BORCEV in STRAŽARK
ATA: MESEC SADOV. /TONE : PISMO. /ATA: SLOVO./ TINE K 0yS : MLATIČ (slika). / VRHOVNI STAN. /ATA IZ LASTNE MOČI. / ZA ZDRAVJE. / KRITIKA (Taborenie in kolonija v Mrtuljku). / NASE ENOTE. / IGRE. / NA PLATNICAH UREDNIK IMA BESEDO./ RAZPIS NAGRAD./
MLADI — = PLAMEN
MLADI PLAMEN IZHAJA VSAKEGA PRVEGA V MESECU. LIST UREJUJE EDI STOK. IZDAJATELJ: SLAK JOŽE /ZA VRHOVNI STAN ZVEZE BORCEV IN STRAŽARK/t UREDNIŠTVO IN UPRAVA VRHOVNI STAN ZVEZEvBORCEV IN STRAŽARK /MLADI PLAMEN/, LJUBLJANA., MIKLOŠIČEVA C^STA 22/1. - LIST STANE ZA VSE LETO DIN 18*- POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.-. ZA AVSTRIJO : 2.40 S, za C SR: 15.- KC. - ROKOPISOV NE VRAČAMO.
UREDNIK I M. A BESEDO.
M. J., v L. Praviš, da nje' teš,; ,čemu naj bi hodil na_ 'borčevske sestanke. 'Kaj naj 'na njih pridobim?", vprašuješ. Žalostno vprašanje po enem letu, odkar si napravil sprejemni izpit in položil obljubo. Poznaš naš zakon, naše vzore in vrline, pa še ne veš, kakšne cilje zasleduje borčevstvp! Vem, kaj ja temu vzrok. Nisi edini, ki tako vprašuješi. Vzrok je v tem, ker se ne udeležuješ društvenega^ življenja, ker zraven ne sodeluješ, čeprav od časa do časa prideš na sestanek svojega krdela, ker hodiš zraven le zato, da bi kaj pridobil/^he pa, da bi tudi sam kaj dal. To se ne pravi živeti z orgahizacijo, dre gi moj!, Kadar boš v organizaciji tudi aktivno, sodeloval in kadar boš uspehe skupnega dela tudi videl, tedaj bo tudi zate življenje v organizaciji zadobilo smisel* -To za danes. Morda bomo d tem vprašanju še pisali., v Ml. pl..
Piši še o'tem, kar Ti ni všeč!1 R^d.Ti bom;odgovoril
Franček Dobriša, v K, Ti imaš pa knjige rad! Dobro je to! Jaz jih imam tudi rad.'Mnogo s.em jih prebral, pa se nisem še nikoli ke^ftl, šem	S^peda?	slabih
knjig nisem čital. Tako me-.se-- nik^liT ni glava bolela po njih> kakor me je vselej po'r.slab^tovari'!!jiKaj jriaj či-taš,.vprašuješ. Težko je svetovati’. Izvirnega imaimifilo-venci malo m izbira je težka. .?a Tvoja.; leti pa šejp?šeb~ no.^Izmed prevodov čitaj Prigode čebelice Maje, ‘'Mladost v džungli, Zakaj? Zato. in.še n^kater.^ druge. Ali Levstikovega Martina Krgana poznaš? Citaj mnogo, dokler si Še ko toš Starejši, ne-bo mnogo- časa za to.'Te piši še! Ce ne bom imel prostora za odgovor v Ml. pl.. Ti bom pa posebno pismo napisal. Živi!	(Edi.)
MESEC SADOV.
Hočemo sadov, toda le sadov svojega lastnega dela. Hočemo uspehov, toda le svojega lastnega truda. Nečastno je u-živati sadove truda in dela drugih.
