ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO
iz vsebine...
Pod lupo
Prisilne poravnave...
...stran 4
Gospodarstvo
NEK je potresno varna...
USl^ ...stran 5
Kmetijstvo
Je slovensko meso zdravo?
S&8 ...stran 6
Šport
Intervju z Rajkom Povhetom... §j ...stran 10
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Številk
a 17
Leto 1
Cena 190 SIT
6. december 2000
e
TERME CATEZ
V Posavju Prešernov duh živi
Posavje - Dr. France Prešeren
je s svojimi poezijami eden najtrdnejših temeljev samozavesti slovenskega naroda. Njegovi verzi izžarevajo svojevrstno nesmrtnost, čeprav pisani pred stoletjem in pol, se v njih prepozna tudi današnji človek, njegova razočaranost, trpljenje in muke. Žal je tudi tega našega največjega ustvarjalca doletela žalostna usoda, kajti šele z njegovo smrtjo se začenja drugi, veliko bolj bleščeči del Prešernove javne podobe naroda.
V Prešernem letu, ki ga je ob 200. obletnici rojstva našega največjega poeta razglasilo Ministrstvo za kulturo, se številnim prireditvam pridružuje tudi Posavje. Najbolj dejavna v prikazu njegovega življenja in pomembnosti del izpod njegovega peresa so bila kulturno umetniška društva. Člani literarne sekcije Žarek iz Brežic so se s svojim igralskim prven-
cem poimenovanim Franceta Prešerna križev pot v 14-tih slikah predstavili tako v Posavju kot rojakom v Zagrebu in v teh dneh še v Begunjah. Podobno so se Prešernovemu spominu priklonili člani Društva "MePZ Žarek” Dolenja vas in Literarne sekcije “Sanje” z literarnim večerom “Poet tvoj nov Slovencem venec vije”, območna Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Krškega in Novega mesta sta na gradu Grm in na gradu Rajhen-burg priredila Grajski nokturno, srečanje literatov iz omenjenih mest. V Sevnici pa so mojstru verzov že pred časom posvetili odmevni koncert.
V okviru Prešernega leta v Brežicah pripravljajo še osrednjo slovesnost z bogatim kulturnim programom, ki bo 12. decembra v Prosvetnem domu.
... na strani 3
C Odziv kmetov na volitve KGZ ^ nezadovoljiv
Posavje - Potem ko so kmetje in lastniki kmetijskih zemljič spomladi izvolili svetnike za Svet Kmetijsko gozdarske zbornice, so na nedeljskih volitvah izvolili še predstavnike za svete Območnih enot in odbore izpostav po občinah. Udeležba volivcev je bila slaba, manj kot 20-odstotna, kar je očiten pokazatelj, da kmetov njihova stanovska organizacija ne zanima. Ne verjamejo, da bi lahko preko izvoljenih predstavnikov uveljavljali svoje interese, reševali svoje težave.
V Sloveniji je imelo pravico glasovanja 174.338 volilcev, v 8.volilni enoti (v Posavju) je 10.482 volivcev. V Sloveniji je bilo odprtih 455 volišč, v Posavju 45. Liste kandidatov so bile po posameznih volilnih enotah različne, največ mandatov pa je tako na državni ravni kot v Posavju dobila Kmečka lista - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja
Na prvih konstitutivnih sejah bodo izvoljeni predsedniki svetov in izpostav in v začetku prihodnjega leta bi zbornica že lahko začela z delom tudi na ravni regij.
... na strani 6
KS Šentlenart, volišče 3, člani volilnega odbora: Janja Gramc, \lvan Baraga in Zvonko Geršak.
Kučan in Mesič na Bizeljskem
v tekmi med Krčani in Sevničani so bili slednji močnejši, čeprav \so strašansko željo po zmagi izkazovali tudi domačini. Zal zaman.
“Najmočnejši” posavski svetniki so v Brežicah
Leskovec pri Krškem - V športni dvorani tamkajšnje osnovne šole je potekal že drugi tradicionalni malo nogometni turnir posavskih občinskih svetnikov, izvoljenih v tem mandatu, prvič pa se jim je pridružila tudi kombinirana nogometna ekipa svetnikov iz Bistrice ob Sotli in Kozjega.
Tudi letos so občutno premoč dokazali nogometaši iz Brežic, čeprav naj bi bila njihova zasedba nekoliko nenavadna. Ne glede na to pa so bili s svojimi doseženimi rezultati zadovoljni vsi, saj ne gre toliko za tekmovalnost, ampak veliko bolj za druženje in kramljanje o tem in onem. O politiki je bilo bolj malo slišati, kar je za takšno družbo, po pravici povedano, bržkone nekoliko presenetljivo. V tolažbo naj navedemo še to, da bo prihodnje srečanje ponovno na območju občine Sevnica. D.K.
Predsednika Slovenije in Hrvaške Milan Kučan in Stipe Mesič sta bila pred delovnim srečanjem na Bizeljskem dobro razpoložena. Kasneje v razgovorih pa sta se pred vrhom v Zagrebu med drugim dotaknila trenutno najbolj aktualnih zadev, Daytonskega sporazuma, demokratičnih sprememb v ZRJ in nerešenih meddržavnih vprašanj.

Novi in stari naročniki!
* NAGRADNA IGRA
~ r-j j --------------
fe	*	jT * Drn\/iln nnnrnrlno mro-
II..4
pžkjj' ; Pravila nagradne igre:
.- |§ i V nagradni igri sodelujejo dosedanji naročniki in tisti,
stolp	ki bodo izpolnjeno naročilnico poslali na naslov:
RADIO BREŽICE. Tra izgnancev 12. 8250 Brežice. najkasneje do 10. februarja 2001. n yit Nagrajenci bodo objavljeni v časopisu ‘Aultls,
"4“ 5x vrednostni bon za 10.000 SIT trgovine radijska budilka ELEICTROMIC Brežice
SATELITSKA ANTENA
‘OSTALE NAGRADE BODO OBJAVLJENE V NASLEDNJI ŠTEVILKI
POD LUPO
Za pomoč prebivalcem Loga pod Mangrtom in drugih vasi v Posočju
Krško - Glede na to, da so več kot polovico točk dnevnega reda 20. redne seje Občinskega sveta krški občinski svetniki obravnavali že v prvem sklicu pred dvema tednoma, je bilo nekako razumljivo, da bodo sejo v prvem nadaljevanju tudi zaključili. In res je bilo tako.
