusa in Zavarovala* skupnosti Triglav Kranj NartopUe hod* ekipe »z Ljubljane, Novega mesta, MaraVe-rs, Celja. Kamnika. Ponikev m Krsuaja. Ta bo revija vseh najboljših Jšrslrer » cok Slovenije, ki so počasno tod« ejsrn«Ortav ne reprezentance. Nastopila bosta na* nosilca srebrnega in bronsstega asW9js> "letošnje olimpisde invaidov Okorna inpPoedosedJ.njih rezultatil.vodi Izpred Novim mestorn, K;»nJJ£*J,~£L£ bo ns domačem igrišču poskušal *««#• uvrstitev izboljšati. Turnir s ' kulturnim izboljšati. .... se bo začel ob 8. un s krajska n programom, zstempa se Ms . ' v k.io PoBokine oa aada kulturnim pro^«™?111 *"Vum* začele tekme 1. tekme z« 2. mesto. KULTURA Pionirji no pokazali na tekmovanju v Naklem J Zaplotnik zadovoljivo znanje — Fot< Gasilci kranjske občine tekmovali Naklo — Občinska gasilska zveza Kranja, ki združuje 38 teritorialnih m pet industrijskih gasilskih dru-{tev. je skupaj z gasilci iz Naklega. TVD Partizan Naklo in krajevno konferenco SZDL Naklo priredila v *oboto in nedeljo v Naklem letošnje '»Vinsko gasilsko tekmovanje. Udeležilo se ga je 86 ekip. ki so bile raz-vrVene v 12 kategorij. Rezultati 'ekmovanja so vzpodbudni, kar kaže m napredek gasilstva v kranjski ^ini in na njegov rastoč" pomen. Gasilci kranjske občine želijo svojo ^javnost Se izpopolniti in jo obogatiti ter vključiti v delo Se več mladih ■ žensk. Najboljše ekipe se bodo Voda ponagajala tudi planincem JEZERSKO, MAĆE - Nedavno deževje in visoke vode so poškodovale prenekatero planinsko pot. Popolnoma je uničen odsek ceste do spodnje postaje tovorne žičnice na Ledine Cesto poleg planincev uporabljajo tudi gozdarji in Cestno podjetje Kranj. Dokončno je bila urejena letos in kot so povedali v Planinskem IruStvu Kranj, se je lokacija ob zadnjem nalivu izkazala za neustrezno. Škode pa kranjskim planincem ne povzroča le voda. Pred kratkim je iz neznanih vzrokov »iztiril« vagonček z nosilne jeklene vrvi tovorne žičnice na Kališče. s katero že Šesto leto oskrbujejo dom KokrSkega odreda. •Strokovna ekipa žičnico že usposablja za normalno obratovanje. CZ. udeležile področnega tekmovanja, prav tako pa so se že začele priprave na republiška tekmovanja in na kongresno tekmovanje, ki je vsake Štiri leta. Nakelsko tekmovanje je bilo tudi veliko priznanje nakelske-mu druStvu. ki je letos praznovalo 70. obletnico delovanja. Že so pripravili srečanje gasilk iz kranjske občine. Novembra bodo obnovili ostrešje doma. kmalu pa pričakujejo tudi nov avtomobil, ki so ga že vplačali. Gasilci se prav tako vključujejo v obrambne priprave in akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Rezultati - pionirji A: 1. Mavčiče 280 točk. 2. Cerklje 273 in Pre-bačevo-Hrastje 273 točk, 3. Duplje 265 točk, 4. Preddvor 264 točk, 5. Velesovo in Kokrica 255 točk itd.: pionirke A: 1. Mavčiče 268. 2. Luže 248; pionirji B: 1. Mavčiče 287. 2. Primskovo 286, 3. Prebačevo-Hra-stje 276. 4. Preddvor 260, 5. Spodnji Brnik 258; pionirke B: 1. Mavčiče 304 2. Britof 204; mladinci: 1. Trboje 506, 2. Cerklje 488. 3. Preba-čevo-Hrastje 487. 4. Britof 465, 5. Mavčiče 464 itd.: mladinke: 1. Zalog 447; članice (GD): 1. Mavčiče 744, 2. Kokrica 694, 3. Sp. Brnik 691; članice (IGD): 1. Tekstilindus 689. 2. Sava 687: člani (GD): i; Pre-bačevo-Hrast je 821. 2. Primskovo 820 3 Kokrica 800, 4. Mavčiče 798. 5. Preddvor 776 itd.: člani (IGD): 1. Tekstilindus 2. Sava 745. 3. Planika 648; veterani: 1. Britof 858. 2. Prebačevo-H rastje 857; enote v okviru civilne zaSčite: 1. Sava I 769. 2. Primskovo 768, 3. Mavčiče 707 4 Voklo 687. 5. Velesovo 685. itd. D. Papler 68 $ O J O O S < sc •I IS s i t X ■ m i A ■ !■ n ■te Ali A H lil A v; W& ■ A f * ■ _ h %1 + A A A n ■ A Hi Diagram 125 Diagram 126 * I I ■8 C 1 e aa L 2. Lf5: 3. fg3: Lovčeva odprla 4. Df2 5. Tf2: 6. Ld3: 7. Kf2: 1. ... Lf5:! Beli se je vdal, kajti uvidel je svoj poraz. Lahko bi sledilo naslednje. Tg3: + !! d3 + diagonala se je šahom, hkrati je baterijski kmet napadel damo. Lf2: + Tc2: Tf2: Dfl6 + Crna dama bo vdrla v beli tabor. Beli je izgubljen. Vzpostavitev baterije je ena od izredno pogostih sestavin kombinatorične igre. Tudi v položaju na diagramu 126 (LARSEN - GELLER; Kopenhagen, 1960) je beli našel zmagovito nadaljevanje z vzpostavitvijo baterijskega de-lovanja dame in skakača., ■ t * t » ' L. 1. Lg7:! Najprej eliminacija g7, ki varuje polje f6. kmeta Lcl: 2. Sf6+!! Črni kralj je sedaj prisiljen vzeti nasprotnikovega lovca in se pomakniti pred baterijo; torej gre za potezo, ki usmerja nasprotnikovega kralja na polje g7. 2. ... Kg7: 8. Se8 + + Kf8 4. Dh8 + je Crni belega se zastojev. 4. ... 5. d6-h 6. Sf6 + 7. Lh3 + 8. Dd8. 9. Kg2 10. Lc8+! 11. Da5 + Črni se je vdal. Izsiljeno sledi 11 ... Kb8 12. Dc7+ Ka8 13. Db7 mat.. izgubljen. Napad sedaj odvija brez Ke7 Kd7 Kc8 Kb7 Ddl + Ld3 Ka8 DEŽURNE TRGOVINE \' soboto. 18 oktobra, bodo ik!pile nasledit je dežurno trgovinej KRANJ mače, doma tudi čebalaril in slikal panjske končnic« 32. letu se je s 17-letnim bratom Lovrencem odpravi u Dunaj ter se vpisal v bakrorez no risarsko šale * akademiji likovnih umetnosti. Oba sta nrrji al državno podporo. Postala sta znana po slikah Bto Lovro se je posvetil pokrajinskemu slikarstvu in profesor na dunajski umetnostni akademiji. Maja 1769. leta se je Anton odzval ponudbi i njeavstrijske ekonomske družbe, ki je Celuh« ■ S pristankom cesarice Marije Terezije je dobil jUndit nje, da povrh slikanja opravlja tudi službo čebekr* Čebelariti je začel v Meidlingu. Spodbudil je duaaa* čebelarje, da so prepeljali panje na ajdovo paš* * Moravsko polje. Uspeh je bil očiten. Zelo šibek psa v šestih dneh pridobil 16,80 kilograma teže. Tudi i Janša že v prvem letu večkrat potrdil izredno pri gojitvi čebel. Leta 1770 je bil imenovan za prvega cesarski kraljevega učitelja čebelarstva. Predavanja je aae Augartnu od maja do srede septembra. Bila je topi* čebelarska šola, ki se je avgusta s čebelami vred lila na Moravsko polje. Iz nje je izšla vrsta zxu čebelarjev. »Razpravo o rojenju čebel« je izdal 177i leta i naravnimi in narejenimi roji je šestnajst čebeli panjev v dveh letih namnožil na tristo. V tretjem letu čebelarske službe je 13. s 1773 umrl za vročinsko boleznijo, star 39 let. ž^t^j J drugo knjigo »Popolni nauk o čebelarstvu«, ki ie po njegovi smrti. Janše\a odkritja se nanašajo na tehniko sohčw*l biologijo čebel. Prvi je odkril, da matico opterneniti« poletu v zraku več trotov in učil, da vodi prvi roi ar*] stara matica, da troti niso vodonosci, temveč samci obhodijo matico. Določil je v čebelji družini dva ir in odkril, da morajo zalegati čebele le trotovska ia*V in s tem učil nauk o partenogenezi, deviga;esn janju trotov. Vedo o rojevanju je po besedah (1951) podal tako popolno in jasno, da ga v tem ni prekosil še nihče. Prvi je tudi govoril o periodici pojavljanju hojeve mane. Prednosti Janševega obsežnega novatorskeaa dok področja tehnike čebelarjenja so prišle do ™elja^L^iL pri združevanju družin, širjenju gnezda v razvoiaai preprečevanju rojenja, razmnoževanju % nareie roji, povečevanju pridelka medu in voska, obnavh satja in oskrbi na izdatnih pašah. Janša je teortično utemeljeval svoje metode U v da je mogoče uspešno preprečevati rojenje pretio v 1 povečanjem panjskega prostora. V ta namen ie vstavljanje medklad, postopek, ki je domala Demareejevi metodi, kakršna je prišla do veljave prejšnjega stoletja kot najuspešnejša pri Čebelarit Longstroth-Rootovih panjih, razširjenih po vaenT Na pašo je Janša prevažal plodišča. ob medenju pa je pridno nastavljal. O njem pravi j pridelal po 22 do 28 kilogramov medu na panj. Srečanje bo J. U. Za naše ntntkr res naredimo dor#>/// Ob koncu lanskega šolskega leta smo naš najzvestejše dopisnike nagradili z udeležbo ae srečanju slovenskih pionirjev dopisnikov. Pred dnevi se je oglasil eden od učencev, ki se 1 verjetno zbal, da obljube ne bomo izpolnili, Brt: skrbi. Ravno danes bo v Ljubljani sestanek o pr pravah na srečanje, na katerem bomo gotovo zre deli kaj več in vas čez štirinajst dni obirogramu - Rosolino/Cando-i - Zoot Simms - 22.15 Rezervirano za disco novitete -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kme- __\- tijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Minute s trobentačem Stankom Arnol-dom, P. Mihelčič, J. Fran-caix, R. G. Montbrun - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba NAGRADNA KRIŽANKA jfilesnina. iS KRANJ JESENICE ^DELJA, 19. OKT. Program Dobro jutro! - 8.07 Ra-1'Jfka igra za otroke - 8.58 ■*Jadbe za mladino - 9.05 Se Penite, tovariši - 10.05 Nemška matineja - 11.00 Po-*?Vor s poslušalci - 11.10 •***' poslušalci čestitajo in ?0*dravIjajo 13.10 Obve-in zabavna glasba -"20 Za kmetijske proizvaja 13.50 Pihalne godbe ■B Humoreska tega tedna ;4 25 S popevkami po Jugo-,?*>ji - 15.10 Pri nas doma -; ■ Nedeljska reportaža -?B Listi iz notesa - 16.20 v kino - 17.05 Popu-operne melodije - 17.50 ^°avna radijska igra - 18.48 JJ gornji polici - 19.30 Obuj^* in zabavna glasba -Lahko noč, otroci! -■'♦5 Glasbene razglednice -gB V nedeljo zvečer - 22.20 Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 130.5 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi -16.10 Španske popevke 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur zabavnih orkestrov -17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza Dave Brubeek - 20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa pni program JRT - Be 3ku, 2P*d - 23 05 Lirični utrinki -' I Mozaik melodij in ples-■* ritmov - 00.05 Nočni pro-- glasba TOREK, 21. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z '^fi program '■B Nedelja na valu 202 -"B V nedeljo se dobimo -F* glasba in še kaj - 13.30 p« pedi - 14.20 Iz roda v rod •600 Pet minut humorja - glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol — Glasbena šola Ribnica - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes od 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - Radio triglav jesenice jJj.^/PM področje za ra-."2"ko občino 87,7 mega-JS*' ~ Gornjesavska dolina : Biegaherza — Jesenice ■•»lica 100,6 megaherza **dnji val 1495 KHz P«ak: ?B Lokalna poročila — ■J*atga - 16.30 Kulturna _~**ja — Morda vas bo za-?*jki — Kaj je novega v 2jff*ciji kaset in plošč ^rv Ljubljana hkmm v^B Lokalna po ročila — ^•tjaa, 16.30 Kam dane« .'Uri — Jugoton vam pred-■ - Morda vas bo zani- f# Mi pa nismo se uklonili * Koledar važnejših dogod-"•• h preteklosti - Rekla B - Nedeljska kronika - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila — 10.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo Sred«: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Naš obzornik — Morda va.s bo zanimalo '—~* Po domače 'za vas SREDA, 22. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.O5 Rezervirano za .. . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 »Loto vrtiljak«'- 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - Poje mešani zbor Lučnica iz Bratislave - 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska - Violinist Drago Arko - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franca Miheliča -20.00 Koncert za besedo -vojak - 20.25 S koncertnih odrov - 21.05 VVolfgang Ama-deus Mozart: Odlomki iz opere »Don Juan« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 1.3.