Grdi in sebični so tisti,	ki	tako dela-
o.	Vse je danes	tako urejeno, da	so	sadovi
majhni	in	da so bolj drugi	deležni uspehov.	Toda delo
velja,	je	stalna vrednost,	ki ne zarjavi in	ga	molji ne
snedo, Vse•bogastvo, za katerim današnji svet nori, je minljivo. Ali ni sramotno za ljudi, da se pehajo za bogastvom, se bore zanj? Koliko jih je, ki nimajo, kamor ti položili svojo trudno glavo.. Toda posvečene so roke tistih, ki delajo, pravica je njihova, kajti le delo daje pravico do življenja, do sadov;
Nc malikujmo pred tistimi, ki so bogati in hodijo v ponosu. Njihove roke niso pokrite z žulji in njihovo bogastvo izvira iz dela drugih, ki trpe pomanjkanje in čakajo boljših dni. Ne malikujmo torej .pred tistimi, ki hodijo v ponosu, temveč malo naj bodo vredni v naših očeh!
Verujmo v boljše .dni! Pride dan vstajenja za vse tiste, ki hodijo s trudnimi nogami in katerih roke so pokrite z žulji.
Verujmo v mesec sadov. Delo, ta sveti napor člpvekov ne zarjavi in molji ga ne snedo. Nastaja veli-bogaštvo, ki bo poklonjeno novim pokolenjem.
TONE:
PISMO.
Tov. Tone Krosi, načelnik V.S.Z.B.S., je poslal ta-borjanom v Mrtuljku pismo v slovo. Ker vsebuje mnogo lepih misli, ga v izvlečku priobčujemo. (Uredništvo.)
Fantje in dekleta,
V naravi ste bili, prisluškovali ste ob tihih nočnih stražah šumenju vode, tajinstveno šepetanje gozda; spoznavali ste pesem planin, solnca in temnomodrega neba. —
V družbi ste bili; služili ste drug drugemu, bili ste vedno pripravljeni za pomoč bližnjemu, premagovali ste se, da ste si ustvarili prijetno medsebojno življenje; spoznali ste, da je treba služiti, da bi lahko kedaj ukazovali.—
Spoznali ste lepoto borčevstva, njegov pomen in važnost.—
Ponesite torej s seboj domov lep spomin na čas našega skupnega življenja, ponesite domov zdravje, ki so Vam ga dale naše gore, naše solncc, naši gozdovi; ponesite s seboj domov in čuvajte jih zvesto, visoke in čiste cilje borčevstva. Eodite dobri do svojih bratov in staršev, bodite vedno pripravljeni služiti svojim soljudem, ki so v stiski; ne pozabite, da ste delavski otroci in da je to čast. Nikoli ne pozabite, da ste mladi, da ste mladina, ki bo ustvarjala nov svet!
Ponesite svojim staršem pozdrave nas vseh, ki smo vodili tabor. Pokažite jim s svojo pridnostjo, da ate napredovali ne samo v telesnem, ampak tudi v duševnem zdravju!
Povejte jim, da smo bili z Vami zadovoljni!
Pričakujemo pa od Vas, fantje in dekleta da 3i boste znali s svojim vedenjem med letom zopet zaslužiti to čast, da boste prihodnje leto - večjem številu, 'a zdravi in fejst,zopet med nami.
Zdrave mladosti in-,veselja Vam do svidenja želi
Tone,
Živi bo r_b_a_J_	taborni	starešina.
Ljubljana, VII. 1951.
ATA'
'SLOVO.
(	H	Črno oglje	je tam, kjer se je noč in^dan
 dvigal taborni ogenj. Kjer je plulo živo
\	—-življenje, je sedaj mrtvo. Trava je polioje
\	na* Ni v°č	jambora, na katerem je po vetn
i	r/\*f	vihrala taborna zastava.. Hi šotorov, "hiš
$	■ <■;* * tabor janov. Desko in slama leže na kuptt«.
^	y	ui fantov,	da bi z živahnim krikom ož irlj,
li poljano, M nikogar več, ki bi z glasom roga klical ' zbor mlado ljudstvo. Prazna je jasa, od treh strani od gozda obdana. Sava šumi in jaz sed:.m ob produ.