Brez posebej vročih in zapletenih razprav so članice in člani sprejeli osnutek poslovnika o delu Občinskega sveta občine Krško in osnutek odloka o priznanjih občine Krško, v katerega so, v primeijavi z dosedanjim odlokom, vnesli nekaj bistvenih sprememb. Prvič so namreč predlagali določilo odloka, v katerem so, poleg dosedanjih nagrad, za občinske nagrajence predvideli tudi denarne nagrade. Proti podeljevanju teh se je sicer opredelilo nekaj svetnikov, zato bodo vse pripombe ponovno posredovali predlagatelju odloka, torej članom komisije za občinska priznanja.
V nadaljevanju so krški svetniki potrdili in sprejeli predlog pravilnika o postopku in merila za izbor osebnosti, katerih spomin bodo počastili z javnimi obeležji v Gaju zaslužnih občank in občanov v Krškem in v drugih za to primernih krajih, ter sprejeli osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o krajevni turistični taksi v občini Krško.
Do nekoliko obširnejše razprave pa je prišlo pri volitvah in imenovanjih članov v odbor za mladino in v komisijo za ugotavljanje nezdružlji-
vosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Na podlagi predloga komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je bilo v odbor za mladino predlaganih devet članov, vendar je svetniška skupina Socialdemokratske stranke pripravila spremenjen predlog, v katerem so predlagali zamenjavo Toma Gomizlja in na njegovo mesto predlagali Matjaža Logarja. Člani Občinskega sveta so z večino glasov predlog podprli, tako da so bili v od-
bor za mladino imenovani Ana Somrak, Dženi Rostohar. Damjan I .ah, Jože Fožun ml., Ana I^ržar, Janko Haralovič ml., Franc Štokar, Andrej Bizjak in Matjaž Logar.
Članice in člani Občinskega sveta občine Krško pa so na seji sprejeli tudi predlog sklepa o poravnavi nujnih stroškov za odpravo posledic suše v letu 2000 ter sklep o dodelitvi pomoči v višini 1 milijona tolarjev za najbolj ogrožene prebivalce vasi Log pod Mangrtom. P.U.
Mladinski center Brežice - trn v čigavi peti?!
Brežice- Dobri dve leti že deluje Mladinski center Brežice (MCB), ki ga vodi direktorica Patricija Čuler. Ob sebi je zbrala nekaj mladih ljudi, ki skrbijo za raznolika področja nemotenega delovanja centra, njihova skrb pa so tako najmlajši kot tudi dijaki in študentje. V resnici najde vsak med njimi nekaj zase. Vendar pa se, kot je v sporočilu za javnost poudarila Čuleijeva, v zadnjem času iz dneva v dan nabira
vedno več sicer navidezno slučajnih, nepovezanih dogodkov, ki vztrajno ovirajo delovanje centra.
Ena takšnih slučajnosti seje zgodila tudi pred kratkim, ko se je zvečer ob 22. uri nekaj sto obiskovalcev centra znašlo v tišini in temi. Ta večerje namreč potekal koncert znane lokalne skupine. Kot je poudarila Patricija Čuler:”Celoten objekt, v katerem se nahaja med ostalim tudi Mladinski center, je kljub dobro osvetljeni okolici ostal brez električne energije. Po posredovanju in pregledu pooblaščene osebe iz DES-a je bilo ugotovljeno, da varovalke delujejo brezhibno, da vzrokov za nepričakovani izpad ni, če seveda tega ni naredil človeški faktor.
Druga težava je velika dvorana MCB-ja, ki je že nekaj časa zaklenjena Patricija Čuler pravi:” Center je še kako dokazoval potrebo po tovrstni dvorani, a zdaj naj bi bila za-
klenjena, odklopila se bo električna energija in voda. Občina, ki je do sedaj naredila veliko in postavila ta center, je tudi upravitelj objekta In stališče pristojnih na Občini Brežice? Podal ga je tajnik občine Ferdo Pinterič: Zadevo smo znotraj občinskih služb preverili in lahko stoodstotno zagotovim, da s strani občine ali kogarkoli odgovornih na občini ni bila podana kakršnakoli zahteva za odklop električne energije v tem času, tako da o vzrokih v tem trenutku težko kaj rečem.” O zaklenjeni dvorani pa tajnik občine pravi:” Tu je potrebno pojasniti, da smo na kolegiju župana dejansko govorili o tej problematiki. Ta prostor z odhodom jugoslovanske vojske ni doživel adaptacije, ne s strani lastnika Ministrstva za obrambo, pa tudi ne s stra-
ni najemnika Občine Brežice. V proračunu zaenkrat žal ni bilo moč zagotoviti sredstev, zato je ta dvorana trenutno v žalostnem stanju. In takšna kot je, menimo, da ne omogoča varne uporabe. Naša ocena je bila da bi se lahko, predvsem takrat, ko je v dvorani veliko obiskovalcev, zgodila kakšna neprijetna nesreča. Mi pa seveda ne želimo prevzemati nikakršne odgovornost za tragedijo. Zato smo se zaenkrat odločili, da se do nadaljnjega v tej dvorani ne bi dovoljevalo množičnih prireditev.”
Na odgovor, kdo ima prav in kaj se bo dogajalo tako z Mladinskim centrom, v katerem so se ob že omenjenih prireditvah v zadnjem času srečevali tudi “pravi” gledališčniki, ki so želeli oživiti mrtvo kulturno dogajanje , bo potrebno še počakati. KJVL
posavske mušice
Letos (ne) bomo pili pravega cvička!
Vinske mušice so že davno odplesale svoj zagonetni ples, radoživi Martin je mimo, sladki mošt je odvrel in v sodih zori letošnji bogat pridelek. Vsem spopadom, ostrim polemikam, odmevom v medijih in praskam med visokimi predstavniki vinskih hiš navkljub, seveda imamo v mislih predvsem pravdo okrog cvička, je vinski letnik obilen in predvsem kakovosten. Cviček, vse bolj slavljen dolenjski posebnež, je pravzaprav tako kakovosten, da v prenekateri kleti dejansko izgublja celo svoje žlahtno ime.