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 13.25 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur . . . Baročnega orkestra »Jacquilat« - 18.00 Orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe Večer ročka - neposredni Rrenos iz Opatije - 22.00 lelodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Gost kluba: Mladen Kenda - 17.40 Iz partitur orkestra »Frank Chacksfield« -18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe svobodne oblike - neposredni prenos iz Opatije - 22.00 S festivalov jazza - Mednarodni Finski festival jazza v Poriju - I. del. - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 24. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.41 Naši umetniki mladim poslušalcem - Marijan Vodopivec -9.05 Z radiom na poti - 10.O5 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Peter Iljič Čajkovski: »Trnjulčica« suita iz baleta, op. 66-a -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi - 18130 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 2225 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program - glasba Mirim "J Četrtek, 23. okt. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - Republiška revija Zagorje 1980 m 9JK, Z radiom na poti <- , Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komorr nem studiu - Orglarka Shir-iey Scott - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.40 Minute za EP -15.45 Vroče - hladno - 17.10 Odrasli tako, kako pa mi 17.35 Odmevi z gora - Rezervirano za aktualno reportažo - 17.45 Iz musicalov in glasbenih revij - 18.40 Mali koncert lahke glasbe 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe - 22.00 Akordi za sanjarjenje - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa VODORAVNO: 1. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka, brstenje, 5. hunski kralj, imenovan »šiba božja«, 9. graščina jugovzhodno od Ptuja, 13. ponovitve prireditev, predstave po premieri, 15,trdni oporni deli telesa; kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko, 17. vpisna knjiga, vpi-sovalec, 18. razbrzdano veseljačenje, orgije, 19. veznik, 20. pokrajinsko središče v vzhodni Slavoniji, 22. Oleg Vidov, 23. zimska padavina, 25. ime italijanske fimske igralke Valli, 26. osje gnezdo, 28. zgodnja spomladanska rastlina, ki tudi že pozimi cvete, 30. starožidovski kralj, 31. staro grško mesto na polotoku Halkidika, ki ga je razrušil makedonski kralj Filip II., 32. kratica za opus cita-tum, navedeno delo, 33. glavno mesto Italije. 35. medmet tišine, tiho!, 36. Aleksander Valič, 37. ustvarjalec, igralec, 39. vnetje sluznice, pri katerem se izloča sokrvca, sluz in gnoj. 41. jezik indijskega srednjega veka in budističnih spisov, 43. slovenski pesnik in politik (1827- 1870), Lovro, 45. iranska denarna enota, 48. kratica ameriške države Illinois, 49. trdnjava v Dubrovniku, 51. kratica za numero, številka, 52. fonetični izraz za ruski list Ogonek, 54. meta-morfna kamnina, sestavljena v glavnem iz piroksena in granata, 56. trobenti podobni pihalni instrument, 57. pripadnik protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih. , NAVPIČNO: 1. deska ali bruno za prehod čez vodo4 2. rastlina, katere košek se prime obleke ali živali. 3. rudnina, navadno rdečkaste barve s steklenim sijajem, 4. oblika rastlinskega stebla, sladkorna rastlina, 5. največja zemljina sveta, 6. jelenove noge v lovskem govoru, 7. slovenski kipar, Peter; tudi špi-nači podobna rastlina, 8. tropska, aloi podobna rastlina z velikimi mesnatimi listi, 9. udav, velikanska nestrupena kača iz tropičnih krajev, 10. medsebojna razmerja, ravnanja, sodelovanja, 11. gora severovzhodno od Triglava nad dolino Krme, 12. pastir iz »Sneguročke« Rimskega-Korsakova, 14. največja reka na zahodnem delu Indijske podceline. 16. Hollvvvodska filmska družba, 21. zastarel izraz za čopič, 23. število z dvema ničlama. 24. ruski pisatelj in dramatik (»Na dnu«), Maksim, 26. žrtvenik, mizi podobna priprava za opravljanje bogoslužja, 27. kratica za Radio-televizija. 29. žargonski izraz za popevko, ki je postala popularna, 31, konica, zelo zožen, priostren končni del česa, 34. nebesno telo, ki prileti iz vesolja in povzroči v ozračju kratkotrajen svetlobni pojav, 35. paničen strah, splošna zmešnjava, 37. eno od imen ameriškega pesnika in pisatelja Edgarja A____Poeja. 38. majhna, miši podobna žužkojeda žival, najmanjši srednjeevropski sesalec. 39. hrvaški pripovednik in esejist (»Čudežni prah«) Vjekoslav, 40. ograjen oder za boks (množina). 41. znamenita francoska pevka šansonov. Kdith. 42. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi, 44. Milka Evtimova. 46. rusko moško ime. (anagram Risa). 47. nemški muzikolog (1892-1948), VValter. 49. sovražnica železa, 50. kratica za Neznani leteči predmeti. 53. Nadja Furlan. 55. gorski vrh v Švici. Rešitve pošljite do srede, 22. oktobra do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Mode Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. ReAitev nagradne križanke z dne 10. oktober: 1 mrest. H. praska. 12 Vodnik. 14. rnvt. 15 ak«i« 17 ČffJ |S ara. 20. avreola. 22. AMI. 2.3 si. 24 vrtalni.-e. 2«. IS. 27 Tunis. 25». Ta. I« Krika TJ Gubec, «4 staja. .35 OA. :«. anekdota.. 4(1 LS. 42 KI.M. 14 elermt. IS. /id. 4H. Akad. 4S llnik !*• Pajk. 50. Ardeni. 52. carina. 54. strah. 55. hčere Preieli smo 108 reSitev. Izžrebani so bili: 1 nagrad« (T50 riinl prejme Glavač Marija. Planina 14, »4000 Kranj. 2. nagrado (120 din) prejme Kranjc Jožica. Potrčeva i.- b22«» Ptuj. .1 nagrado (100 dinl prejme Peki en k Ivan, Stara «• 'i MOM Kranj Nagrade h«i po p Že smo sredi jeseni in zima se bliža z vse hitrejšimi koraki. Če se se niste oblekli zanjo, poglejte h kranjski Eliti, kjer so se dobro založili z vso zimsko modno konfekcijo: obiščite njihov SALON oblačil in otroško specializirano trgovino BA-BY v Kranju. Ženski plašč na sliki je iz modnega boueleja, moški plaSč iz hvaležnega gabardena in jopič iz prijetnega mehkega kara. Ce na: ženski plašč 4.460 din moški plašč 2.200 din moška obleka 3.957 din otroftki jopič 1.260 din IZBRALI SO ZA VAS Posebno ugodno pa te dni pri Elitinem ROKAVICAH-JI' in GALANTERIJI v Kranju kupite moške in ženske rokavice iz pravega usnja. Imajo jih Se po starih cenah. Cena. od 22»,45do418,25din Pri Murkinem Elgu v Lescah so iz Vzhodne Nemčije dobili izredno lepo keramično posodje: vrče za vino s kozarci in prav take doze za sladkor, bonbone in podobno. Lepo darilo bi bilo! Barve: zelena, vinsko rdeča, modra z belo. Cena: 477,90 din za vrč s kozarci 158.95 do 276,90 za doze i .f"j m bij ■ ■' vJ O L, A S18. STRAN TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK, 170KTOBIU 1! TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 18. X. 8.00 Poročila - 8.05 Minigodci v glasbeni deželi - 8.20 Dim-nikarček se potepa po svetu -8.30 Zbis: Ela Peroci - Anki-ne risbe - 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje - 9.15 Po-letavček - 9.45 A. Halev: Korenine - naslednje generacije. TV nadaljevanka - 11.15 V izjemnih okoliščinah, izobraževalna oddaja - 11.45 Slovenska mesta: Idrija -12.30 Poročila (do 12.35) -14.25 Nogomet Napredak : Hajduk, prenos (do 16.20) - v odmoru Propagandna oddaja - 17.00 Poročila - 17.05 Čarovnik iz Oza, ameriški mladinski film - 18.45 NaS kraj 19.00 Zlata ptica 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, TV nadaljevanka -21.00 Muppet show 21.25 Melodija v podpritličju, francoski film - 23.20 Poročila 23.25 TV kažipot Francoski kriminalni film se pogosto loteva tematike velikih tatvin Tako je tudi v filmu Melodije v podpritličju. Glavni ropar je stari Charles (Jean Gahin). ki je zaradi kaznivih dejanj že pet let odsedel v zaporu. Toda to ga ni izučilo in z mladim pre stopnikom (Alain Delon) načrtujeta nov rop v igralnici v Monte Carlu. V blagajni Casine je spravljena milijarda fran kov ... Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Znanost - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV . 19.30 TV dnevnik -20.00 J. Haszka: Princ Bobi, opereta - 21.20 Včeraj, danes, jutri -21.30 Portreti: Dr. Bo-rivoje Tasovac - 22.00 Športna sobota (do 22.20) TV Zagreb - I. program: 9.50 TV v Soli: Umetnost. Risanka, TV izbor. Zadnje minute - 11.15 TV v Soli: TV koledar. A. Jakič. Odprava izpred hiSnib vrat 12.15 Varnost v prometu, izobraževalna oddaja (do 12.45) -14.25 Nogomet Napredak : Hajduk 16.20 Dokumentar. oddaja 17.15 TV dnevnik -17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja - 18.45 Kabaret, zabavna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Raca v pomarančnem soku - italijanski film - 21.45 TV dnevnik 22.00 Za konec tedna (jfi lesnina | 3 KRANJ JESENICE J NEDELJA, 19. X. 8.20 Poročila 8.25 Poročila 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Ottavia Braj-ka - 8.55 Čebelica Maja - 9.25 Jazon iz vesolja, mladinska nadaljevanka - 9.50 Zgodovina pomorstva, poljudno znanstvena serija 10.40 D. Markovič: Vrnitev odpisanih. TV nadaljevanka -11.35 TV kažipot - 11.55 Mozaik - 12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Jugoslavija, dober dan -13.35 Poročila (do 13.40) -15.25 Bačka, dokumentarna oddaja TV Beograd - 15.55 Poročila - 16.00 Radost Evrope, posnetek otroSke prireditve - 17.30 Športna poročila -17.35 Daljna dežela, ameriški film - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 T. Partljič: Ščuke pa ni. Ščuke pa ne, TV nadaljevanka - 20.55 Dokumentarna reportaža - 21.30 V znamenju - 21.45 Kros dela. reportaža - 22.00 Športni pregled Zgodba filma Daljna dežela se odvija na prelomu stoletja na Aljaski, med kopači zlata. Čeprav velja za precej uspelo delo, bi težko govorili o izvirnosti. Klasična zasnova in upoštevanje osnovnih zakoni tosti zvrsti v izjemno lepih zunanjih posnetkih Aljaske predstavljajo delo, ki bo gledalce pritegnilo. V glavni vlogi bomo srečali Jamesa Steicarta. Oddajniki II. TV mreže: 15.30 Test - 15.45 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ameriški fragmenti, dokumentarna oddaja, l.del 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Zmeda zaradi zbirke slik, angleSki film (do 22.25) T V Zagreb - I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Mizica pogrni se - 11.30 Narodna glasba, oddaja TV Sa - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Kritična točka - 14.30 Svrk gre v mesto, film - 15.45 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ščuke pa ni 21.00 V. državna konferenca KPJ - 21.25 TVdnev nik - 21.45 Zabavno glasbena oddaja - 22.00 Športni pregled PONEDELJEK, 20. X. 8.45 TV v Soli: TV koledar. S pesmijo v Slavonijo. B. Prise-lac - 9.50 Slavnostna seja CK ZKJ ob 40-letnici v državne konference - prenos - 11.