Čujem oddaleč zvok roga. Taborjani vstopajo v vlak. Zamolklo bobnenje in hrum. Vlak se premika. Vedno bliže prihaja, Tam na mostu se prikaže vTlak, Iz vozov mahajo rokami. Glasni vzkliki. Maham z roko iri težko mi je pri srcu. Vlak drdra in izginja.'Hrum se odmika i: krik je manjši in manjši.
Špik je velik in lep. Sedim ob produ. Po-lašča se me praznota. V vlaku je življenje. .Vlak hiti ob reki. v Jaz pa sem sam, čisto sam>'
Iz knjige: "Zbirka del slovenske likovne umetnosti'7
1.	zv.
Vrhovni
Dne 20. avgusta t.l. je imel Vrhovni stan važno sejo, katere sklepe prinašamo.
Spremenil in dopolnil se je Vrhovni pravilnik. Vrhovni stan ima odslej tudi načelnico. Temu odgovarjajoče se je izpopolnil tudi Vrhovni stan. Vrhovni stan sestoji sedaj iz sledečih odbornikov.
Starešina: Krošl Tone,
Načelnik: Slak Jože,
Načelnica: Rakovec Stana,
Tajnik: Niko Lovrenčič,
Blagajnik: Štok Edi,
Širitelj: Mirtič Pepe,
Ženska komisija, sestoji, iz sledečih: Rakovec Stana, Lip ogla vš ek SJavr., Koman Mira in p, Ačko France.
Osnovala se je vajeniška, komisija, ki jo tvorita zaenkrat Culjkar France in Raztresen Stane,
V	Vrhovni pravilnik sc vs.ri sledeče:
Enote,, ki imajo dekliška krdela, imajo tudi vodnico enote.
Funkcionarje enota moro 5zključiti le Vrhovni
stan.
Članu, ki odstopi aj.:' jo izključen, se posije
zlomij ena vej i ca.
Fa Zve sin zbor pridejo '.starešine, vodniki in vodnice enot.
Zvezni zbor voli Vrhovni stan, zvezinega kurata, nadzorstvo in razsodišče ter komisije.
Zvezni kurat mora bi mi. na vsako sejo vabljen, ima vse odborniške pravice, nko na seji ni navzoč, se ga v sklepčnosr ne šteje.
Mesto temnozelenih hlač nosijo člani olivnoze— lene. Vprašanje fantovskega jjokrivala ostane odprto in se reši pozneje., Ruta je dolga 1.20 m in široka 40 cm.
Odslej imajo le starešine všit na levem rokavu veliki znak in sicer starešine enote rdeče, krajine modro, vrhovni starešina pa črno.
Srajca je sivo olivno zelena.
Meseca januarja ali februarja se priredi akademija v proslavo petletnice borčevske organizacije. Tedaj se priredi tudi razstava, dopoldne kak zbor, zvečer pa akademija. Z oktobrom se bo treba začeti pripravljati.
Delovni program za prihodnje leto bi bil v glav nem: Ustanavljanje novih enot, blagoslovitev borčevskih zastav, tekme, taborenje in kolonija. Najprvo bi bila fantovska kolonija,potem pa dekliška.
Razpravljali smo tudi o napakah letošnjega tabo renja in smo ugotovili, da je bila najbolj pomanjkliva disciplina.
-0O0-
Uvede se suknjič iz istega blaga kot hlače. Po sredi je ena vrsta gumbov. Zapenja se kol bluza. Zgoraj in spodaj sta po dva žepa, ki se zapenjata s poklopei.
Minimalni kroj je srajca in ruta. Oboje mora i— meti, kdor hoče polagali obljubo.
Starešina in vsi vodniki ter vodnice imajo član sko ruto obrobljeno z i cm širokim črnim robom.
Člani imajo piščalko na zelenem traku. Trak visi. iz levega žepa
Mali zrak ima stranico 1.5 en.