Samo spomnimo, da je od letos zaščiteno geografsko ime vina cviček, ki je postal cviček PTP, vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. V posebnem elaboratu o njem je med drugim zapisano, daje organoleptično cviček zvrst določenih rdečih in belih sort grozdja. Svetlo rdeče rubinaste barve je in z aromo po drobnih rdečih sadežih (malina), suh, nižje alkoholne stopnje, s poudarjeno pitkostjo in osvežujočo kislino, z nežnim taninskim okusom ter brez sortnih značilnosti. In tako naprej. Tako je uzakonjeno in tako zdaj natančno vemo, kaj je pravi cviček. Seveda pa je v omenjenem elaboratu, ki so ga skupaj z dogovorom o zaščiti cvička pred dobrim letom dni podpisali vsi dolenjski župani in znani pridelovalci oziroma polnilci cvička, med drugim zapisano, daje cviček lahko le 8,5 do 10-odstotne alkoholne stopnje.Tako piše črno na belem, toda radoživi cviček je letos marsikje stvari postavil na glavo in se skujal že prvo leto potem, ko je dobil tako zveneče očetovstvo. Vroče poletje je pač naredilo svoje in letos so tudi vse sorte, ki sestavljajo cviček, dale vince z visoko alkoholno stopnjo. Nič čudnega zato, če je v preneketari cisterni ali sodu letos cviček z več kot 10-odstotno alkoholno stopnjo. To pa po novi zakonodaji ni več cenjeni in bolje plačani cviček! Je lahko le dolenjsko rdeče vino z visoko alkoholno stopnjo, a nižjo ceno. Pa naredimo samo še korak dalje. Ko bomo stopili v Evropsko skupnost, bo tudi konec s tem vinom, kajti Evropa ne dovoli mešanja različnih sort grozdja. Cviček je bil izjema. Kaj torej preostane dolenjskim vinogradnikom ob podobnih letinah, kakor je bila letošnja? Zgolj spremljanje zorenja grozdja, sladkornih stopenj in kislin ter seveda kletarjenje s tipizacijo. Torej nenehno strokovno usposabljanje vinogradnikov in vinarjev! Letos pa bo, kakor pač bo! In kaj ob vsem tem preostane podjetju Vino Brežice? Če hoče še naprej trgovati s cvičkom, mora zgraditi svojo klet s polnilnico na desnem bregu Save. Morda kar nekje v Vrbini, vendar ne na poplavnem območju, da ne bi rečne vode kaj vplivale na kakovost vinca.
Takšna klet pa seveda ne bi smela biti tudi preblizu letališča, da ne bi na vinski hram prifrčal avion kakšnega znanega posavskega podjetnika. Z izredno sejo je namreč deseterica brežiških občinskih svetnikov izsilila ustanovitev gospodarskega zavoda v Cerkljah, kar naj bi skupaj z vojaškim letališčem občini prineslo mnoge blagodati in pravcato eskadriljo športnih in turističnih letal. Kako neki, da se česa podobnega niso domislili na drugih slovenskih letališčih, ki imajo vsa po vrsti kar naprej izgubo?
Izgube pa si prav gotovo ne obetajo tisti brežiški podjetniki, ki so od Mercatorja pokupili več trgovskih lokalov. V stari hiši s prodajalno barv in lakov bo menda domovala sodobna optika, v nekdanji trgovini Postrežba nasproti cerkve pa naj bi dobili še eno gostišče. Ker bo gostinski lokal nastal tudi v vodovodnem stolpu, ki na zgražanje meščanov dobiva spremenjeno okolje, bodo Brežice poslej namesto trgovskega središča postale mesto z izjemno gostinsko ponudbo. Odžejali se boste lahko v pubih in barih ter drugod spet užili kitajsko hrano, le pravih domačih vampov in golaža si ne zaželite. K takšni bogati ponudbi sodi le še hotel z javno hišo, pa igralnica, ki bi jo bilo denimo mogoče umestiti v Trepotovo vilo. Slikovita upravna stavba nekdanje Agrarie kot speča Tmjulčica čaka na princa. O omenjenih neprofitnih in profitnih dejavnostih posamezniki v Brežicah že razmišljajo. Bolj staromodni meščani pa se sprašujejo, kje je stroka, da dovoljuje nevsakdanje posege v občinsko središče. In kje sta krajevna skupnost ter občinska oblast, ki neprizadeto gledata izumiranje starega mestnega jedra?
V Sevnici medtem še naprej ugibajo, kje je tistih devet glasov, da njihov župan Kristijan Janc ni bil izvoljen za poslanca; morda je še kakšna možnost, da bi po vzoru volitev ameriškega predsednika še enkrat ročno prešteli glasovnice in spremenili volilne rezultate. Je pa zdaj že prepozno za razrešitev zapletov pri opremljanju boštanjske pošte. Bila je že slovesno odprta in morda bodo kmalu pozabljeni strankarski veljaki, ki so vsiljevali vsak svojega mizarja. Mizarjev pa seveda ni mogoče vpletati v pomanjkljivo živilsko oskrbo v samem sevniškem središču. Stanovalci Glavnega trga namreč že težko čakajo na prenovo Šetinatove hiše, da bodo spet lahko nekje kupili kruh, mleko in druge prehranbene artikle.
Medtem ko senovški planinci upajo, da bodo imeli več sreče z novim upravnikom svoje koče na Bohorju, pa v Brežicah še dolgo ne bodo potihnile govorice o podkupninah v višini nekaj stotisoč mark. Dobili naj bi jih pomembni posamezniki od firme Begros. Lokacija za njihovo blagovno hišo ob slovensko-hrvaški meji je bila sicer izglasovana na Občinskem svetu, vendar pa država ne dovoli gradnje. Slišati je, da lastnik Begrosa zdaj zaradi neizpolnjenega dogovora grozi z orožjem. Sta se zato za varuha človekovih pravic prijavila kar dva kandidata iz Brežic? Med mnogijni imeni za ta pomemben položaj je namreč mogoče zaslediti tudi Mileno Pribac in Jurico Grakaliča!
O gradnji verige savskih elektrarn in električnem mrku v brežiškem Mladinskem centru danes nič. O zavzetih kulturnih delavcih, ki se te dni spominjajo 200-letnice Prešernovega rojstva, pa prihodnjič.
Vlado Podgoršek
mnenja, odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne jizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94 ) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni.
Spoštovana gospa urednica!
Ko v teh dolgih večerih prebiram razne časopise, zelo rada preberem članke v našem časopisu “SavaGlas”, če ga lahko tako imenujem, katerega glavna urednica ste vi.