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka. Zemljepis. Zgodba. Iz arhiva Šolske TV. Zadnje minute (do 12.55) - 14.55 TV v Soli - ponovitev (do 16.00) -16.20 Kmetijska oddaja TV Beograd - 17.20 Poročila 17.25 Vrtec na obisku: Civ. čiv. Se dolgo bom živ, 1. del -17.40 Povežite in zapomnite si, oddaja iz cikla Delaj z glavo - 18.05 Izlet v stari čas, oddaja TV Ljubljana iz serije Znana - neznana Jugoslavija - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 A. TiSma-M. Radovič: Stanovanje, drama TV Novi Sad - 21.00 Kulturne diagonale -22.00 V znamenju (jfi lesnina J B KRANJ JESENICE J Scenerij za novosadsko dramo Stanovanje je po zgodbi Aleksandra Timše napisal Miloš Ra dović. V njej je prikazana usoda človeka v nekaj kriznih situacijah: izpraševanje vesti, njegova preteklost in etika. Ta človek. Branko Ca kovic, ni posebno uspel niti na delu niti v družini. Pod vplivom ženinih prigovarjanj skuša priti do večjega stanovanja, pri tem pa se sreča s svojo preteklostjo, ki ga postavi pred najtežjo živ-l/enjsk (> preizkušaj) >. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroci pojejo -18.15 Izobraževalna oddaja -18.45 Glasbena medigra 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 B. An-drič: Počitnice na jugu, TV drama - 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Kultura - 22.10 TV dnevnik - 22.25 Koncert sovjetskih umetnikov (do 23.00) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroci pojejo -18.15 Zaščitena narava SRH: Mrežnica - 18.45 Mladinska oddaja - od 19.30 naprej isto kot na odd. II. TV mreže TOREK, 21. X. 9.00 TV v Soli: TV koledar, 0 zraku. Otroški hiSni svet. Dnevnik 10 - 10.00 Priložnostni spored - 10.55 Kragu-jevac: 10.55 Kragujevac: velika Šolska ura. prenos (do 12.00) Beograd -16.15 Šolska TV: Umetnost in resničnost. Zemlja se spreminja. Valovanje in energije - 17.15 Poročila 17.20 Dimnikarček se potepa po svetu - 17.30 Pisani svet: Moj dom stoji v malem naselju - 18.00 Folklorna skupina »Duna«. 1. del - 18.30 Obzornik - 18.40 Vse za naSo vojsko, oddaja iz cikla Cas, ki živi - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 Vzponi in zatikanja - 20.55 W. Kempovvski: Kempovvski in kompanija, l.del nemSke-ga TV filma - 22.35 V znamenju TV film v dveh delih Kempowski in kompanija je priredba avtobiografskega romana Wal-terja Kempouskega. Pisatelj je v njem opisal svojo mladost v času Tretjega rajha. S tem, ko je posvečal veliko pozornost najmanjšim podrobnostim uporabljal klišeje dijaškega žargona tistega obdobja kot tudi značilne očetove fraze, mu je uspelo prikazati pravo sliko družbenega razreda, ki je bil glavna opora in branik nemške države — konzervativno narodno buržoazijo. Leta Hitlerja ni marala je pa občudovala njegove uspehe. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Willy Dixon in druga generacija Chicago Bluesa, l.del - 20.50 Včeraj, danes. jutri - 21.10 Družina in družba, dokumentarna serija -21.55 Poezija (do 22.25) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar - 17.45 Pustolovščina - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Dnevnik 10 - 19.00 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik -20.00 Signali - 20.55 Oči, Sri-lanSki film - 22.35 TV dnevnik SREDA, 22. X. 9.20 TV v Soli: TV koledar. Ali ste vedeli. Razvoj življenja - 10.00 TV v Soli: Izobraževalni film, PredSolska vzgoja. Risanka. Zgodba (do 11.20) - 17.25 Poročila - 17.30 Zbis - Ela Peroci: Ankine risbe - 17.45 Rubens. kulturno dokumentarna serija -18.10 Primorska poje. l.del -18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Film tedna: Zadnja naloga, ameriSki film - 21.40 V znamenju - 21.55 625 Dva mornariška častnika morata pospremiti osemnajstletnega Lar rvja na prestajanje osemletne zaporne kazni. Čeprav sta na začetku poti trdno odločena, da bosta zapornike čimprej spravila za rešetke in se tako osvobodila zoprne naloge, se kmalu premislita. Nekoliko po svoje prikrojita pot; ustavijo se v Washingtonu. obiščejo fantovo mater, v Bostonu preživijo noč v bordelu. Vse se dobro odvija, dokler jima zapornik zadnji dan ne poskuša pobegniti. V filmu Zadnja naloga je prikazana ena najbolj smešnih in hkrati tudi krutih odisejad ameriške kinematografije. Na za- lesnina. KRANJ JESENICE četku vojaške operacije se sprevrže v prispodobo u mira j t >čega tova rišti a. ki se grobo pretrga v prizoru nasilja ob Larrvje-rem poskusu pobega. Zaigrali so: Jack Nichol-son. Otis Young. Carol Kane. Randy Ouaid. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TVD v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Veselo dvoriSče. lutkovna predstava - 18.15 Alkoholizem, izobraževalna oddaja - 18.45 Amaterski studio - 19.30 TV dnevnik -20.00 Športna sreda - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Pop non stop, zabavno glasbena oddaja - 22.45 Dokumentarni film (do 23.10) T V Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Veselo dvorišče - 18.15 Chicago - portret mesta, dokumentarni film -od 19.30 naprej isto kot na oddajnikih II, TV mreže ČETRTEK, 23. X. 9.00 TV v Soli: TV koledar. ZapuSčena gnezda. O žiga 1-karji, Obiščimo poŠto - 10.00 TV v Soli: Kemija, Risanka. Biologija, Predšolska vzgoja. Zadnje minute (do 11.30) -16.20 Šolska TV: Umetnost in resničnost, Zemlja se spreminja. Valovanje in energija - 17.20 Poročila - 17.25 Božje oko, ameriški dokumentarni film - 18.00 Zadnja dirka, otroška nadaljevanka TV Beograd - 18.30 Obzornik -18.40 Zanima me. izobraževalna oddaja - 19.10 Risanka - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Tretja razsežnost - 21.35 Odprto za ustvarjalnost - 22.15 V znamenju Oddajniki II. T V mreže: 16.10 Test - 16.25 TV dnevnik - 16.45 T V koledar - 16.55 Ptičje straSilo - 17.25 Nuklearna revolucija - 17.35 Otvoritev mednarodnega knjižnega sejma, prenos - 18.50 Evrogol - 19.30 TV dnevnik -20.00 3-2-1 . .. gremo - 23.00 Včeraj, danes, jutri (do 23.05) TV Zagreb — I. program: od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže - 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Drugi jaz, kviz - 21..50 TV dnevnik 22.05 Srečanje glasbenih akademij v Rovinju, prenos PETEK, 24. X. 8.45 TV v *oli: TV kokaat Jesenski sadeži. Ruftčtna. *«* - človekov prijatelj. Mleka « prehrani predšolskih otnk -10.00 TV v Soli: AncieUm Risanka. Zgodovina. Zfoaav Izobraževalna reportaan Zadnje minute (do 1155» I 14.55 TV v Soli - ponora« (do 16.00) - 17.15 Poročila 17.20 Pravljice iz lutkovne* vozička - 17.35 Družina Sae la, madžarska risana ser.a 18.00 Roek festival - E*w 80. 1. oddaja - 18.30 Otiaaa* - 18.40 Zakon o zdruieaer delu: Sindikat v krav* skupnosti - 18.55 V; delu: Varno delo v _ Stvu - 19.10 Risanka Zrno do zrna - 19.30 dnevnik - 20.00 Hvala zornost, zabavno oddaja - 21.00 sedem, serijski film Propagandna oddaja V znamenju - 22.10 kino: Dobro jutro, i« film V nočnem kinu bmm spremljali jap,tnsJt; Dobro jutro, r kat dečka sprožita med starši in nvmrm^ pripeljeta tako daleč si ob srečanju n* niti »dobro jutro* ser O z it pravi, da f na to vsebino }e -želel posneti. Spočetka hotel ubrati resen ** vendar se je kasneje pf mislil in vse skupe: kazal na šaljiv načtn bi se čim bolj gledalcem. mm Oddajniki II. TV 16.55 Test - 17.10 TV v madžarščini - 17.30 • dnevnik - 17.45 Otroška * daja - 18.15 Namesto laf * ste. mladinska oddaja - i** Jazz za izvoz: Janez G*«!* - 19.30 TV dnevnik - *• Gost urednik: Bo žena B» ljeva - 21.00 Včeraj, da** j jutri - 21.15 Spomini. KK» graditev nove države -Ogabnost. angleSki fina 23.45) TV Zagreb - 1. . 17.15 TV dnevnik TV koledar - 17.45 oddaja - 18.15 top liste - 18.45 Jan izvoz: Janez Gregorc -TV dnevnik - 20.00 za pozornost, glasbena oddaja Serijski film -dnevnik - 22.05 tarna oddaja 21 50 KINO KRANJ CENTER 17 oktobra hongk han karate film NAJ VEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEE J A ob 16. m IS un. ob 20. uri VIII MED NARODNI FESTIVAL ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV I. HOKEJ -CSSR. 2 BOŽJE OKO - ZDA. 3. IZBRA NI SVET (LAMA) - Anglija. 4 PO BOL GA RIJ I - Bolgarija 5 OLIMPIJADA -Poljtka. 6 PORENJE - Zan Nemčija. 7 V RITMI • VEKA - SSSR IS. oktobra hongk ban film NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRICE LE EJ A ob 16. m 18. un. ob 20 uri VIII MEDNARODNI FESTIVAL ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV I BREZ MASKE NA EVEREST - Anglija. 2 PRISBEE - ZDA. 3. A LASKA - ZDA. 4 BRATJE V DRESU - Ceno sloraAka. i DOBRODOŠLI V TUNISU -Tunizija, premiera amer ban filma PO TUJOCl BORDEL »h 22 un 19. oktober sloi mladinski film KALA ob 10 un. hongk han karate film NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEEJA. oh 15. m 17. un. ob 19. un VIII MEDNARODNI FE STIVAI. ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV I. HČERE ATALANTE - Ceho slovaška. 2 CIPER - NEPOZABNI OTOK - Ciper. .?. LEDENE PTICE - Kanada. 4 GRADOVI IN PRESTOLNICA - Anglija 5. ROKOMET - Madžarska. S. KRUTA GORA JANNU - CSSR. premiera amer ban: akcij filma STARI WHISKY ob 21. uri 20. oktobra amer. han: film POTUJOČI BORDEL ob IS. m IS. uri. oh 20. uri VIII MEDNARODNI FESTIVAL ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV: I. TI IRCIJA PRESENEČENJA - Turčija. 2. PIPA -Cehoslmaika, 3. ELEGANCA OBLIKE -ZDA. 4. SAGARMATHA - Jugoslavija. 5 DONIZETTI IN BERGA MO - Italija 21. oktobra amer han: film POTUJOČ I BORDEL ob 16. in 18. uri ob 20. uri ZA KUUCEK VIII MEDNARODNEGA FE STIVALA ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV: I SCORE - Nova Zelandija. 2 ČRNI LED - Kanada. 3. FRIZIJA -Holandija. 4. KDO BO ZMAGOVALEC -CehoslovaAka. 5, POPOTNI DNEVNIK -Nova Zelandija 22. oktobra amer ban. knm srhljiv KOMA - NA MEJI SMRTI oh 19.. IS. m 20 un 2.1. oktobra premira amer ban glasb muzicaia ČAROVNIK OB 16 uri domači ban film FILMSKO GLEDALIŠČE KDO NEKI TA M PO-IE ob is m 20 un KRANJ STORŽ IC 17 oktobra premiera domačega htm filma ŽIVLIENJE TECE DA hI F. oh 16. IS m 20 un IS. oktober angl amer harv /juh spek/o kel VELIKI i;ATSRY <>b /5 70. 17 45 in 20 uri 19, oktober hongk bori karate film ROKA SMRTI ob 14 uri ital hor, erot film NORI SEKS »b lh m IH uri, premiera pip frum ban en,t knm filma CARSTVO STRASTI ob 20. uri 20. in 21. oktobra jap. franc. han erot film CARSTVO STRASTI ob 16.. IH. m 20 uri „H,^2,*iofcro hnnkJ? kan karate film BRUCE LEE - OBČUDUJEMO TE ob 16 IS. in 20. uri 2.1 oktobra ital. han: erot film NORI SEKS ob 16. 