V	vrhovni pravilnik se vstavi tudi mali. in veliki pozdrav ter vakli.k trEej?H.
Kdor v 'telii pel leta po pristopu k Grgaiu-Zuc r j-**-ne položi izpita in obljube, se črta. Stavi se en mesec c loga vsem tistim, ki še nimajo izpita in obljube, da v tem času oboje opravijo.
Ta določba ne velja za bele Borce, dokler ne do be svoje priročke.
VSA& STAREJŠI BOREC BODI CLAN„KREKOVE KNJIŽNICE KREKOVO KNJIŽNICO IZDAJA DELAVSKA ZALO'/,RA, KI JE N A S A
zalozba. namen ima širiti dobro leposlovno knjigo med
DELAVSKO LJUDSTVO. POSTANI ZAUPNIK KREKOVE KNJIŽNICE IN DOBIVAL BOŠ KNJIGE BREZPLAČNO. ŠE DANES PIŠI HA NAfLOV: KREKOVA KNJIŽNICA, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 22/1. !
ATA
IZ LASTNE MOČI.
V	lastni sili je naša rešitev. Vidimo, da je hudo in vemo, da mora biti bolje. Toda dostikrat ne vemo, da je rešitev v nas samih. ”V lastni sili lastna pravda, sreča in svoboda!y' Kot zidamo svojo borčevsko organizacijo sami, brez pomoči drugih in proti nerazumevanju in ozkosrčnosti drugih, to,ko je naša naloga, da kot mlada garda uveljavljamo svojo ideologijo, da iz borčevske mladine zrste čimpreje poroštvo novih dni „
Ne Kislino, da smo veliko naredili! Položili smo
je pred nami nas mirnosti
m ne bomo .. samozavesti
šele terne 1 j začetku, BoI.gr. pot prehodili te poti, ako ne bo v doslednosti in jasnosti.
Hočemo postati veliko gibanje. Ne prinašamo samo • veselja in izživetja. Tudi delo in dolžnosti pr j.na šaro. 2"i z-aage brez boja, Ne bomo dospeli po dolgi pesti, ki je preč nami, do cilja, \kc :\e bo v vsakem izmed iiars o.o volj oposobnosti, da premaga isapreke dolga poti,
Ni pogojani popuščanja? Z lastnimi močmi ?•-1'.ramo naprej do lastnega cilja.- Ut. bomo popravljali esJvr«— ga življenja. Postaviti moramo novo, svoje, vse srasJ.o
V - 1	-	v	.	*	'
iz ■	  '	----
je
nas, \z nas vil src 3.n našega uma
Kaj nas prevzame hrepenenje po zmagi! Naj bo zdra' v nas in moške
samozavest:
Z o zdravje
Jejte sadje! Sadje ima v sebi neke snovi, imenovane ”vitaminit:, ki so potrebne našemu organizmu. Pomanjkanje vitaminov v hrani povzroča všasi težka obolenja. Sadja ne lupite- razen ako ima trdo*, neužitno lupino, (orehi), pač pa ga vedno operite!
«
KRI TIKA
TABORENJE I N KOLONIJA
V	MHTULJKU.
Nič ne bo škodovalo, ako pregledamo malo tudi senčne, slabe strani našega taborenja. Na zunaj je u— speh razveseljiv. Mi pa pojdimo vase in poglejmo, kaj smo naredili napak in kje nismo bili na mestu in kaj bi lahko naredili bolje!
Začnem kar pri disciplini. Člani bi morali pač bolje pojmovati taborenje. Nekateri so mislili, da^so prišli na letovišče. Težave so bile z nočnimi stražami. Skoro bi bil nastal celo upor proti izvršitvi taborne zapovedi. Kaj bi bilo, če bi lahko vsakdo odpovedal noč-* no stražo in če bi si vsakdo po mili volji lahko postre-« gel s čemerkoli iz kuhinjske zaloge? Če bi si kdo sam odrezal kruha, bi to še ne bila tatvina, pač pa krepka brca tabc-ni disciplini. Vodnik, ki bi tako početje trpel, bi bil sam kriv nereda, ki bi neizogibno nastal.