Vljudno vas prosim, da objavite majhno repliko, oziroma odgovor na članek "Rekla kazala", ki je bil objavljen dne 22.11.2000 na strani 16. Članek opisuje podjetje KOSTAK Krško. Opisujete, da je podjetje v godlji, iz katere ne bo izhoda. Povem lahko, da smo mi zaposleni delavci -“reveži" to že dolgo pričakovali, posebno pa tisti, ki smo prejemali nizke dohodke oz. miloščino napram vodilnim v podjetju.
Povem lahko tudi, da se bojimo, da še takih osebnih dohodkov ne bomo prejemali, ker nas izpodrivajo delavci iz Albanije.
Prebrala sem tudi članek, kako je v napoto nekaterim občanom županova slika z nasmehom, kako jo je potrebno odstraniti s panoja. Smatram, da se g. župan ne smeje ne občanom in ne gospe direktorici, najmanj pa volivcem, in ne delavcem, ker je tudi on sam zelo dober delavec v sadovnjaku, na polju, pa tudi v pisarni.
Če pa smo res pri smehu, je pa takole: vodilni delavci so se res smejali nam delavcem in občanom dobrih 10 let, celo prejšnjemu županu, ki je bil za "KOSTAK" zelo dober oz. predober. Celo očitki so padali, da smo Kerinov grm, da ima občina dva, da se v enem krade in postavlja vile doma in na
morju, celo kupuje jahte in podjetja, pa nič zato, saj se tudi z izobrazbo ne morejo pohvaliti, katera se danes da kupiti, učiti pa se je tudi naporno.
Na koncu bi samo dodala ", kdor se zadnji smeje, se naj lepše smeje ", zato Želim, da se naš župan smeje še dolga leta, pa čeprav samo na panoju.
Cilka Petrič, Krško
Spoštovano uredništvo in bralci!
AMD Brežice je v letu 2000 organiziralo tri motokros dirke na stezi Prili-pe. Dirka za državno prvenstvo je bila 2. aprila, mednarodna dirka Alpe-Adria je bila 4. junija in na koncu, 15. oktobra je bil še prvi uradni dvoboj v motokrosu Hrvaška-Slovenija, v katerem smo tudi prepričljivo zmagali.
Naše društvo so v letošnjem letu zastopali vozniki Primož Jazbar, Marko Krošelj in Beni Cirenski. Kljub spremljajočim poškodbam so fantje dosegli odlične rezultate.
Na naših dirkah beležimo zelo malo poškodb, kar je odraz vrhunsko pripravljene proge za vsako dirko posebej. Ravno zaradi tega imamo iz dirke v dirko večje število nastopajočih
voznikov, kar dviguje kvaliteto tovrstnih tekmovanj in privabi vse večje število gledalcev ob progi, za katere moramo na prvem mestu poskrbeti za njihovo varnost. Ravno tako opažamo porast zanimanja medijev in televizije za naše prireditve.
Lahko se pohvalimo, da smo v letošnjem letu vse tri dirke izpeljali na zavidljivo visokem nivoju, zlasti zadnjo dirko 15. oktobra, ki nam je izredno uspela po tehnični plati, kakor tudi po uvrstitvah naših voznikov.
Vsega naštetega pa seveda ne bi bilo v tolikšni meri, če nam Vi ne bi pomagali finančno, materialno ali pa z Vašimi stroji na stezi na Prilipah!
Za vse to se Vam iskreno zahvaljujemo in Vas vabimo k nadaljnjemu sodelovanju. Če pa katerega od Vaših pričakovanj nismo uresničili, se za to opravičujemo in bomo tudi to poskušali popraviti.
Še enkrat iskrena hvala in lep športni pozdrav!
Ivan Slopšek, predsednik ŠS AMD Brežice
O prezgodnjem okraševanju javnih prostorov
December je tu in praznovanja se bodo zdaj, zdaj začela. Najprej Mi-klavževanje, ki smo ga že skoraj opustili, a se vrača, potem pride Božiček in za njim še Dedek Mraz. Zanimivo, ni kaj, še posebno za naše najmlajše. Vesela sem, ko že nekaj dni srečujem nasmejane otroke, polne pričakovanj, ko moledujejo o tem in onem, v pogovorih si izmenjujejo želje ter jih do potankosti razlagajo vsem, s katerimi se srečajo. “ Veš, meni pa bo Miklavž prinesel kolo, ker je mamica rekla, da sem pridna ”, ali “jaz pa bom rajši počakal na Božička, on prinese boljša kolesa ”, ali pa “ni res, dedek Mraz prinese še večja kot Božiček. Ja, meni je to povedal moj očka!" Vse to lahke) tisti, ki se vsaj malo ukvarjamo z otroki, poslušamo Že teden ali dva. In kako lepo je vse to doživljati skupaj z njimi. Toda vsa ta pričakovanja so seveda povezana s finančno zmogljivostjo staršev in ne zgodi se malokrat, da jih prav njihovi starši, v katere neizmerno verjamejo in jim zaupajo, zaradi tega, ali onega razloga razočarajo. Pa pusimo to.
Na prihajajoče decembrske praznike nas že opozarja vse več okrašenih trgovinskih izložb in objektov. Nekateri so bili celo tako hitri, da sem dobilo občutek, da bomo letošnje novo leto dočakali že konec meseca novembra-To se seveda ne more zgoditi, vendar pa sem prepričana, da bi morali tisti, ki načrtujejo in izvajajo razne marketinške in promocijske aktivnosti, upoštevati predvsem naravo in nas ljudi kot sestavni del te narave, v kateri si vsak poskuša zagotoviti svoj košček prostora, za katerega smo tako ali tako vsi prepričani, da nam pripadala če bi bili starši naših otrok v večini vsaj povprečno materialno dobro preskrbljeni, bi zgodnje oglaševanje in reklamiranje trgovskih hiš in decembrskih dobrotnikov lažje razumela-Tako pa ne vem, čemu služi prezgodnja in v mnogočem agresivna kampanja prodajalcev. Ali jim gre res samo za zaslužek? Gotovo, saj ne gre pričakovati, da bodo razmišljali, kolike) otrok njihovi starši skupaj z bradatimi možmi ne bodo zmogli obdariti-
Romana Strgar, Krška
Savafe
TEMA
-- ——___________________________________________________________________________ SavaGlas, 6.12.2000
200. obletnica rojstva mojstra peresa dr. Franceta Prešerna
Posavje v znamenju prešernega leta
Posavje - Njegova čista in suverena poezija je v svoji daljnosežnosti brez dvoma večna in v velikem nasprotju z njegovim nadvse nesrečnim življenjem. Ta težko razumljiv prepad je nam, redoljubnim m povečini ubogljivim Slovencem - predvsem generacijam pred nami - narekoval oblikovanje mita o Prešernovi neizmerni dobroti, mehkobi, romantični zasanjanosti! svobodomiselnosti in nepodkupljivi načelnosti, o telesni privlačnosti - valoviti črni lasje, sive oči, mehka usta, odločna hoja, poln žep fig ...