1 H. in 20. uri KINO TRŽIČ IS. oktobra angl. bari: pust. film VOHUN. KI ME JE LJUBIL oh 16. uri. angl. han: ljub. film ZAKONSKE SKRIVNOSTI ob IS. in 20. uri. amer. ban: akcijski STARI WHlSKYob22 uri 19. oktobra hongk. ban: karate film BRUCE LEE - OBČUDUJEMO TE ob 15. uri. amer. ban: vohun, film PROJEKTU. Xob 17. in 19. uri 20. oktobra ital. ban: erotični film NORI SEKS ob IS. uri, premiera domačega filma ŽIVLJENJE TECE DAME ob20. uri 21. in 22. oktobra amer. ban: akcij, film STA RI WHISKYob IS. uri in 20. uri 23. oktoba amer. ban: krim. srhljivka KOMA - NA MEJI SMRTI oh IS. in 20. uri KAMNIK DOM IS. oktobra angl. ban: pust. film MOŽ Z ŽELEZNO MASKO ob 16. un. amer. ban pust. krim film ONA TO DEIA BOLJŠE (TAJNI AGENT 007). oh IS. in 20. uri, amer ban. srhljivka DOMINIKA - DUH. KI UBIJA ob 22. uri 19. oktobra amer. han krim. pust. film ONA TO DELA BOLJŠE ob 15. in 17. uri, amer barv srhljivka DOMINIKA - DUH KI UBIJA ob 17. uri. premiera domačega ban filma ŽIVLJENJE TECE DALJE ob 21. uri 20. oktobra amer. han: srhljivka DOMI NIK A - DUH KI UBIJA oh IS. in 20. un 21. oktobra amer. ban: krim. film KOMA - NA MEH SMRTI ob IS. in 20. uri 22. in 23. oktobra hongk. ban: karate film NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LE EJA ob 18. in 20. uri DUPLICA IS. oktobra premiera jop han erot. krim filma CARSTVO STRASTI oh 20. uri 19 oktobra amer bar glasb film CA ROV NIK oh 15. uri. amer ban: krim. srhljivka KOMA - NA MEJI SMRTI oh 17. in 19. un 22 oktobra amer han film POTUJOČI BORDEL ob 20 uri 23. oktobra angl amer han l/uh spek takel VELIKI GA TSBY oh 20 uri KOMENDA 17. oktobra amer. ban knm srhlpvka KOMA - NA MEJI SMRTI oh 19 uri 18. oktobra hongk barv harate film RO K A SMRTI ob 17. uri. ital barv erot film NORI SEKS oh 19. uri CEflNJICA ZA 17 oktobra franc ban: ljub film KONSKESKRIVNOSTI ob 20. uri 19 oktobra amer han: fan' film BLIŽNJA SREČANJA TRETJE VRSTE oh 17. uri KINO RADOVLJICA 17 oktobra :ap nemš harv gro:ljukn NOSFERATU FANTOM NOCl ob 20 ur IS oktobru hongk ban. film UPORNIK ŠAOLINA oh IH. uri. franc harv zabav film OROŽNIK PROTI MARSOVCEM ob 20 un 19. oktobra franc. han: zabav, film OROŽ NIK PROTI MARSOVCEM ob IH. uri. nemS barv. grozljivka NOSFERATU FANTOM NOClob20. uri 20. oktobra hongk. harv. film UPORNIK ŠAOLINA ob20. uri 21. oktobra nem. ban: grozljivka NOSFE RA TU F A NTOM NOCl oh 20. uri 22. oktobra hongk. harv film UPORNIK ŠAOLINA oh20. uri 23. oktobra amer. Apan. ban: krim film POLICIJSKI PES oh 20. uri KINO BLED 17. oktobra jap harv risani film PAI.Cl CA ob 20. uri 18. oktobra jap. barv risani film PAI.Cl CA ob 18. uri. amer ban: film ROBIJAŠKI BLUESob20. uri 19. oktobra angl barv film ZVEZDA DISKO KLUBA ob 18. uri. amer barv. film NORMA REA ob 20. uri 20. in 21. oktobra franc ban: zabav, film OROŽNIK PROTI MARSOVCEM ob 20. un 22. oktobra nem. han: grozljivka NOSFE RA TI' FA NTOM NOCl oh 20 uri KINO BOHINJ - BOH. BISTRICA 18. oktobra angl ban film ZVEZDA DISKO KLUBA oh 18. in 20. uri 19. oktobra jap. ban risani film PAI.Cl CA oh 16. uri. amer. barv film ROBIJAŠKI BI. I 'ES ob 18. in 20. uri 23. oktobra nem. barv. gnizljiv NOSFE RA TI' FA NTOM NOCl oh 20. un SKOFJA LOKA - SORA 17. oktobra amer film MAČKA IZ VE SOLJA ob 18. uri. angl. film POSILSTVO ob 20. uri 18. in 19 oktobra amer drama NE l KRA DI MI OTROKA oh 18. m 20 uri 21. oktobra amer. risani film KJE. STA TOM IN JERRY> ob 18. un. amer drama PREPO VEDA NE SA NJE ob 20. ur, 22. oktobra amer drama PREPOVEDANE SANJE ob 18. in 20. uri 23. oktobra amer risani film KJE STA TOM IN JERRY' ob 18 uri. amer drama MAGIJA SMRTI ob 20 uri ŽELEZNIKI OBZORJE 15. in 17. oktobra amer drama NE UKRADI Ml OTROKA oh20. uri 18. oktobra angl kriminalka POSILSTVO ob 20. uri 19. oktobni amer fant film MAČKA I/. VESOLIA ob IH. m 20 uri 22 oktobra angl to/ni film BEG V A T F NE oh 20 uri JESENICE RADIO 17 oktobra hong karate film PEST JEZE ob 17 in 19 un IH. in 19 oktobrtl nemški emt film VANESSA oh 17 o, /V m, 20. m 21 oktobra ital erot film SOSEDA oh 17 in 19 ur, > nktobn, ito/ l;i;„eilu„ PRESAJANJE MOŠKOSTI oh 17 in 19 uri JESENICE PLAVŽ 17 oktobru amer film SVETNIKI IN 1)1 A M A NT/ ah ih ,,, jo ur, is ih m /v oktnhn, ,t„/ film SVETNIKI in diamanti,,/, is ,„ 2,1 ,m j 20. m 21. oktobra nem. erot film VANESSA ob IH. in 20. uri 23. oktobra ital film SOSEDA oh IH. in 20. uri KINO KRANJSKA GORA 18. oktobra amer film FA NT-JE IZ BRA h 2(1. u n ZILIJE ob 20. uri 22. oktobra ital film SOSEDA KINO DOVJE 18. oktobra amer. film TIHOTAPCI ob 19.30 uri 19. oktobra amer film FA NTJE 17. BRA ZILIJE oh 19.30 uri NOVO V KINU r Zgodba ameriške^ akcijskega fibna Stari whiskypoSe«r 1 '***> k°j*je i Ame%r razvila donosna proizvodnja ponarejenega whiskyja. Ljudje tm svoje destilame skrivali pred/>o/rCt>»» in konkurenti. Tako je v nekem boju oblastnež dalpobta konkurenčno družic Pri življenju so ostale samo tri hčerke. ntJade lepe in pogumne, kim sklenile, da bodo razkrinkale. Zf še bolj zaplete, ko najdejo očetovi) zapuščino; veliko količino skritega pravega whiskyja. Potujoči bordel je socialnopsihološka drama, prežeta z izjem* toplino in humanostjo. S tem filmom je znani igralec Henry F«mAh» vožnjo. Pridružijo se mu prijateljice iz nekega bordela in tako /~ vajua tovornjak prava mala javna hiša. Dvajsetletni mladenič se zaljubi v dvakrat starejšo poročeno ^eaaaV Njuna strast kmalu preraste v zločin: misleč, da je mož na pofj mjmm> sreči, ga ubijeta Namesto sreče pa ju spopade najprej strah in mm*' slaba vest. Ženo obiskuje možev duh. hčerka zapusti dom. ljubim** jo boji videti, ker policija išče zločinca . . . Režiser Nagisha Oshima f je za film Carstvo strasti prejel nagrado v Cannu. je prikazal tntgtJ no zgodbo ljubimcev mori/cev. njune notranje boje. želje in strahot* Za gledalec, ki so zamudili napeto kriminalku iz zdravniških itragm Koma, posneto v slogu Hitchockovih filmov, kino podjetje pr izjemno predvajanje v sredo. 22. oktobra, v kinu Center. K mivost po omenimo ,sV predstavitev domačega filma življenje dalje režiserja C, orana Pasku ljevica. ki smoga že videli na teleti >t.f -pripoveduje o starcih v domu upokojencev. V kinu Storžič ga koda zavrte/i danes 19. STRAN.G L, A S ALPETOUR BEOGRAD z letalom, vlakom ali avtobusom DO IZVIROV DRAVE IN ZILJE, 2 dni z avtobusom, odhod 2S. oktobra DAN REPUBLIKE in NOVO LETO v Pulju, Medulinu, Portorožu, Izoli (Simonov zaliv) SMUČANJE 81: Bohinj, Peca, Koralpe, Rad Kleinkirchheim, SmIo Posebni programi za kolektive in zaključene skupine KOMPAS JUGOSLAVIJA •JHulin - 3 dni, 14/11 , avtobus »/Ti Ve*M rek*' reka živ,jenja ~ 9 dni' 26/11 (Abu Simbel) in ••bi - 5dni, 22/10 in 26/11 J™j«va-Krakov - 5 dni, 17/10 ■ " zibelk« evropske civilizacije - Kreta - 6 dni 27/ n Ciper - 7dni,26/11 'Mbnpeita - 3 dni, 24/10, 8/11, 14/11 iia - 5 dni in 3 dni, 17/10 •■fWka in Jukatan - 11 dni, 22/11 • JM - Bangkok - Singapur - 11 dni, 28/11 f Asiraa obala — 5 dni, avtobus, 27/11 ' ■eaetke - Verona - Padova - 2 dni, 29/11 STROKOVNA POTOVANJA * Utachen, Sejem elektronike - 4 dni, avtobus, 6/11 in 9/11 •Kairo - INTERDIDACTA - 5 dni, 2/11 - mednarodna razstava aolstva n . . 'Botoana - 8AIE - Mednarodna gradb. razstava - 3 dni, 17/10 •■arte - EQUIO HOTEL 80 - Medn. gostinska razstava - 4 19/10 . . ; . •London - COMPEC - Sejem računalništva - 4 dni, 4/11 *8E LJUBITELJE SMUČANJA OBVEŠČAMO, da je na voljo **UCAR8KI PROGRAM 1980/81. KOMPASOV SKI CENTER JE ŽE ODPRT Informativno prodajni propagandni center je velika pridobitev za smučarje - Obiščete ga labko vsak dan (od jutra do veter«, ob sobotah le dopoldne) preko cele zime Prejšnji petek so v poslovalnici KOMPASA na Titovi (pri hotelu Son) v Ljubljani slovesno odprli SKI CENTER, rezultat skupnega Propagandnega nastopa na področju smučarske ponudbe. Center ni «mo razstavni prostor za izdelke in propagandno gradivo Almire, Alpina in Elana, ampak je predvsem mesto, kjer boste dobili vse informacije o Kompasovih smučarskih aranžmajih, center pa bo posredoval tudi rtvime informacije o vseh smučarskih krajih v domovini in tujini (v AJpah). hkrati pa tam tudi posredoval rezervacije za hotele in druge zmogljivosti. V centru bodo predvajali tudi turistične filme o znanih "nučarskih centrih, na voljo vam bo Kompasov svetovalec za izbiro kraja vaših zimskih počitnic. V centru je nameščena tudi posebna priprava za preizkušanje in nastavljanje trdnosti smučarskih vezi, kasne-J* pa bo na razpolago tudi smučarski učitelj, ki vam bo svetoval pred nakupom smučarske opreme. Formiranje in delovanje »ski centra« je 'n bo zahtevalo od organizatorjev precej truda. Omenjena oblika informativno propagandnega nastopa bo verjetno postala tradicionalna, saj « za udeležbo v njej zanimajo se nekateri proizvajalci smučarske opreme in drugi ... na gobje specialitete na sejem KOMPASOV »BELI PROGRAM« ZIMSKA IN POMLADANSKA SMUKA 1981 - DOMA IN V TUJINI Kranjska gora — Kanin — Pampeago — Alleghe — Passo Tonale — Nevegal — Passo Pordoi — Avoriaz — Chamo-nix — Obertauern — Bad Kleinkirchheim — La Tou-ssuire — Val Senales Iz Kompasove smučarske ponudbe za zimo 80/81 vam danes predstavljamo njihove aranžmaje na Nevegalu in prelazu Pordoi. Nevegal je že uveljavljeno smučarsko središče, zaradi bližine (od Ljubljane je oddaljeno samo 300 kilometrov) pa ga pozna že precej naših smučarjev. Zaradi dobrih izkušenj iz preteklih let ga je Kompas tudi letos uvrstil v svojo ponudbo in tam rezerviral postelje v hotelih Oliver in Olimpo (vse sobe s TWC), ki ležita tik ob žičnicah. Za sedem polnih pen-zionov v hotelu Oliver boste odšteli 4.900 din, v hotelu Olimpo pa je nekaj ceneje: 4.500 din. Avtobusni prevoz stane 600 din, tedenska karta za žičnice pa 1.250 din. Otroci imajo v obeh hotelih 700 din popusta, če koristijo tretje ležišče. Tretja oseba v tropostelj-ni sobi ima 300 din popusta. Odhodi: 10., 17., 24., in 31. januarja 1981. Ze enajsto leto hodijo Kompa-sovi gostje smučat na prekrasna smučišča na prelazu Pordoi, kjer jih čaka več kot 70 kilometrov smučarskih prog, ob katerih obratuje 40 različnih sistemov žičnic, ki so med seboj povezani. Za letošnjo zimo je Kompas rezerviral zmogljivosti v hotelih Bella-vista in Pordoi, ki ležita ob žičnicah. Cena aranžmaja, v katero je vključeno 7 polnih penzionov, avtobusni prevoz, neomejena uporaba žičnic, smučarski učitelj -vodnik, je od 8.200 din naprej, za otroke pa je predviden popust. Vsi odhodi so v januarju 1981. Podrobnejše informacije in program so vam na voljo v SKI CENTRU na Titovi v Ljubljani, v ostalih poslovalnicah Kompasa in pri pooblaščenih agencijah. Naslednji teden vam bomo predstavili Kompasove smučarske aranžmaje v Franciji. SKLAD ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU KRANJ Trg revolucije 3, p.p. 183 KRANJ Delavcem in obrtnikom občin Gorenjske! STROKOVNA EKSKURZIJA Obveščamo vas, da Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj ORGANIZIRA STROKOVNO EKSKURZIJO V ROGAŠKO SLATINO Program: 1. dan: Odhod avtobusa iz Kranja ob 7. uri zjutraj. Vožnja preko Trojan, skozi Celje do Rogaške Slatine. Postanek za ogled zdravilišča. Ob 10. uri bo sledil strokovni ogled steklarne »Boris Kidrič«. Po ogledu povratek v Šentjur pri Celju, kjer boste postrežem z domačim kosilom v gostišču Hvaleč. Po kosilu dalje skozi Rogatec, Krapino in Zabok v Stubičke toplice. Nastanitev v hotelu »Matija Gubec«. Večerja in nočitev. 2. dan: Po zajtrku si boste ogledali muzej posvečen kmečkim uporom in spomenik Matije Gubca, nato bo sledila vožnja do Kumrovca. Tu si boste ogledali rojstno hišo maršala Tita in Spominski dom borcev in mladine. Nadaljevanje potovanja v Bizeljsko, kjer bo kosilo. Pozno popoldne povratek skozi Brežice, Novega mesta do Ljubljane. Predviden prihod v Kranj v večernih urah. CENA: Delavci plačajo 200,00 din, ostale stroške povrne Sklad. Obrtniki plačajo 1.200,00 din po osebi. Prednost imajo delavci. Ekskurzija je dvodnevna in je razdeljena v dve skupini: PRVA SKUPINA IMA ODHOD: 8. novembra DRUGA SKUPINA IMA ODHOD: 10. novembra Rok prijav je do 1. novembra 1980. Prijave sprejema Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj in Združenje obrtnikov v občini. ISKRA Elektromehanika Kranj TOZD Tovarna telefonskih enot Blejska Dobrava 124 84178 Blejska Dobrava po sklepu komisije za delovna razmerja in delitev OD razglaša prosta dela in naloge 1. KV STRUGARJA za delo v pomožni orodjarni in vzdrževanju Pogoji: — 3 letna poklicna šola, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 2. SAMOSTOJNIH IN INDUSTRIJSKIH KONTROLORJEV (RTV, TT, TK- mehanik, elektromehanik, obra tovni elektrikar) Pogoji: — 3 letna poklicna šola, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 3. PRIUČENEGA DELAVCA Pogoji: — osnovna šola, — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov Iskra Elektromehanika Kranj, TOZD Tovarna telefonskih enot, 84273 Blejska Dobrava 124. Industrijski kombinat STEKLARNA HRASTNIK Cesta 1. maja 14 Hrastnik predstavlja na 13. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 17. do 24. oktobra svoj proizvodni program izdelkov iz stekla za široko potrošnjo in gostinstvo ter svetlobnih teles v najmodernejših dizajnih. Obiščite razstavni prostor STEKLARNE HRASTNIK! O LAS 20.STRAN PETEK, 17 OKTOBRA m OKTOBRA POSEBNO UGODEN NAKUP NAJRAZLIČNEJŠIH KNJIG VSAKOMUR DOSTOPNO V VSEH KNJIGARNAH CENEJŠE KNJIGE LAHKO TUDI KUPITE NA STOJEČI MLADINSKE KNJIGE NA 13. SEJMU STANOVANJSKE OPREME OD 17. —24. OKTOBRA V KRAl^u MODNA HIŠA LJUBLJANA Modna ženska, moška in otroška konfekcija za jesen in zimo, pletenine vseh vrst ter modni galanterijski artikli so vam na voljo v blagovnicah MODNA HIŠA Ljubljana, Maribor, Osijek in Smederevo. Kar lahko kupi« danes, ne odlašaj na jutri! Obiščite nas! Priporoča »e Trgovska delovna organizacija MODNA HI8A n. sol. o. Ljubljana. na gorenjskem se je povečalo Število škod V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo družbenemu sektorju in občanom izplačanih 24.188 Skod, 1435 škod je bilo izplačanih več kot v lanskem letu v opazovanem obdobju. Porast je posebno visok, če od lanskih odštejemo posebno »bogato« letino po viharnih škodah, ki jih je bilo približno 2.000 Največ škod je bilo v skupini požarnih zavarovanj in sicer 8.877. Tu so najštevilnejše škode na stanovanjskih premičninah s 5.800 škodnimi primeri, sledijo strojelomne in požarne škode. Druga največja skupina so osebna zavarovanja s 7.445 izplačanimi odškodninami. V tem številu imata življenjska in nezgodna zavarovanja enaka deleža. S številom 4.926 so na tretjem mestu avtomobilske odškodnine. Tu s tri četrtinskim deležem prednjačijo odškodnine iz avtomobilske odgovornosti, kasko škod je pa bilo preko 1.000 V skupini transportnih zavarovanj je bilo 2.577 izplačil. Največ škod izvira iz potrošniških kreditov in sicer kar 1.919, sledijo pa odškodnine iz domačega in mednarodnega transporta blaga. Na zadnjem mestu so kmetijska zavarovanja s 363 škodami, tu je bilo 323 škod zavarovanj živali, ostale so pa škode na posevkih po toči. V družbenem sektorju je imovina skoraj v celoti zavarovana za dejansko vrednost, nekatere organizacije združenega dela nimajo zavarovanega loma strojev, redkeje imajo pa zavarovan obratovalni zastoj. V Zavarovanju zasebnega premoženja se zaradi stalnega dviga cen gradbenih materialov vedno pogosteje soočamo z dejstvom, da je premoženje prenizko zavarovano. Negativne posledice pa občuti po požarnih in drugih nevarnostih prizadeti zavarovanec. Opažamo tudi, .da že zasebno premoženje ni zavarovano, posebno nove stanovanjske hiše, obrti z zalogami raproduk( i jskega materiala itd. Podoben primer je bil pri enem zadnjih požarov v letošnjem letu dne 13. 9. 1980 i Gorenji vasi nad Skofjo Loko. Po požaru prizadeti zavarovanec je bil zavarovan skoraj za dejansko vrednost in je dobil povrnjeno škodo v višini 95 % celotne škode. Medtem ko uničeni obrtnikovi stroji in visoke zaloge reprodukcijskega materiala, locirane v isti stavbi niso bile zavarovane. Enako ni bila zavarovana občutno prizadeta nova sosednja stanovanjska hiša. Ker so po požarnem zavarovanju poleg klasičnega požara zaobsežene tudi nevarnosti eksplozije, viharja, toče itd svetujemo lastnikom stanovanjskih in drugih zgradb, da se posvetujemo z našimi terenskimi zastopniki, ki bodo svetovali najustreznejši in najugodnejši način in višino zavarovalnih vsot. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ kf'' !nsKe m. za lefajair* h v MLADINSKE KNJIGE 17 OKTOBRA 1980 21.STRAN.G LAS obiščite nas v hali A na sejmu STANOVANJSKE OPREME V KRANJU od 17.-24. oktobra 1980 murka MERKUR KRANJ VAM NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME OD 17.DO 24. OKTOBRA V KRANJU NUDI • BELO TEHNIKO ZA OPREMO STANOVANJ • »KOLPA« PROGRAM ZA KOPALNICE • pEČI IN RADIATORJE ZA CENTRALNO KURJAVO • SANITARNO KERAMIKO 0 0 0 0 0 NA RAZSTAVNEM PROSTORU VAM MERKUR — KRANJ PRVIČ PREDSTAVLJA KLOCKNER TOPLOTNO TEHNIKO IZ ZR NEMČIJE » ELEMENTE ZA KORIŠČENJE SONČNE ENERGIJE • GORILNIKE PLINSKE, OLJNE IN KOMBINIRANE • PRIBOR ZA VGRADITEV ELEMENTOV IN GORILNIKOV PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE NA RAZSTAVNEM ™u PROSTORU MERKUR — KRANJ HALA A EPS tisoč PRiiožnosn KREDITI ZA GRADBENI MATERIAL: - GRADBENI MATERIAL »OD TEMELJA DO STREHE«, - OKNA IN VRATA S TAKOJŠNJO DOBAVO, - MARMORNE OKENSKE POLICE, FURNIRANE IN MASIVNE OBLOGE, - CISTERNE ZA KURILNO OLJE, - NOVO HIDROIZOLACIJSKO SREDSTVO ZA BETON, KAMEN IN LES MINERALIZATOR, - LEPILA ZA PARKET IN KERAMIKO TER OSTALA MIZARSKA LEPILA Poslovalnica LES - tel.26-076 POTROŠNIKI! iviercator Obiščite razstavno prodajni prostor MERCA-TORJA v HALI A. Na letošnjem sejmu stanovanjske opreme od 17.—24. 10. 1980 si lahko ogledate in nabavite po konkurenčnih cenah v paviljonu MERCATORJA: spalnice, dnevne sobe, sedežne garniture, jedilnice, kuhinjsko, predsobno in mladinsko pohištvo, jogi vzmetnice, TV aparate, radio aparate, gramofone, kasetofone, tranzistorje, gramofonske plošče in male gospodinjske aparate. \ SMUČI in druga smučarska oprema J NOVOSTI NA TRGU: ^ ^Sestavljivo pohištvo MEBLO — FORMANOVA^I »-BRESTOVA spalnica ANDREJA ~> UGODNOSTI NAKUPA SO: — sejemske cene — dostava na dom — strokovni nasveti pri nakupu — in prodaja na potrošniško posojilo OBIŠČITE SEJEM STANOVANJSKE OPREME IN PAVILJON MERCATORJA! MERCATOR vas pričakuje — nasvidenje pri MERCATORJU! LESNA INDUSTRIJA PIVKA Na 13. sejmu stanovanjske opreme v Kranju vam predstavljamo: sestavljivo pohištvo SISTEM JAVOR POSTOJNA sedežne garniture PROGRAM PINGVIN vrtne in jedilniške garniture OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR! J G L# A S 22 STRAN PETEK, 17 OKTOBRA IMi ZAHVALA Oh neizprosni resnici, da našega ljubljenčki sina, hrhfti mi nečaka BRANKA ZAPLOTNIKA iz Letenc ni več. se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani grob. Posebna zahvala g. župniku za izbrane besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred. Knaka zahvala dobrim sosedom, sorodnikom in sploh vsem prijateljem, pevcem, govornikom, gasilcem. OO ZSMS Gorice in TenetiSe. Iskrena hvala članom kolektiva SGP Gradbinec Kranj - TOZD SKO Kokrica. posebno njegovim najožjim sodelavcem, za izkazano pozornost in čast no spremstvo na njegovi zadnji poti. Se enkrat hvala vsem. tudi tistim, ki jih morda nismo posebej navedli! VSI NJEGOVI Letence, 14. oktobra 1980 MALI telefon OGLASI 23-341 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame. stare mame in prababice MARIJE PFAJFAR p.d. Zlatičeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem kolektivov: Iskra Kranj - DSSS Programsko tehnične službe in TOC Kranj - Čevljarski odsek, ki so nam izrazili sožalje, ji podarili vence in cvetje in.jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajžlju za vso skrb in lajšanje bolečin med boleznijo, g. župniku in g. kaplanu za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat, iskrena hvala' Žalujoči: sinovi in hčere / družinami ter drugo sorodstvo! Kranj, Trstenik, Praše, Pula, 11. oktobra 1980 Sporočamo žalostno vest. da nas je nenadoma zapustil naš ljubi mož. očka in dedek JOŽE KOBAL-BRUNO Upravnik Doma za ostarele Albina Drolca — v pokoju, borec NOB iz leta 1942 Pogreb pokojnika bo v petek. 17. oktobra 1980. ob Iti. uri na pokopališču v Kranju. Do pogreba leži v mrliški vežici. Žalujoči: žena -Jožica, hčerki Silva z možem. Almira z družino, sin Vasja in drugo sorodstvo Kranj, Škofja Loka, Dobravlje, Izola, Celje, Cirkulane, Štanjel, 14. oktobra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strira PETRA REBERNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za vsestransko pomoč in izražena sožalja. Vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se v tako velikem številu poslovili od njega, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred. Vsem skupaj, še enkrat iskrena hvala' Vsi njegovi! 1 Sporočamo žalostno vest, da je v 77. letu starosti umrl naš dragi mož, ata in stari ata ANTON BOHINJEC Tominčev ata s Kokrice Pogreb dragega ata bo v soboto, 18. oktobra 1980, ob 15. uri izpred hiše žalosti zanska pot št. 16, na pokopališču na Kokrici Kokrica, Kranj, 16. oktobra 1980 Žalujoči vsi njegovi! - Parti .1 t n : t- 4 • • * • t S 'u C y fi Oglasi pod šifro so zaupni, zato naslovov ne dajemo. Prejemnik sam odloči ali na ponudbo odgovori ali ne. PRODAM Prodam športno KOLO bijanci (10 do 16 let). Draksler. Zasavska c. 36/b, Kranj 8499 Prodam KMEČKI MLIN na kamna (primer_60) in večjo količino HRUŠK za mošt. Zemija. Selo 32, Žirovnica 8606 DNEVNO SOBO (sedežno garnituro) prodam. Informacije po tel. 064-26-564 ali naslov v oglasnem oddelku 8616 BODOČE MAMICE! Prodam PLAŠČ. Informacije po telefonu (064)26-564 ali naslov v oglasnem oddelku 8617 Prodam HI-FI GRAMOFON s kasetofonom in ojačevalcem, 2x 15 Watov in sesalno cev za gnojnico. Kern, Srednja vas 69. Šenčur, tel. 41-073 8647 Prodam srednje težkega KONJA in novo diatonično HARMONIKO BEA. Kepic Jože. Dvorje 44. Cerklje 8648 Prodam rabljena OKNA z roletami in električni ŠTEDILNIK. Pogačnik Anton. Zg. Dobrava 27. Kamna gorica 8649 Prodam SPALNICO. ŠiSkovo naselje 23, Kranj - Stražišče 8650 Prodam kuhinjsko termoakumu-lacijsko PEC. 3kW, DIVAN, ŠTEDILNIK na trda goriva in KOTEL za žganjekuho. Hafnarjeva pot 12, Kranj ' 8651 Prodam litoželezno kopalno in tuširno KAD. belo. Telefon 70-147 8652 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom. Britof 34. Kranj 8653 Prodam 3 kW termoakumulacij-sko PEC. Preddvor 57 8654 Prodam MAČEHE. Praprotnik. Loka 5. Tržič 8655 Takoj prodam približno 1000 kosov OPEKE BH 6. Šifra: Takoj 8656 Prodam 1000 kg drobnega KROMPIRJA. Zadraga 6^ Duplje 8657 Prodam HRUŠKE moštarice in JABOLKA Markič Angela. Ziganja vas 10. Tržič 8658 .Prodam 300-litrsko hrastovo KAD. G oren jesavska c. 20, Kranj Prodam več 100 enoletnih SADIK črnega ribeza. Jože Keižar, Begunje 5 8660 Prodam akustično KITARO, znamke paloma. Informacije po tel. 23-112 po 18. uri 8661 Prodam PUNTE. Pipanova 18, Šenčur 8662 Prodam HRUŠKE tepke in mo-starice. Zg. Bela 21, Preddvor 8663 Prodam MAČEHE, RIGELCKE in ZELJE v glavah. Šenčur. Štefe-tova 18 8664 Prodam 300- litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje. Telefon 26-301 8665 Prodam TRAMOVE. PUNTE in daljše LATE. primerne za odranje. Polica 1. Naklo 8666 Prodam malo rabljen bencinski MOTOR za kosilnico BCS. Cegnar Franc. Virmaše 102. Škofja Loka 8667 Prodam neškropljena obrana zimska JABOLKA Bašeli 20. Preddvor 8668 Prodam suha hrastova DRVA. ZELJE v glavah in jedilno PESO. Luže 38. Šenčur 8669 Prodam SIPOREKS, 7.5 cm. kombi plošče. 