Nekaj šotorov je čakalo postavitve ves prvi teden. Prav tako je bil tabor več dni brez latrine. In vse to zato, ker se članom ni ljubilo delati, Neko noč sta šla prva dva stražarja enostavno spatn, namesto na stražo. Tako bi skoraj ostali vso noč brez straže, Dogodilo se je tudi, da so si stražarji-člani vzeli namestnike izmed kolonistov, sami pa so šli vasovat.
Dočim so se kolonisti ponujali za razne službe, je bila velika težava z večino članov. S kako težavo so vršili naložena dela. Da bi se pa česa sami lotiji, o tem še govora ni bilo.
Večni ogenj je ugasnil. In to po krivdi stražarjev - kolonistov. Bila je mrzla noč po dežju, pa jih je premagalo. Večni ogenj je gorel v tipiju, pa je ugasnil, ker je bil majhen.
iMoral bi biti poseben stražni šotor, v katerem 1>i bila vsa nočna straža z dežurnim straž vred.
Tipi je nepraktičen. Mestotega bi bilp nabaviti velik stresni šotor, v katerem bi bila delavnica, stražama in še kako skladišče. V slučaju dežja pa bi gorel ogenj pod napuščem.
Potreben bi bil nadalje ambulantni šotor. Obve-
zilnega materiala je bilo odločno premalo. Zdravil sploh.
Drugič bo treba gledati bolj na strateško obrambo tabora, tako da bomo napadalce tudi lovili in ne samo podili.
Ni bila zadostna kontrola glede •umivanja. Najbolje se je izkazala samokontrola fantov. Kdor se ne u-mije, v vodo z njim.
Izkazalo se je, da bi bili večji šotori nemara bolj praktični. Mali šotori sicer narede lepo lice a dajo veliko dela tistemu, ki jih dela in tistemu, ki j£h postavlja. Prostor je v velikih šotorih bolj ekonomično izrabljen. Lažje je tudi vodstvo, ker je v šotoru lahko celo taborno krdelo. Posebno za deklice so majhni šotori neuporabni. Morajo biti vse na kupu, kakor piščeta, drugače jih je strah, kadar grmi in treska ali izpod neba lije.
Ako je dovolj slame nasute v šotoru, ni slabo, toda praktično to ni. Vse se ponesnaži. Umestne bi bile slamnjače. Slama se bolje zravna, ležišča zavzamejo manj prostora in bolj zdravo je.
Na taborenju naj se ne pripravlja prefinih jedi. Za Borca zadostuje zdrava, tečna in obilna rastlinska hrana, brez slaščic in delikates. Ko so se v Mrtuljku pripravile palačinke, so bili vsi nosovi zavihani navzgor in vsa reč ni prešla niti brez jeze in trmoglavijenja.
In še eno se je pokazalo: Taborno vodstvo mora funkcionirati že davno pred taborenjem. Krdelni vodniki morajo biti na svojem mestu. V Mrtuljku niso bili vsi.
Posebne pošiljke od doma ne bi omele biti dovoljene, ker pomenijo nezaupnico taborni kuhinji in so tudi drugače nevzgojni. V nasprotnem slučaju veljaj kontrl-bucija!
In taborenja dečkov in deklic morajo biti ločena v kraju in času,
JoŽe, načelnik V*S*Z.B.S#
e enote.
LJUBLJANA. Naše počitnice so končane. Krdela so že pričela z delom. 15- — 16. avgusta je imelo krdelo Kovačev dvodnevno‘'■taboren j e pri Dobrovi (mali tabor).^
30. avgustarpa je enota izvedla tekme. Tekme so se vršile v treh kategorijah in osmih panogah:
I. kategorija (beli Borci): skok v višino, skok v daljavo, met palice, plavanje, suvanje kamna, plezanje na drevo, gozdni in štafetni tek.