Ob Kulturnem prazniku na dan njegove smrti 8. februarja v zadnjem času v ospredje prihaja tudi njegov dan rojstva, 3. december. Letos smo ga obeležili tudi v Posavju, nekatere prireditve se bodo še zvrstile v teh dneh, in se s številnimi slovesnostmi spomnili največjega slovenskega pesnika. Največ prireditev je bilo v brežiški občini, kjer pa osrednjo šele pripravljajo 12. decembra v Prosvetnem domu. Najbolj kulturno revni so bili v Sevnici, kjer je bil sredi novembra Prešernovemu letu posvečen koncert MePZ Primož Trubar Loka in Okteta Jurij Dalmatin Sevnica.
Dan odprtih vrat v Knjižnici Brežice
V okviru Prešernega leta 2000 so v Knjižnici Brežice na dan pesnikoma rojstva, 3. decembra, pripravili Dan odprtih vrat, na katerem so Predstaviti svojo informacijsko, domoznansko in kulturno dejavnost. Skozi besedo in razstavo pesnikovih I Podob in del so predstavili našega naj večjega poeta. Potekalaje izposoja in brezplačen vpis novih članov. Organiziran je bil strokovni ogled knjižnice in predstavitev iskalnih orodij COB1SS/OPAC ter predstavitev domače strani Knjižnice Brežice na internetu z možnostjo vpogleda v mesečni seznam /lovosti in z možnostjo podaljševanja in rezerviranja gradiva od doma.
Del programa so namenili najmlajšim s pravljično-pesniško uro Povodni mož. Popoldne je v kulturnem programu z recitacijo nastopil Tomaž Toinše ob glasbeni spremljavi l^enarta Černeliča. Podelili so tudi knjižne nagrade najzvestejšim obiskovalcem v Prešernem letu. Mateja Jankovič je ob tem predstavila diplomsko nalogo na temo Prešeren v berilih za nižjo stopnjo P° 2. svetovni vojni. Na koncu je Prešernove pesmi v glasbenem re-c‘talu predstavila še igralka in pevka Jerica Mrzel.
Pusti pevcu peti
Slovenska pevka in igralka Jerica Mrzel je pripravila koncert Prešernove poezije in posnela istoimensko video kaseto “Pevca pesem sladka”, pa tudi dvojno zgoščenko “Pusti pevcu peti". Glasbo je prispeval znani slovenski skladatelj Jani Golob, sodelovali pa so še nekateri drugi slovenski glasbeniki.
prvencem prvič predstavili že v dvorani Prosvetnega doma v Brežicah. Maloštevilna publika, ki si je ogledala predstavo, pa je bila nad prikazanim navdušena. Nekaj dni kasneje je skupina desetih članov obiskala Slovenski dom v Zagrebu, kjer so se z delom, katerega scenarist je Rudi Mlinar, ki je predstavo poimenoval Franceta Prešerna Križev pot v štiri-
Prešernovo mater, Jožefa Pirša v vlogi Jerneja Kopitarja, Ivane Vatovec kot Ane Jelovškove, Dragice Dani v vlogi Primicove Julije, najmlajše Špele Ravnikar, ki se je predstavila v vlogi Ernestine Jelovšek, Natje Jenko Sun-čič, ki je prebirala spomine na velikega pesnika ter Karmen Molan, ki je predstavo režirala.
Sicer pa se je ta prijeten večer začel z nastopom mešanega pevskega zbora Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom Zagreb, ki ga že tretjo sezono vodi dirigent Franci Kene, ki je prav tako požel prisrčen sprejem številne publike.
Z omenjeno predstavo so se člani literarne sekcije Žarek pred-
literarni večer z naslovom “Poet tvoj nov Slovencem venec vije”, na katerem so nastopili pevke in pevci pevskega zbora, člani literarne sekcije, kitarist Dejan Dvoršek in kot poseben gost tudi dramski igralec Slavko Cerjak. Predvsem slednji je s svojimi recitali, prefinjenim nastopom in občasni spremljavi akustične kitare uspel pritegniti navzoče in prikazati pesnika v sedanjem času in sedanjem prostoru. Po končanem nastopu je povedal, daje bila to njegova prva predstavitev pred domačim občinstvom in da ga veseli, da ljudje v mnogih krajih širom po Sloveniji praznujejo dan, ki ga je res vredno praznovati.
Dramski igralec Slavko Cerjak med nastopom v dvorani GD Dolenja vas, v ozadju članice in člani MePZ “Žarek".
Avtorica pravi, da se je za projekt odločila, ko je minister za kulturo proglasil letošnje leto za “Kul-tumo-Prešemovo ali Prešerno leto”, saj je želela k tej pomembni obletnici tudi sama nekaj prispevati. Po njenem mnenju Slovenci ne znamo dovolj ceniti našega velikega pesnika in se ga na nek način celo bojimo. Pa vendar smo lahko upravičeno ponosni nanj in ga brez sramu lahko predstavljamo tudi drugim narodom. Kot pravi avtorica: “Moja želja je, da bi se vsi Slovenci vključili v široko praznovanje, ki bi nam prineslo tudi prepotrebno - pravo kulturno samozavest”.