5 cm in LEPILO henlep. Zasavska 39/a, Kranj 8670 Prodam zimska JABOLKA, različnih sort. Pretnar. Predoslje 87. tel. 70-092 8671 Prodam KRAVO sirnentalko. v petem mesecu brejosti. Sp. Otok^24 Prodam hrastov lamelni PARKET. III. vrste. 55 kv.m. Pot v Bitnje 57. ' 867:{ Prodam SADIKE ligustra. 80-11-trski BOJLER, pocinkane ZLEBO VE in OTROŠKO POSTELJICO. Sučeva 9, Kranj 8674 Prodam krmilno PESO. Nograšek. Predoslje 78. Kranj 867) Prodam zimska JABOLKA različnih sort in več ASPARAGUSOV. Sr. Bela 6. Preddvor, tel. 45-22.Vod 19. do 20. ure m™ Poceni prodam termoakumula-cijsko PEC elind. 3kW. »rajnožare-čo PEC gorenje in plinsko l rA iskra. Cirče 10. Kranj 8*>7' Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 26-970, J«'ze™ c. 42. Kranj Hh/* Prodam 1.5 kuh. m lepih hrastovih PLOHOV. 5 cm Bernard. Zg Senica 16. Medvode 8h7J Dobro ohranjeno kombinirano OMARO, poceni prodam. Oglej vsak dan popoldan ah tel. 2§-»»» 'Šubarevič. Oldhamska MlV,. K ran, < nonl I • Prodam dobro ZIMO (za kavč aE na drobno). Demšar. Zg. Bitnje IS Zabnica Prodam starejšo SPALNIC' jogiji in OTROŠKO POSTEI^J I dobro ohranjeno, za 3.500 din Viškom StoSičeva 4, Kranj Prodam novo plinsko PEC sopar ser elra. Križan. Tominčeva 8 Kri-- Stražišče. tel. 25-497 ^ Zaradi odhoda v JLA prodna dirkalno KOLO rog sprint. KeM ■ Bojan, Hrastje 150, Kranj Prodam HLADILNO" SKRP ali zamenjam za avto v vozmb stanju (doplačam). Telefon 81-d Ugodno prodam 1000 različa* ZNAČK. Miha Vergelj. Na tra Lesce «^». Poceni prodam DNEVNO SOBC florida ekstra, z raztegljivim a*-ščem. Ignatov. Hafnarjevo naacbr 86. Škofja Loka. tel.60-882 poltr Prodam ZIBELKO z "iranS cena 1.000 din. Golnik 55 Prodam kombiniran OTROSK" VOZIČEK. Telefon 74-945 Ugodno prodam popolnoma m* PLAŠČ perzianer. št. 46. mante bohara. Informacije po tilifii 064-77-925 od 16. ure dalje Prodam zimska JABOLKA m drevju. Globočnik Milan. Vogl* ■ Šenčur ^ Prodam kvalitetna jesenska * zimska JABOLKA. Jerala. Podfknr je 111, Duplje i^-Predam 8 mesecev starega ZRF BETA. Bohinjska Bela H tm Prodam otroško ZIBELKO r * pan, Veljka Vlahoviča 10 K rs Planina, tel. 27-805 STEREO RADIO HSR -zamenjam za RADIO-K \«F~* FON. Telefon 22-336 « Lepo telico za rejo. staro 3 me-** prodam. Kovor 52 ProdamTEL ETA za rejo. Leter.-Golnik Prodam tovarniško nov GOlfr LEC na olje thvssen, do 45.009 k Rozman Vida. Poljšica 4 Podna- tel. 70-164 CEMEN Prodam trajnožarečo pRC persbuseh, LONČEN KAMiv POMIVALNO MIZO emo ka 45/f, Kranj. tel. 27-644 Prodam dve toni Cerklje 123 Prodam PRAŠIČE, težke od 150 kg. Posavec 16, Podna rt M* Prodam SEDEŽNO C»ARst~ RO. Možnost plačila s kredito« rV vec Jana, C. talcev 6, škofi« 1 tel. (064) 60-754 Prodam kromatično HARMO** KO, 120-basno, pet vrstno, trite* uglašeno, znamke maugen frt 60-basno klavirsko HARMONI* Fic Jože. Tavčarjeva 16. Kamini Sk. Loka Prodam kvalitetna JABOLK.* jonatan, kanada. voščenka L a'J* cena 7 in 8 din za kg. Križai Fi«* Godešič 42. Škofja Loka Poceni prodam globok OTRt^* VOZIČEK. Šturm. Na KnSu Železniki Prodam 5 vezanih OKEN - <-nih, 80 x 220. Odpiranje: i ojk* široko krilo. Jože Ziherl. PodpuB* 4, Škofja Loka Prodam športni OTROSK ZlCEK - avto-sedež. cena 805 *f Ramšak. Partizanska 43, šfc«Č* Loka Prodam 20 gramov ZLATA zobe in masivne zlate GUMBF manšete (16 gramov). Rupar fon 064-60-696 Ugodno prodam rabljen SKS-LEC hoovver. Informaciie po fonu 26-501 v soboto od" IS ure Prodam zimska JABOLK A nič.Smledniška 104. Kranj Prodam terrnoakumuiacf— PEC, 4 kW in zadnji branik w"» ganjač za NSU Zasavska r j - Orehek Prodam dobro ohranieno sko SPALNICO iz trdega kesa bar, Vidmarjeva 2/a. Kranj Prodam 40 kg težke PRAŠlOV Praprotna polica 4. Cerklje Prodam osem tednov stare Pit* ŠlCKE. Cerkljanska Dobrav Cerklje Prodam sedem tednov stare ŠlCKE. Šmartno T.Cerklie Prodam DRVA (klaftre) U 24. Cerklje _ . Prodam PRAŠIČKE, teifa do 30 kg in črnobelo TELFV: Zg. Brnik 76. Cerklje Prodam jalovo KRAVO za saO ali zamenjam za brejo Vasva 8. i> kije Prodam več PUJSK0\ 20 do 40 kg. Šenturška gora H kije Prodam obrana zimska J a K A Zalog 38. Cerklje Prodam Hrohni KR0MPJK t ižanska 15. Šenčur EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečam Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Prodam električni ŠTEDILNIK **wjje. Partizanska 46. Šenčur Prodam 8 NOSILCEV za monta "trope in 4 kub. m KAMENJA za fetoniranje. Milje 1 /b, Šenčur 8761 l'god no prodam monta OPEKO 'za dva stropa) italijansko. Bratun Lado. Bobovek — nasproti opekarne Zelo poceni prodam leseno HIŠICO (3,5 * 3,5 m) primemo za vikend * PSA Škotskega ovčarja, brez ro-^•mika. starega 4 leta. Golnik 25 8763 Prodam en mesec starega TELETA - BIKCA, za zakol ali rejo. Za--of 28 pri Cerkljah. 8764 Vjndno prodam pol leta staro SEDEŽNO GARNITURO »Metka«. *«aar. Bohinjska Bistrica, Vodni-fa» 8 8765 Prodam 500 kosov OPEKE porolit * 2emva. Smokuč 24. Žirovnica 8766 Prodam POHIŠTVO za v dnevno SOBO in 4 tovarniško nova VRATA, hrastov furnir. Košenina, Pre-** 41. Medvode 8767 t/odno prodam kombinirano ^EC za centralno kurjavo TRIKA «■0 Celje. 35.000 k.cal, leto izdelave ■71. 7 m železne balkonske OGRAJE ter kombiniran ŠTEDILNIK (4 ifa. 2 elektrika) gorenje. Frčej Zin-«. Zasip. Blejska c. 9. tel. 77-609 nečer 8768 Prodam dve OKNI, 60 x 120 z ro-iftama in 100 STREŠNIKOV vesna. *uier Tomaž. Zupančičeva 9. Kranj 8801 Prodam lesena dvižna GARAŽNA '■ATA Pot na Jošta 35. Kranj Kopim manjši drobilec za kamen. *5P«r Janez, Kovski vrh 4, Škofja ^■m 8803 Kupim približno 140 kv. m smre-OPA2A, I. vrste, približno 10 "° 12 cm. Ofrris Andrej. Trojarjeva *H. 23-929 8694 VOZILA B Prodam avto NSLT TT 1200, šport-i? tt*«dbe, registriran do julija 1981 ^j*a»ond Franc. Gorenjskega odreda Planina. VI. nadstropje, ali tel. 2]-*H 8619 Poceni prodam ŠKODO S-100, ali po delih. Jugovic Janez, J? l>uh 2. Škofja Loka. telefon *M0-252 8620 Prodam ZASTAVO 101, letnik celo ali po delih in OM -Htovorni avto, letnik 1969. Knafelj 4f**. Kmka 71, Zg. Gorje 8695 Prodam dobro ohranjeno ZABAVO 750, letnik 1971. Stroj Ja-*«. Dvorska vas 31/b, Begunje na G«*«njskem 8696 Prodam dobro ohranjen BMW !*>2 letnik 1974 - 75. Kalan, Zapoge -Vodice 8697 Prodam urejen, ohranjen in registriran MERCEDES 180 D. Pred-»»2, VVagner 8698 L'fodno prodam ZASTAVO 750. 197.1. Bitnje 164. Zabnica 8699 Prodam AUSTINA 1300, po delih. s*dižar. Britof 233, Kranj 8700 Prodam ZASTAVO 101, za 23.000 ■■■rjev, letnik 1975. Malo Naklo < * Naklo 8701 Prodam WARTBURGA. letnik ;970. Sr. vas 72, Šenčur 8702 Odstopim vrstni red za VW /jOLFA JGL, dobava - I. kvartal 18*1. Naslov v oglasnem odelku 8703 Prodam nov 126-P, Športno oprem-Britof 152, Kranj 8704 Prodam registriranega SPAČKA. *tnik 1973. Saje. Šmidova 11, Kranj - CirČe 8705 Prodam SPAČKA, po delih, motor amija 8. Ostojič. Medetova 1, *ranj 8706 Pradam zastavo 101 letnik 1974. soboto popoldan. Eljon Valjavčeva 6 Kranj Prodam karamboliran avto SUN-BEAM 1250 DL. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan do 12. ure. Naglic. Cerklje 68 8707 Prodam ŠKOLJKO za 101. rabljeno. Štirn, C. na Brdo 14. Kokrica - Kranj 8708 SPAČKA, letnik 1975, 62.000 km. jobnovljen, zaščiten, registriran do 9/81, prodam. Benedik, Ješetova 18. Stražišče, tel. 21-207 8709 Prodam FORD TAUNUS 12 M. v voznem stanju. Zg. Gorje 15 8710 Prodam NSU 1200 C. za 12.000 dinarjev, registriran do avgusta 1981. Knafič. Sp. Gorje 124 pri Bledu 8711 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973, registriano do marca 1981. Krničar Janez, Srednja vas 9, Golnik 8712 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Staneta Žagarja 8, K ranj 8713 • Prodam VW 1303 J. vozen 4 leta. Ogled 18. 10.. od 8. do 17. ure. Šuštar Jože, Linhartov trg 20, Radovljica 8714 Prodam VW 1200, letnik 1974. Ogled v soboto in nedeljo. Anton Noč, Selo 42, Žirovnica 8715 Prodam športno ŠKODO. letnik 1978. Malčov Dimčo, Veljka Vlaho-viča 8, Kranj - Planina 8716 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 1300, letnik 1972. prevoženih 60.000 km. Trček Marjan. Stara vas 178, Žiri 8717 Prodam osebni avto VVART-BURG. letnik 1979, prevoženih 22.000 km. Mlaka 62/a. Kranj 8718 Prodam ali zamenjam BMW 1602 v zelo dobrem stanju, za Z-101. Naslov v oglasnem oddelku 8719 Prodam LADO 1200. letnik 1972. obnovljeno, cena 65.000 din. Pervan Zvonko. Gradnikova 99, Radovljica .8720 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, cena po dogovoru. Ogled v popoldanskem času. Dobovšek Marjan. Tončka Dežmana 8, Kranj 8721 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1973 ter otroško ZIBELKO. Kovačič Franc. Blejska 8, Lesce. tel. 74-965 8722 Odam vrstni red za GOLFA JGL. Dobava aprila 1981. Informacije po tel. 61-731 popoldan 8723 Prodam vlečno KLJUKO za' ŠKODO, novi tip in TV IGRE. Kranj, Janeza Puharja 6, III/ 15 8769 Prodam ŠKOLJKO za Z-101, rabljeno, kompletno, z vrati. Štirn, Ke-betovd 1, Kranj — Vodovodni stolp 8770 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 8771 Prodam RENAULT 6-TL, letnik 1972, za 1,4 SM. Sp. Bela 4. Preddvor 8772 Odstopim vrstni red za GOLFA JL. Naslov v oglasnem oddelku. 8773 Prodam ŠKODO Š-100, letnik 1970, vozno, lahko tudi po delih ter AMI 8, po delih, 1971. Gorice 44, Golnik 8774 ZASTAVO 750, letnik 1974, ugodno prodam. Planina 29, Kranj 8775 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do 10. 9. 1981. Benedičič Jože. Kokrica. Galetova 12, Kranj 8776 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974. Prebačevo 42, Kranj 8777 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973. Pfajfar, Janeza Puharja 4, Kranj, tel.28-896 8778 Prodam OPEL REKORD, zelo dobro ohranjen, registriran do julija 1981, s priključkom za prikolico. Ribič. Vrba 21, Žirovnica 8779 Prodam VW. letnik 1968. Telefon 47-370 8780 Ugodno prodam VW 1500, letnik 1969. Košir, Veljka Vlahoviča 4, Kranj 8781 Oddam vrstni red za GOLFA 1300. Dobava v aprilu 1981. Tel. 28-522 8782 Prodam ZASTAVO 750. Hafner, Godešič 25. Škofja Loka 8783 Prodam FIAT 124. letnik 1970, ali zamenjam za ZASTAVO 750. Prebačevo 4, tel. 49-058 8784 Prodam GS CLUB, letnik 1972. dobro ohranjen. Guzzi Zdenko, Slap 26, Tržič 8785 Prodam karoserijo od male LADE. Triler, Puštal 103, Skof ja_Loka 8786 Prodam avto ŠKODO 110-L. leto 1976. registrirano 15. 10. 1980. Mil.jič Pero. Milje 9. Ogled vsak dan popol- • dan HHI« Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973, registrirano do septembra 1981 Pave. Mandeljčeva pot 7/a. telefon 26-803 8811 Prodam FIAT 850. letnik 1970. v voznem stanju. Rakovee Janez. Dolenja vas 46, Selca nad Škof jo Loko 8812 Prodam VW - HROŠČA 1300. letnik 1974. Telefon 064-88-557 8813 Prodam karambolirano ZASTAVO 750 in dele za NSU. Sp. Veterno 3. Tržič 8787 Za pri n za 1200, prodam 3 PLATIŠČA z gumami. 