II. kategorija (rdeči):vse zgornje, le mesto ple--zanja skok ob palici.
III. kategorija (modri in črni): prejšnje, mesto suvanja kamna, marš na dvajset km z obtežitvijo petnajst kg.
Uspehi so bili doseženi sledeči:
Skok ob palici največ 190 cm, skok v višino 140
cm, -v daljavo 380 cm, met palice (kopje- dva m ) 22 m, tek na 100 m 13.5 sekund. - Marš se bo izvedel v nedeljo, 20. septembra 1931 ha Vrhniko. - Vsak je tekmoval za svoje krdelo ih zase. Kdor je neopravičeno izostal, je dobil kot uspeh - ničlo.
Sestavljamo že zimski delovni načrt. Smučali bomo, mizarili, šahirali, muzicirali, peli, priredili bomo vsak mesec družinski večer, prvega v septembru. Za proslavo borčevske petletnice se bomo dostojno pripravili.
V	kratken bomo imeli zbor enote.
CELJE: Imeli smo zbor., Izvolili smo nov odbor: Starešina: Metod Hočevar,
Vodnik: Rihard Bevc,
Tajnik: Adalbert Trobec,
Blagajnik: Viktor Furlan,
Širitelj: Vladimir Madon.
• Priredili•smo večdnevno taborenje v Lokah pri Mozirju, ki je dobro uspelo. Priredili smo tudi izlet v Logarjevo dolino. Se torej živahno gibljemo. To zimo bomo .,tudi organizirali in upeljali drugo krdelo. Prvemu krde-
lu smo dali na zadnjem zboru ime "Graditelji" ;,
V	VOJNIKU se snuje enota. Pišejo nam: "Naznanjamo Vam, da se nas je zbralo okoli štirideset fantov, ki imamo namen postati Borci. Ob nedeljah se zbiramo, imamo nekoliko gimnastike, potem si pripovedujemo povesti. 20. septembra bi radi priredili prosvetni dan, združen s slovesno obljubo (to bo pa nekoliko prekmalu za obljubo, op. ur.). Dobili smo ono priročko od tov. B. iz Crlja in po njej se s^daj pripravljamo za izpit. Prosimo nekaj pri-ročk in navodil, kako naj delamo. Živi!,:
Le korajžno naprej, fantje!, da bo velika in močna armada Borcev. Kadar pa bo hudo, se spomnite, da hodi vsak dober pokret trnjeva pota, preden žanje uspehe!
ALAHA MOLITI. Na prestolu sedi Alah, dostojanstveno, s krono in žezlom. Pred njim je pogrnjena preproga.
Na koncu preproge stojita stražarja, na vsaki strani po eden. Na preprogo je treba iti Alaha molit. Treba je poklekniti, se prikloniti in moliti. Medtem pa stražarja potegneta in izpodmakneta preprogo, molilec pa pade na zobe.
Tako smo v Mrtuljku molili Alaha.
PONJAVA. Ponjava je okrogla, tnočna plahta, ki im okrog ročaje. Fantje pridejo okrog za ročaje, eden pa skoči na ponjavo, pritegne nogi, jih z rokama prime pod. koleni ter upogne glavo. Tisti pa,.ki okrog drže ponjavo, jo na "ena", "dve" nategnejo in na ”tri" krepko pritegnejo, tako, da tisti, ki 'na-ponjavi čepi, zleti visoko v zračne višave. Kar na sliko poglejte, kako to gre. Ako nimate nalašč za to prirejene ponjave, kar šotorsko krilo vzemite !. V Mrtuljku je šotor kar dobro služil. (Slika iz knjige : "De.utsches Spielhandbiicn".)
BRUSAČ. Eden naj vzame v usta požirek vode, ki je pa ne požre, temveč, v, ustih drži.
Tega pa fantj’e seveda ne smejo vedeti,. V vsako roko vzame pokrovko in ju drgne drugo ob drugo. Z nogo pa dela tako kakor bi vrti! brus. Eden od fantov išče nožev za brušenje.