Prešeren skozi oči brežiških Žarkov
Člani literarne sekcije Žarek iz Brežic so se s svojim igralskim
najstih slikah, predstavili tamkajšnjim rojakom. Odziv je bil veličasten. In brežiški literati, ki so tokrat zaorali ledino v igralskih vodah, so bili za svoje delo nagrajeni z resnično prisrčnim aplavzom. In ne le to. Dvorana je skupaj z nastopajočimi stoje zapela del Prešernove Zdravljice. Prisrčni stiski rok, solze v očeh nekaterih obiskovalcev, besede pohvale in zahvale, da so največjega slovenskega pesnika predstavili na tako izjemen način tudi njim, ki jim lepa slovenska beseda ni šla v pozabo, je bila naj večja nagrada za nastopajoče - organizatorja in mentorja Draga Pirmana, ki je navdušil z vlogo Franceta Prešerna, scenarista Rudija Mlinarja, ki je zaigral vlogo Matije Čopa, mojstra scene Rudija Stoparja, predstavil se je kot Jože Darga-rin, Nado Srpčič, ki je zaigrala
Prizor iz nastopa: France Prešeren (Drago Pirman) in Jernej Kopitar (Jožef Pirš), v ozadju Rudi Mlinar
stavili tudi občinstvu v Brestanici, v soboto pa bodo obiskali še Begunje na Gorenjskem.
V Dolenji vasi literarni večer
Članice in člani Društva “MePZ Žarek” Dolenja vas in literarne sekcije “Sanje” so v počastitev 200-letnice rojstva Franceta Prešerna v dvorani tamkajšnjega gasilskega doma pripravili
Grajski nokturno na gradu Rajhenburg
V teh dneh je v okviru prireditev ob Prešernovem letu - letu kulture, ki sta jih skupaj priredila območna sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Krškega in Novega mesta, na gradu Grm in na gradu Rajhenburg potekal Grajski nokturno, srečanje literatov iz omenjenih mest, ki so se kot avtorji svojih del v poeziji in prozi oba-
krat predstavili dokaj številnemu občinstvu. V baročni sobi gradu Grm in rajhenburški renesančni dvorani so nastopili Tatjana Lapuh. Ana Rostohar. Barbara Pungerčič, Martin Kerin, Maruša Mavsar, Slavica Jurkovič in Jurij Avsenak ter nekateri drugi, ki so srečanje izkoristili kot nadvse primerno obeležitev spomina na 200. obletnico rojstva slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, hkrati pa za srečanje, kjer si lahko izmenjajo mnenja, poglede in kritike o svojih delih.
Obletnica še enega velikana, škofa Antona Martina Slomška
Mineva tudi 200-letnica rojstva narodnega buditelja, pesnika in škofa Antona Martina Slomška, ki ga je papež. Janez Pavel II. lani razglasil za blaženega. Kot osebnost, narodni buditelj in cerkveni dostojanstvenik je Slomšek dozoreval v Celju, kjer je obiskoval gimnazijo, več let služboval in napisal enega prvih šolskih učbenikov v slovenščini. Spomin na znamenitega rojaka so počastili s svetimi mašami v številnih slovenskih krajih, tudi na Ponikvi, v njegovi rojstni hiši, kjer so domačini predstavili zbornik Drobtinice s Slomškove Ponikve. Zanimivo pa je, daje Slomšek svojo bogoslužno pot pričel pred 175 leti na Bizeljskem. Letos so mu tamkajšnji krajani izkazali spoštovanje s spominsko sobo v župnišču, ki upajo, da bo nekoč dobra zasnova za postavitev Slomškovega muzeja. Ob razstavi njegovega bogatega dela so krajani poželi priznanje tudi za predstavitev pomembnosti takrat kaplana, nekaj let kasneje pa že škofa Slomška. Karitas Bizeljsko je v počastitev obletnice obeh velikanov v drugi polovici minulega meseca izvedla odmevni, letos že drugi, dobrodelni koncert.
Janja Tanšek, Karmen Molan, Danilo Koritnik Rmnnn Vnhtnrir
Ivanka Zupančič, predsedni-Kulturnega društva Orlica Pi-
Pri nas se še vedno pojavlja-J° tri imena, še naš rojak Maks Plesnik, ki ima enako v teh dneh °bletnico rojstva. Bili so izredno P°tnembni za našo državo, dali so 11 arn pečat prepoznavnosti. Vsak na gojeni področju so ustvarjali za Judi, v njihovi veličini pa je to vid-j!° šele čez stoletja. Zato tudi mis-lrr>, da so take prireditve, kjer se Rudarja njihovo delo, izredno °brodošle in ob spominu na veli-jte tnože še nam v zadoščenje. Na Jre.šema gledam kot na nesrečnega °veka in verjetno je prav to do-Phneslo k tem lepim verzom, ki se lrr> čudimo še danes, in čeprav so Ptsani pred toliko leti, se v njih presna tudi današnji čas.
Lojz Žabkar, računalniški programer iz Iaskovca pri Krškem:
France Prešeren velja za našega največjega pesnika in kot vem, so njegova dela uporabili najrazličnejši ustvaijalci kulture, tudi glasbeniki, saj je bila pred več kot desetimi leti Zdravljica, danes naša državna himna, velika uspešnica skupine Pankrti. Morda je Prešeren še vedno nekoliko premalo poznan in cenjen v slovenskem proštom, zato je sedaj, ob 200-letnici njegovega rojstva, priložnost, da umetnika bolje spoznamo. Tako se bomo lahko še bolj zavedali njegove genialnosti, ki mu jo priznavajo tudi marsikje po svetu. Je med prvimi, če ne celo prvi, kije v slovensko književnost vpeljal balade, romance, glose, elegije in nove oblike soneta.
Milena Jesenko, podžupanja občine Brežice: Če za koga za Prešerna ne moremo reči, da se ga spomnimo samo ob velikih obletnicah. Prešeren je pogosto prisoten v naši zavesti in dejansko njegove pesmi dokazujejo, da so za vse čase. Danes najpogosteje prihaja na misel Glosa, “slep je, kdor se s petjem ukvarja...”. Tudi v naši občini bomo počastili 200- letnico njegovega rojstva na spodoben način, več prireditev se vrsti v teh dneh po šolah, osrednja pa bo 12. decembra v Prosvetnem domu v Brežicah. Želim opozoriti na slavnostnega govornika, častnega občana g. Miloša Poljanška. Menim, da bi moral vsak zavedni Slovenec znati na pamet nekaj Prešernovih pesmi, s tem bi najbolj potrdili svoj ponos, da ga imamo.
Andrej Robar, vodja paznikov v PD Radeče iz Hotemeža: S Prešernom sem se, tako kot večina drugih ljudi, srečal že v osnovni šoli. Morda prezgodaj, saj se takrat vsekakor nisem zavedal njegove veličine. Na osnovi vedenja o njem lahko povem, da je bil resnično velika osebnost, ne le v kulturnem, ampak tudi v političnem pomenu. Mož je že v svojem času znal videti to, kar je nam uspelo spregledati šele pred dobrimi desetimi leti. Njegovo takratno visoko narodno zavedanje je gotovo “krivo” za nastanek prenekaterc pesmi, tudi naše državne himne Zdravljice. Očitno pa je bil dr. France Prešeren še kaj drugega kot samo pesnik. V literaturi sem zasledil, daje bil poleg že navedenega tudi zelo družaben človek.