13-155, prvo in zadnjo HAVBO, MENJALNIK ter celotno I. premo. Cerne. Alpska c. 7/8. Bled 8788 Prodam FIAT 850. letnik 1971. motor po generalni. Novak. Cerklje št. 43 8789 Prodam ZASTAVO 750. prevoženih 52.000 km. Lahovče 21. Cerklje 8790 Prodam avto VVARTBURG, letnik december 1974 in 200 suhih BUTAR. Špruk, Komenda. Zajčeva 1 8791 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Stanič. Jezerska 94, Kranj 8792 Odstopim vrstni red za ZASTAVO 101. Dobava januarja. Tel. 27-600 8793 Prodam VW 1200 standard. Že-garac Marko, Kovor 76, Tržič 8794 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano do maja 1981. Ke-kič, Jezerska 95, Kranj 8795 Prodam vozen R-4. Lahko tudi na kredit. Lončarič Zvone, Župančičeva 13, Kranj . 8796 Oddam vrstni red za ZASTAVO 750. Dobava v novembru. Naslov v oglasnem oddelku. 8797 Prodam dve SIMCi 1300. Tudi na potrošniški kredit. Repe Marija, Sp. Gorje 202 (blok) 8798 Prodam CITROEN CV 6, letnik 1974 in ZASTAVO 750 lux. letnik 1971. Torkar. Poljšica 2, Zg. Gorje Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Dolinar, Bohinjska Bela 122 A. .23. STRAN. C Lr A Pošteno dekle nujno išče SOBO v Kranju ali okolici. lahko tudi za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe po tel. 27-430 v petek od 17. do 19. ure. v nedeljo od 13. do 14. ure 8805 Zamenjam lastniško STANOVANJE (82 kv. m) v pritličju za dvosobno z dvema kabinetoma na Planini. Telefon 27-631 od 16. do 18. ure 8806 TROSOBNO STANOVANJE, novo. v Skofji Loki v stolpnici, zamenjam za manjšo starejšo HIŠO z vrtom, v mestu ali okolici. Ponudbe pod: Januar 1981 8807 Oddam skromno STANOVANJE Pogoj nekaj predplačila. Golnik 25 8808 GAVRANOVIČ Jenkova 4 KRANJ Izdelujem vse vrste krznenih izdelkov hitro in solidno Se priporočam! Po končani slovesnosti bo zabava v dvorani Zadružnega doma. Zabaval vas bo veseli ansambel SLAVCEK i/. Novega mesta. Vstop je prost. Ob tej priložnosti, gasilci vsem krajanom KvS Primskovo čestitajo za praznik in se vsem prav lepo zahvaljujejo za razumevanje in prispevke za avto. VABIJO GASILCI! 8824 Vsako nedeljo je PLES v Kulturnem domu na Kokrici. Pričetek 19. 10. 1980. ob 16 30. Igra ansambel MODRINA 8823 PLESNI TEČAJI -standardnih. latinsko-ameriških in disco plesov za mladino in starejše v novi VIDEO — DISKOTEKI hotela Creina Kranj, so vsak petek. Tečaji se prično 17. oktobra ob 17.30 — začetni za mladino, ob 19. uri — začetni za zakonce in starejše nad 25 let ter poseben DISCO-ROCKN' ROLL tečaj ob 16.30. Poučuje profesionalni plesni učitelj. D. HOMAN 8411 ZAPOSLITVE V redno delovno razmerje sprejmem kvalificiranega AVTO*LIČ*AR-JA ali delavca za priučitev. Draksler Zasavska c. 36/b, Kranj 8587 Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Ponudbe pod: Honorarno 8815 Iščem izvajalca del na stružnem ali rezkalnem stroju. Delo je serijsko. Honorar izplačam v gotovini. Bergant, Kranj, Moša Pijadeja 42, tel.22-193 8816 Opravljam vsa STROJEPISNA DELA, v popoldanskem času. Telefon 42-094 i POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO z več zemlje v okolici Kranja, do 100 SM. Šifra: Gotovina — K 8102 Išem manjši PROSTOR za usluž-nostno obrt na Planini ali v centru mesta. Ponudbe oddajte po telefonu 75-639 8732 SUHO SKLADIŠČE, v izmeri od 100 kv. m dalje, iščemo v okolici Škofje Loke. Ponudbe pošljite na naslov: Iskra - TOZD TGA Reteče 4. Škofja Loka 8733 V Skofji Loki kupim PARCELO. HIŠO v gradnji ali starejšo HIŠO. Šifra: Gotovina ali devize 8734 Prodam GARAŽO na Planini. Telefon ^4-681 popoldan 8735 Kupim enostanovanjsko HIŠO z nekaj vrta na območju občine Jesenice ali Radovljice. Ponudbe pod: Rebselj Marija. Kurilniška 17, Jesenice 8736 Starejšo HIŠICO, objekt primeren za adaptacijo ali zazidljivo PARCELO, kupini na relaciji Ribno. Bled. Gorje, Krnica ali v okolici Škofje Loke. Telefon 061-313-645 od 20. ure dalje. Gvardjančič Marko, Resljeva I.Ljubljana 8814 IZGUBLJENO I V Zdravstvenem domu v Skofji Loki so bila 8. avgusta izgubljena OČALA. Najditelja lepo prosim, naj jih proti nagradi odda v Lekarno v Skofji Loki 8826 V petek, 10. 10. 1980, je izpred hiše v Hujah št. 3/a izginil majhen PSIČEK rjave barve. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na gornji naslov ali po telefonu št. 28-674. ČESTITKA Juditi in Poldetu Ratnik s Prim-skovega pri Kranju, na novi življenjski poti, zvrhano mero sreče in medsebojnega razumevanja, iz srca želi teta Justi iz Domžal 882/ ZAHVALE! STANOVANJA Zakonca z enim otroKom iščeta STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Nudiva pomoč starejši osebi. Šifra: Redna plačnika___ 8836 Obrtnik išče STANOVANJE; in SOBO za pet oseb v bližini PTT Kranj. Šifra: Zidar 8637 Iščem dvosobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Plačam za leto ali dve vnaprej. Šifra: Predplačilo 8727 Mlada družina z otrokom nujno išče enosobno STANOVANJE ali SOBO z možnostjo kuhanja za 2 leti. Dobra.in redna plačnika. Telefon 49-155 8728 Dve dekleti iščeta ogrevano SOBO v Kranju. ŽnidarŠič — Glavač, Kidričeva 53, Kranj 8729 Dve dekleti iščeta SOBO v Kranju. Naslov: Veselic — Tiršek, Kidričeva 53, Kranj 8730 Zamenjam enosobno komfortno STANOVANJE za večjo, kjerkoli v Kranju. Nudim nagrado. Tel. 27-137 8731 Kupim SOBO s souprabo kopalnice. Šifra: PPK 8809 Iskrena zahvala dr. Sajevčevi in sestri Marjeti z požrtvovalno dobrosrčnost ob zdravljenju. Hvaležna pacientka 8828 Kolektivu USLUGE Stražišče. se najlepše zahvaljujem za denarno odpravnino, še posebej za darilo ob mojem odhodu v pokoj. Obenem želim še mnogo uspeha, posebno pa zdravja vsem skupaj. Elizabeta Kunst 8829 Zahvaljujem se mladinski delovni brigadj Jože Gregorčič iz Škofje Loke ter tov. Bogdanu C u farju za pomoč pri izkopu jarka in napeljavi vodovoda. Prezelj Aleksander. Pod-porezen 6. Železniki 8830 Zahvaljujem se gasilcem in civilni zaščiti z Golnika, sosedom in stanovalcem, ki so mi pomagali preprečiti hujšo škodo ob drsenju zemeljskega plazu. Marija Perišič. Golnik 6 8831 Markič Katarina Bečanova 1 64290 Tržič tel.: (064)50-366 na sejmu v Kranju od 17. 10 do 24. 10 ZA ZIMSKE DNI — moške, ženske in otroške copate — bogata izbira IH OBVESTILA; PRIREDITVE GASILSKO DRUŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO. prireja ob zaključku krajevnega praznika Primskovo. pod pokroviteljstvom Alpe-toura - TOZD Potniški promet Kranj, v nedeljo. 19. 10. 1980, ob 14.30 slovesen prevzem novega gasilskega orodnega kombiniranega AVTOMOBILA TAM-125 TG-10 pri Zadružnem domu na Primskovem. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA ZEVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani in nam pomagali v težkih trenutkih. Najlepša hvala za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo DO Sava Kranj, pevovodji Ivanu Pišlarju in |H*vcem za lepo petje, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste se udeležili njegove zadnje poti. Vsi njegovi! Mavčiče, 13. oktobra 1980 Delam vsa ZIDARSKA DEL* (fasade) ter KROVSKA DELA. Te lefon 49-155 8818 Prodajamo cvetoče MAČEHE in RIGELĆKE. Za DAN MRTVIH vam bomo nudili KRIZANTEME - VELIKOCVETNE. PAJKOVCE in MARJETKE. Šenčur, Kranjska cesta 25 8819 LJUBITELJI KRZNA POZOR! Od 17. do 24. oktobra bo na Sejmu stanovanjske opreme v hali A na ogled KOLEKCIJA KRZNENIH IZDELKOV, po ugodni ceni. Šaklič. 64243 Brezje 18 8820 Popravljam TRANSISTORSKE SPREJEMNIKE, MAGNETOFONE, KASETOFONE. Mulej Silve Staneta Žagarja 57. pri plinarni PODJETJA, PRIVATNIKI -lažja serijska dela sprejmem dom. Naslov v oglasnem oddelku. na OSTALO Iščem starejšo žensko, za VARSTVO 8 mesecev starega otroka, ki bi bila pripravljena hoditi na dom. Kličete lahko vsak dan po telefonu 064-28-453. Naslov v oglasnem oddelku. 8832 MATEMATIKO INSTRUIRAM v Kranju. Telefon 27-329 ob delavnikih popoldan 8833 Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-«03-3ltt* - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835. redakcija 21-880. komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. 3 Oproičeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-J /72. Zemlja vedno dragocenejša 11 o s* KRANJ — Najnovejše družbene resolucije in dogovori pose-, gajo intenzivneje kot nekdaj na , področje urejanja in varovanja prostora ter načrtnejšega poseganja vanj. Družbeni odnos do te problematike je ostrejši in ustvarjal nejši. Ne gre le za ostrejše ukrepanje zoper nedovoljene ali popularno imenovane »črne gradnje«, ampak za celovito področje urbanizacije in zazidave. Trditev velja tudi za kranjsko občino in prav tako za Gorenjsko. Enotneje kot doslej želimo urejevati to področje in p red ve m učinkoviteje ukrepati, česar je bilo v preteklosti premalo. Ko Kranjčani analizirajo probleme pri urbanizaciji in za zidavi prostora in skušajo spodre-zati korenine nenačrtnemu in nedovoljenemu poseganju po zavarovanih in kmetijskih površinah, ugotavljajo številne vzroke. Pojavljala se je omahljivost pri ukrepanju, akcija pa večkrat ni bila dovolj usklajena. Glavni vzroki za. probleme na tem področju in bohotenje črnogradi-teljstva pa so skokovito naraščanje želja po gradnji, pomanjkanje urbanistične in zazidalne dokumentacije ter seveda prepičle površine, namenjene stanovanjski zidavi. V kranjski občini so se pred leti odločili smeleje lotiti urejevanja tega področja. Oblikovali so ustrezne programe, z njimi in njihovim uresničevanjem seznanjali skupščino in družbenopolitične organizacije, izdelovali in dopolnjevali urbanistično dokumentacijo ter' namenjali posebno pozornost reševanju problematike nedovoljenih gradenj. Predvsem pa ne gre le zanje, ampak za celovito področje urbanizma in gradenj. Za skupno akcijo in delo so se že lani in posebno letos odločili komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, gradbena inšpekcija, sodnik za prekrške, milica, pooblaščena strokovna organizacija Domplan, njim pa morajo še bolj stati ob strani krajevne skupnosti. Pri skupni gorenjski upravi inšpekcijskih služb je oblikovan urbanistični inšpektorat, ki bo sodeloval z organi in organizacijami ter službami, odgovornimi za to področje. Ze je dogovorjena enotna politika reševanja nedovoljenih gradenj. Če na osnovi dokumentacije in urbanističnega programa kranjske občine iz leta 1975, ki je bil zadnji dve leti temeljito noveliran, objekt ne sodi v prostor, bo odstranjen ne glede na gradbeno fazo. Predvsem pa ne gre le za odnos do nedovoljenih oziroma črnih gradenj. Ustrezni organi in organizacije so se prav tako dogovorili za enotnejšo politiko reševanja vlog za lokacijska in gradbena dovoljenja. Postopek mora teči hitreje kot doslej, saj je bila počasnost preteklosti večkrat vzrok za nejevoljo delovnih ljudi in občanov. Tudi manjši odmiki od že sprejete urbanistične dokumentacije se bodo razreševali enotneje na osnovi dogovorjenih meril med strokovno organizacijo in komitejem za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Le tako bo mogoče vnesti na to področje še več reda in. uresničiti načelo, da imamo urbanistične dokumente zato, da jih spoštujemo in ne zaradi tega, da jih lahko kršimo! J. Košnjek Prihodnji teden v znamenju požarne varnosti Človek najpogosteje izzove ogenj LJUBLJANA — Slovenija je ena tistih jugoslovanskih republik, ki se je znala na področju požarnega varstva najbolje organizirati, gasilska organizacija pa ima že nad stoletno tradicijo. Štiri leta že delujejo samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, kar je pomemben prispevek k podružabljanju te dejavnosti, hkrati pa je bila z oblikovanjem interesnih