Tisti, 'ki hoče imeti nož ns-brušen, ga nese brusaču* Zato dobi seveda majhen polivek. iz brusačevega rezervoarja,
KAKO PRITRDIŠ KOZAREC VODE Z VŽIGALICO NA^STENO? Vzemi kozarec vode in vžigalico ter kladivce, pojdi k steni in se pripravi" da boš pritrdil poln^kozarec vode z vžigalico na zid. "Po nesreči" ti pade vžigalica iz rok,. Brz se bo
kateri od gledalcev^uslužno pripognil, da bi jo pobral,. In spet mu"po nesreči" zliješ vodo za"vrat,,
OPOZARJAMO NA BAZPISANE NAGRADE NA PLATNICAH.
»
/
Razpis nagrad.
Razpisujemo dve knjižni nagradi za dva spisa, ki bi bila primerna za Mladi plamen:
1. za spis leposlovne vsebine, v obsega 2 do 4 strani Ml. pl.
2. za spis strokovne vsebine^ (kakor je n. pr.
”0 čitanju" v 2. in 3. št. Ml. pl. ali "Organizacija dvodnevnega izleta v ekonom, pogledu” v 7-8« st. Ml. pl.) Obseg kot zgoraj.	'
Leposlovna oblika k točki 1. ni predpisana. Lahko je povest, pripovedka, legenda, basen ali pa potopis ali kaj podobnega.
Poslana dela se bodo ocenjevala po tem, v koliko so dobro izdelana in primerna za Borce.' Jezikovne napake ne odločujejo. Bolje je seveda, če jih ni. Spis mora biti lasten izdelek, ne odkod prepisano in tudi ne prevedene.
Tekmuje lahko vsak Borec ali Stražarka vsake starosti. Vsakdo tekmuje lahko za obe nagradi.
Spise je treba poslati na uredništvo Mladega plamena, Ljubljana, Miklošičeva c. 22/1. do 20. sept. t.l. Poznejše pošiljatve ne pridejo v poštev, Imena nagrajencev bodo objavljena v Ml pl S spisom naj tekmovalec sporoči tudi svoj natančen naslov. Nagrajencu pošljemo nagrado na dom^ ako stanuje izven Ljubljane.
Kdor posije spis in hoče z njim tekmovati, naj sp roči, katero izmed spodaj navedenih knjig naj-mu pošffisno za slučaj. da bi-bilo njegovo delo nagrajeno.
Knjige so sledeče:
1. 26na z zaprtimi očmi, roman.
2. Sveti Boštjan iz predmestja, legenda.
3. Sedem mladih slovenskih pisateljev, novele.
Uamen naših nagrad. Pričakujemo^ da nam bodo poslana dela; ki bi zasluzila boljše plačilo, nego so razpisane nagrade„ Toda naše nagrade niso mišljene ko plači lo, temveč le kot priznanje za trud. Pokazati hočemo, da želimo sodelovanja vseh in da znamo tudi ceniti njihovo delo.	(Uredništvo	in	uprava^
ENOTE!
Naročajte šotore, rute, priročke, štambilje, tiskovine, knjige vin vse potrebščine preko Vrhovnega stana
Z. B. S.
Šotori (za 4 osebe)	.	.
Rute............................
Priročka za I. izpit . . . Priročka za fotografski izpit
Znaki, članski  ...............'
Fotografije (borčevske) .
Din 120 „	15
„	10
8
»	4
Vrhovni stan Z. B. S.
Čitajte!	Agitirajte!
Obravnajte vsebino našega lista
OQEINJ
GLASILO DELAVSKE MLADINE
Za tuzemstvo letno Din 32’—. Za Italijo celoletno 15 — lir. Za Mmeriko 1 Dolar. Za vse ostale države 5 švic. frankov.
Uprava: Miklošičeva c. 22/1., Ljubljana«