Darinka Plazar, upokojenka iz Boštanja: O Francetu Prešernu smo se v času mojega šolanja veliko učili in povedati moram, da so že takrat naši učitelji v njem prepoznali velikega pesnika. To so bili časi, ko še nismo imeli toliko tiskanih knjig, revij in ostalega, iz česar se šolajoči lahko učijo, vendar sem vseeno prepričana, da smo že takrat doumeli, kaj in koliko je za slovensko književnost dosegel Prešeren. O njegovem življenju in delu sem se podrobneje seznanjala vse od takrat pa do danes, ko ga lahko spoznavamo tudi preko oddaj in člankov v medijih. Vesela sem, da mu je naša nacionalna televizija ob 200-letnici njegovega rojstva v svojem programu namenila precej prostora, saj si ga nedvomno zasluži.
Slavko Cerjak, dramski igralec z Zgornjega Obreža: Veseli me, da se ljudje zbirajo in proslavljajo ob tako pomembnem dogodku, kot je 200-letnica rojstva, po mojem mnenju edinega slovenskega genija. Na žalost pa je naša značilnost ta, da so geniji neopazni in to bi utegnilo držati tudi za dr. Franceta Prešerna. Sicer pa menim, da je veliki pesnik nekako vseeno v duši vsakega Slovenca in to se mi zdi še najbolj pomembno. Moram pa povedati, da sem neverjetno ganjen ob današnji prireditvi v Dolenji vasi, saj sem prvič nastopil pred domačini, skoraj sovaščani, do katerih gojim poseben čustveni odnos. Še posebej pa me je presenetil sprejem in spoznanje, daje moje delo tako cenjeno in spoštovano med mojimi ljudmi.
POD LUPO
Brežiški kmetje pred odločitvijo, kaj s svojo zadrugo
Kmečka zadruga Brežice v prisilno poravnavo
Brežice - Okrožno sodišče v Krškem je 16.novembra začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom - Kmečko zadrugo Brežice. Ker so med upniki tudi kmetje, jih je direktor Kmečke zadruge Jože Strgar povabil na sestanek. Ta je bil le informativne narave, da bi se člani zadruge lažje pripravili na izredni občni zbor, kjer naj bi padla odločitev, kako naprej, pa tudi kakšne možnosti imajo kmetje kot upniki v postopku prisilne poravnave.
Prisilna poravnava je po mnenju direktorja Jožeta Strgarja najboljša rešitev Vse terjatve do Kmečke zadruge so z omenjenim dnem ustavljene, zadruga naprej normalno posluje. Sicer pa terjatve znašajo 90 milijonov SIT, od tega so terjatve kmetov v višini 30 milijonov SIT. Ko bo postopek prisilne poravnave objavljen v Uradnem listu - to naj bi se zgodilo v teh dneh - lahko upniki v tridesetih dneh na Okrožnem sodišču v Krškem svoje terjatve prijavijo. S tem dobijo glasovalno pravico pri odločanju o prisilni poravnavi; če ta ni izglasovana, gre podjetje oz.zadruga v stečaj. Če je prisilna poravnava izglasovana, se upnikom dolgovi poplačajo glede na možnosti - ali 100% v petih letih, 80% v štirih, 60% v treh, 40% v dveh ali 20% v enem letu. Druga možnost, ki jo omenja direktor Strgar, je sprememba terjatev v lastniške deleže.
Kmetje se niso ogreli ne za eno ne za drugo, hočejo denar za mleko in druge oddane pridelke zdaj, takoj, ker morajo plačati položnice, preživeti družino. Obtožujejo direktor-
Kmetje na sestanku z vodstvom zadruge
ja in vodstvo, da jih niso pravočasno obvestili, kaj se z zadrugo dogaja. Zahtevajo odgovor, kdo je kriv in pojasnilo, kako bo odgovarjal.
Strgar kot direktor zadruge od leta 93 sicer priznava odgovornost za nastalo situacijo, ki pa jo hkrati utemeljuje z nizom dogodkov, ki so zadrugo pripeljali v takšen položaj. Ob tem izpostavlja nerešene lastninske odnose z Agrario Brežice v stečaju, terjatve, ki so ostale v stečajnem postopku, še niso poplačane;
prejeli smo
neuspešni posli s podjetjem iz Trebnjega, ki je s ponarejanjem listin vnovčilo zadružni akceptni nalog, izvržba Agrariacvetja nad sredstvi z naslova nerazvitih, ki sojih kot eno podjetje zbirali po zakonu iz leta 89, nerešeni odnosi z nekdanjim direktorjem, ki s tožbo za 8 mesecev ne-zaposlitve in duševne bolečine zahteva 13 milijonov SIT, in vse omenjene zadeve se vlečejo po sodiščih, hkrati pa tudi veliko stanejo. Ob tem se je v Brežicah zgodil
P R E D S E D N I K REPUBLIKE SLOVENI J E
Milan Kučan

Ljubljana, 22. november 2000
Moje iskrene čestitke za nagrado v kategoriji "Dnevno-informativna oddaja" na letošnjem 11. festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije.
V	zadovoljstvo mi je, da tanko skupaj s čestitkami za nagrado in priznanje, ki sem ga zaradi pomena lokalnih radijskih postaj zmeraj štel za pomembnega, tudi ob tej priložnosti spomnim na izjemno vlogo programov, ki prek lokalnih radijskih valov vstopajo v intimni svet slovenskih domov.