skupnosti dana tudi trdnejša in stalnejša osnova financiranja. Z uveljavljanjem sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite pa požarno varstvo vedno bolj prodira tudi v vse pore družbenega življenja. Prepogosto nas je in nas še preseneča rdeči petelin zaradi tega, ker ne storimo vsega za preventivo in odstranitev vzrokov za najrazličnejše požare. Prav tako ima Slovenija spoštovano in v ljudeh zasidrano tradicijo gasilstva. Pohvalimo se lahko s 1383 prostovoljnimi gasilskimi društvi, od katerih jih je 1206 v krajevnih skupnostih ,in 177 v organizacijah združenega dela. skupno pa imajo ta društva po najnovejših podatkih 82.220 članov. Prav tako imamo 9 poklicnih enot s 412 delavci. Posebne enote oblikujemo pri civilni zaščiti, za to področje pa usposablja in se organizira tudi Jugoslovanska ljudska armada. Sorazmerno bogata je tudi tehnična osnova, od gasilskih domov do razne opreme. Zveza samoupravnih interesnih skupnosti v Sloveniji za varstvo pred požari je odločila, da bo prihodnji teden, med 20. in 26. oktobrom, teden varstva pred požari. Še Plin iz blejskega jezera Strokovnjaki niso pričakovali, da je v Blejskem jezeru toliko plina — Plamen, visok tri metre BLED — Prejšnji teden so spojili cevi blejske »natege« in je tako začela umazana voda z dna Blejskega jezera odtekati po ceveh Jezernice v Savo Bohinjko. Vsa dela so bila dobro opravljena in vodo so tako že lahko začeli črpati na Mlinem. Ta del sanacije je le prvi učinkovit ukrep pri ozdravitvi Blejskega jezera, kajti v prihodnje naj bf položili cevi še mimo otoka proti Zaki ter v naslednjem letu še več stranskih krakov. Najprej in predvsem pa bodo morali urediti kanalizacijo ob jezeru ter speljati zdrave pritoke v jezersko vodo. Na kanalizacijsko omrežje po oceni še ni priključeno približno 40 odstotkov objektov v jezeru, kar vodo izredno onesnažuje. Bled - Minuli ponedeljek s<> pri žgalt plin, ki prihaja po ceveh z dna Blejskega jezera ... - Foto: F. Per dan Strokovnjaki so domala dve desetletji raziskovali Blejsko jezero in dolga leta so se pojavljali predlogi za najbolj učinkovite posege. Končno so se le domenili, da najprej poskusijo z »natego«, ki so jo uporabljali že v drugih alpskih jezerih po svetu, ob seveda spremljajočih posegih in ukrepih. Po ceveh tako odteka umazana voda. ki jo bodo nadomestili čistejši viri in izviri. Strokovnjaki so vedeli, da je v jezeru tudi plin, a vendarle niso predvidevali, da je plina izredno veliko. To je prvi spoznal zidarski mojster Franc Pelko, ki je položil cevi. Ko je voda že nekaj časa odtekala po Jezernici. se je nenadoma zataknilo. Po pregledu cevi so delavci Pelka ugotovili, da je s cevmi vse v redu. torej je moralo vodo zadrževati nekaj drugega. Plin! Ko so na Mlinem minuli ponedeljek zvečer prižgali vžigalico nad cevjo, je zagorel tri metre visok plamen, plina, ki mu natančno še ne vedo imena, predvidevajo pa, da je žve-plov dvokis. Za vse strokovnjake je bila ponedeljkova »demonstracija« prvovrstno presenečenje, saj tolikšne količine resnično nihče ni pričakoval. Ze so se pojavila tudi bolj ali manj resna razmišljanja, da bi lahko plin. če ga je res veliko, koristno uporabili, saj je visok plamen nakazoval raznovrstne možnosti. Torej je veliko bolje, da je Blejsko jezero pravočasno in temeljito presenetilo celo vse strokovnjake. Upati je le. da bo neprijetnih presenečenj pri nadaljnji sanaciji Blejskega jezera čimmanj . . . D Sedej vedno je obilo razlogov za organizacijo takšnega tedna, katerega aktivnosti se morajo nadaljevati, še posebej v akciji NNNP. Zaskrbljuje podatek, da človek še vedno botruje večini požarov, ki oškodi ^ejo družbo za vloženo delo. sredstva in v skrajnih primerih tudi za dragocena življenja. Osveščati in izobraževati ljudi doma in na delovnem mestu je zato eno glavnih gesel tedna požarne varnosti. Statistika gasilcev, sekretariata za notranje zadeve in zavarovalnice pove, da ie običajno v Sloveniji letno od 800 do 1200 požarov, ki veljajo družbo povprečno 10 starih milijard letno. To je neposredna škoda. Upoštevajoč še posredno pa je znesek neprimerno višji. Podatki za letošnjih devet mesecev pa kažejo, da bo letos to povprečje preseženo. 1217-krat je letos v devetih mesecih že zagorelo v Sloveniji, kar je za skoraj 15 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Škoda pa znaša okrog 25 starih milijard, kar je za 229.4 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju. Večini letošnjih požarov je botrovala napaka, neznanje ali malomarnost človeka, njegova premajhna skrb za preventivo. Tudi nekateri gorenjski požari so uvrščeni med večje požare v republiki (aprilski v Cerkljah, avgustovski v Stražišču. pa septembrski v Srednji vasi pri Šenčurju, Gorenji vasi in v tovarni Alpina v Zireh). V večini omenjenih resda ni šlo za človekovo krivdo, vendar je družba le utrpela škodo. Preventivno delo in boj z ognjem terja opremo. Družba se razvija in naša opremljenost kljub modernizaciji zaostaja. Več vzrokov je za to: uvoz je okrnjen zaradi pomanjkanja deviz, povrhu vsega je ta oprema še draga, doma se le počasi odločamo za proizvodnjo, večkrat pa do nje tudi ne pridemo zaradi zanemarjanja pomena požarne varnosti. Vendar to ne bo smelo več dolgo trajati. Požarna varnost in naša zavest o njeni pomembnosti morata vštric z razvojem, bogatitev opreme za boj z ognjem in za zaščito neposredno izpostavljenih ljudi pa bo morala temeljiti na naših ocenah požarne ogroženosti. Z njimi marsikje že pretirano kasnimo. J. Košn jek KDO JE VIDEL NESREČO? Postaja prometne milice Kranj naproša očividce prometne nesreče, ki se je pripetila v sredo. 15. oktobra, ob 16.45 na magistralni cesti v Bistrici pri Naklem in v kateri sta dve osebi umrli, da se javijo na Postaji prometne milice Kranj ali na najbližji postaji milice in pomagajo pojasniti vzroke te hude nesreče. Eksplozija v čistilnici Kranj - V sredo. 15. oktobra, okoli 21. ure je nastala eksplozija v kemični čistilnici na Cesti Staneta Žagarja, last Brede Zoreč. Komisija, ki si je ogledala kraj. je ugotovila, da je prišlo najprej do požara: vžgali so se oljni hlapi v čistilnem stroju, nato pa je še eksplodiralo V nesreči je dobila opekline po glavi in rokah Vesna Fejzič (roj. 1956). ki je zaposlena v čistilnici. Škode je po prvih ocenah za okoli 100.000 din. saj je močno poškodovan stroj /a čiščenje, popokala pa so tudi vsa stekla v oknih CD tovarniška prodaialna na mraz bomo ili NESREČE TRČENJE V OVINKU Škofja Loka - Na Poljanski cesti se je v torek, 14. oktobra, nekaj po 8. uri zjutraj pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Slavko Lazić (roj. 1951) iz Ljubljane je vozil po regionalni cesti iz smeri Gorenja vas. V ozkem in nepreglednem ovinku mu je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila Franc Lavrinc (roj. 1928) iz Zg. Pirnič, tako da sta avtomobila trčila. V nesreči je bila lažje ranjena sopotnica Angela Lavrinc iz Zg. Pirnič. Škode na avtomobilih pa je za 20.000 din. AVTO S CESTE Martuljek - V torek, 14. oktobra, nekaj po 14. uri se je na magistralni cesti med Jesenicami in Kranjsko goro pripetila prometna nezgoda voznici osebnega avtomobila Metki Rasinger (roj. 1959) iz Podkorena. V ostrem levem ovinku je avtomobil začelo zanašati, zapeljala $e s ceste, kjer se je avtomobil prevrnil. Voznico je vrglo iz avtomobila in so jo ranjeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 35.000 din. TRČIL V OGRAJO Kamna gorica - V sredo, 15. oktobra, ob 13.20 se je na regionalni cesti K ropa-Radovljica pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Danijel Agrež (roj. 1953) z Jesenic je peljal proti Kamni gorici, pred naseljem pa ga je zaneslo v levo v ograjo na mostu. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 10.000din. ZBIL PEŠCA Boh. Bela - V četrtek i* * bra ob 5.45 .se je na regionalni ct* Boh. Bistnca-Bled pripetila h«i* prometna nezgoda. Voznik osebne* avtomobila Vinko Koželj ji35 iz Stare Fužine je vozil proti Bleda t neprimerno hitrostjo glede na m * je bila cesta mokra in da je *kou e* selje Boh. Belo hitrost omeiena a« 40 km na uro. Pri hiši *t 6,* ara. tedaj .zven prehoda prečka e< Ludvik Kunčič (roj \9\\) 7 Bele št. 49. Avtomobil ga je zadel * ga je vrglo na pokrov motori*. 5 tam pa je padel na cesto ,n h, njen obležal Prepeljali so ga v niško bolnišnico. DVA MRTVA V BISTRICI Bistrica pri Naklem - v 15. oktobra, nekaj pred 17 uro na magistralni cesti v Bistrici tila huda prometna nezn kateri sta dve osebi izgubih nje. Voznik osebnega avt< Zivojin Golič, začasno sta St. Galenu v Švici je neli klancu navzdol proti Bistrici 200 metrov pred mostom je znanega vzroka zapeljal m vozni pas, prav tedaj pa je , sprotne smeri pripeljat voznik nega avtomobila Zdenko (roj. 1959) iz Zg. Besnice. V -trčenju je na kraju nesreče sopotnik v Pogačnikovem ai lu Milan Eržen (roj Sp. Besnice. voznik Pogai umrl med prevozom v Voznik Golič in njegov sta bila hudo ranjena in prepeljali v Klinični center na vozilih je za 90.000 dinarjev Zastrupitev s hran V nedeljo, 12. oktobra, so prvi oboleli delavci Planike taka zdravniško pomoč zaradi zastrupitve, do srede tedna pa * vsega skupaj obolelo 175 delavcev - Povzročitelj je bakterij« »sigela«, dokončne preiskave pa bodo zaključene teden Kranj - V laboratoriju Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj so že ugotovili, da je povzročitelj množične zastrupitve s hrano, ki se je pripetila 10 oktobra v Planiki, »šigela«. Prav tako se izvajajo vsi ukrepi, ki so jih skupaj z Zavodom predpisali še sanitarna inšpekcija in pa zdravstvena služba V petek. 10. oktobra, sta bila za malico v Planiki pripravljena dva obroka. Zboleli pa so delavci, ki so se odločili za hladen obrok, ki so ga sestavljali panirana riba, cvetača v solati in čaj. Prve slabosti so se začele kazati v nedeljo, ko je «drav-niško pomoč iskalo največ obolelih in še v ponedeljek, v naslednjih dneh pa je število delavcev, ki so potrebovali zdravniško pomoč, že začelo upadati. Do srede je zbolelo 175 delavcev, od tega je bilo bolnišnično zdravljenje odrejeno le za enega, ostali pa so v bolniškem staležu oziroma, če je bilo obolenje lažje, ze delajo. Povzročitelj »šigeloza« je hak*^ ja, ki povzroča črevesno naleri?" obolenje, izloča pa se z Mil—* Bolnik je za okolico močno bsfc* zato še bolj kot za druga podata* obolenja velja stroga higiena Sanitarni prostori morajo hiti *" hibno čisti, razkuževati je poti stranišče, vodovodne pipe. puf~r* menjavati brisače, čistiti kiju* vratih in podobno. Roke je r** prati po vsaki uporabi stranišča * pred pripravljanjem hrane. Pri ae pazljivem ravnanju oziroma aa*f marnem odnosu do higiene pr*«*" šalec bolezni lahko prenese obok«* tudi na vse družinske člane. Ker bakteriološke preiskave 1 laboratoriju Zavoda za aociak* medicino in higieno še niso sakfc* čene. ni mogoče reči, kot je povedat vodja epidemiološkega odd*** dr. Alma Vadnjalova. kje je nase* vzrok tako množične zastrupit** s hrano. Rezultati preiskav h*P znani v nekaj dneh. L * NOV PROGRAM MONTAŽNIH HIŠ I na GORENJSKEM SEJMU od 17.—24.10.'80 JuitfLL JELOVICA lesna industrija 64220 Škofja Loka Kidričeva58,teM064>61-