V	času, ko slovenska družba že živi na prepihih globaliziranega sveta, lokalni mediji z vsebinami iz neposrednih življenjskih okolij pomembno vplivajo na vsebino in podobo slovenske družbe, tkejo medčloveške vezi, vzpodbujajo regionalizem, a hkrati s svojo odprtostjo presegajo sleherno provincialnost. Svetovljanski duh ne povzema tujine, je predvsem odprt v svet, ki ni sestavljen samo iz mednarodnih in za ves svet pomembnih dogodkov. Na življenje ljudi ne vplivajo samo odločitve osrednjih državnih ustanov, pogosto odmaknjenih od človekovih stisk in težav, ki pestijo ljudi v vsakdanjem življenju ljudi tako pri nas kot drugod po svetu. Svet so tudi majhna mesta in vasi in odnosi med ljudmi, ki tamkaj živijo. Lokalne radijske postaje najbolj neposredno vstopajo v ta domači svet in ljudem lega sveta pomagajo, svetujejo, jih bodrijo pri premagovanju težav in pri odločitvah o javnih zadevah, jim govorijo o njih in njihovih usodah. Pri tem so najbolj uspešne, če dobro, nepristransko, podrobno, tudi s primerjavami od drugod obveščajo svoje poslušalke in poslušalce.
Dragocenost lokalnih radijskih postaj je prav v vživetosti in spoštovanju občutljivosti življenja v vsakdanjih okolij vaših poslušalcev, njihovih skrbi, stisk, tegob, upanj in srečnih trenutkov. Nedvomno je prav to tisto, kar lokalne medije trdno in izvirno umešča v sodobne informacijske tokove.
Zato Vam želim tako uspešno delo tudi v prihodnje.
|/\Ac( (ZAL
Erjsvčcva 17, 61 000 Ljubljana. Slovenija Tel.: +306 (0)61 178 12 22. Fax.: +386 (0)61 178 13 57
še Mercator, ki je julija prekinil pogodbo s Kmečko zadrugo o dobavi mesa in mesnih izdelkov, ki so jo imeli sklenjeno s podjetjem Posavje. Odkup pridelkov iz leta v leto pada.
Vendar omenjeni argumenti niso prepričali kmetov, da bi z razumevanjem sprejeli postopek o prisilni poravnavi, zahtevajo zamenjavo vodstva, nenazadnje tudi stečaj ter ustanovitev nove zadruge na drugačnih temeljih. Obtožujejo tudi občino Brežice, ki menda za kmetijstvo nima posluha, Kmečka zadruga še ni dobila niti tolarja, zatrjujejo. Ko so pred leti prosili za sredstva za regresiranje prevoza mleka za hribovske kmetije, jim je takratni predsednik izvršnega sveta dejal, naj ljudje v hribih delajo zobotrebce, na letošnjo prošnjo za finančno pomoč pa tudi še niso dobili odgovora. Temu je delno ugovaijal član Odbora za kmetijstvo na občini, tudi mlad kmet, Toni Žnideršič, ki je povedal, da seje v zadnjih treh letih znesek , namenjen kmetijstvu, v proračunu povečal z 11 na 54 milijonov SIT, kar pa je še vedno premalo, da bi lahko zadostili vsem potrebam.
Kako naprej, se bodo morali odločiti člani Kmečke zadruge Brežice na izrednem občnem zboru sredi decembra, direktor pa mora do konca meseca pripraviti program finančne reorganizacije.
Jelica Koršič
Prisilna poravnava podjetja Transport Krško d.d.
Krško - V razpravni dvorani Okrožnega sodišča v Krškem je bil minuli teden sklican narok za prisilno poravnavo nad dolžnikom Transport Krško d.d., podjetje za cestni promet, ki so se ga udeležili direktor Miran Kinčič skupaj s predstavniki podjetja, upravitelj prisilne poravnave odvetnik Zdravko Groboljšek in nekateri predstavniki največjih upnikov.
Uvodoma je predsednica sodnega senata sodnica Ivana 'IVa jkovič pozvala direktorja, da upnikom predstavi načrt finančne reorganizacije in trenutni položaj, v katerem se podjetje Transport Krško nahaja. Tako je direktor Miran Kinčič povedal, da v podjetju poslujejo po načrtu, sicer z manjšo izgubo, vendar neprimerno boljše kot pred časom. Zaključili so investicijo v novo opremo za računalniško podporo, odprodali nekaj starejših prikolic in druge opreme ter s tako pridobljenimi sredstvi poplačali nekatere obveznosti oz. terjatve do upnikov, odobren pajim je bil tudi kredit, ki bo podjetju omogočal nonnalno poslovanje v prihodnosti.
Upravitelj prisilne poravnave Zdravko Groboljšek je potrdil Kinčičeve besede in izjavil, daje podjetje Transport Krško, ki ima novega večinskega lastnika, in sicer sta to podjetji LOOK Italija in La Goriziana, celotno obdobje postopka prisilne poravnave tekoče opravljalo svojo dejavnost in sledilo načrtu finančne reorganizacije, ter podal oceno, da bo podjetje, ob spoštovanju določil načrta finančne reorganizacije, svoje obveznosti lahko tekoče izpolnjevalo.
Predstavnik upniškega odbora Zavarovalnice Triglav d.d. odvetnik Drago Šribar je pojasnil stališče članov odbora, ki ponudbe o 20-odstotnem poplačilu terjatev niso sprejeli, ker so ocenili, da bi bilo poplačilo lahko višje. Sodnemu senatu pa je vprašanje postavil tudi zagovornik upnikov England T.I.R. SPA in Deutcshe Kraft VVerker (DKW), kije vprašal, zakaj njegova stranka, kot največji upnik, ni bila povabljena k sodelovanju v upniškem odboru. Predsednica senata Ivana TVajkovič je odgovorila, da to dejstvo pač ni bilo upoštevano pri sestavi upniškega odbora.
Ko so bili zaključeni vsi govori in podana vsa pojasnila, je predsednica sodnega senata pozvala upnike, da glasujejo o predlagani rešitvi prisilne poravnave podjetja Transport Krško d.d., preverila navzočnost predstavnikov upnikov in ugotovila izide glasovanj Ustih upnikov, ki so to storili pisno in po pošti.
Z večino, več kot 80 odstotkov glasov upnikov, povedati pa je potrebno, da so zaposleni v podjetju, kot največji upniki, svoje terjatve konvertirali v delnice, je bila sprejeta odločitev, da podjetje Transport Krško gre v prisilno poravnavo, kar je po besedah direktorja Mirana Kinčiča edina prava odločitev, ki napoveduje konsolidacijo podjetja in njegov ponoven gospodarski vzpon. D.K.
V Brežicah končno usklajena stališča in sprejet dolgo čakan odlok
Civilno letališče v Cerkljah ob Krki bo
Brežice - Za sprejetje odloka o civilnem letališču Cerklje ob Krki je bila potrebna izredna seja, ki so jo sklicali na zahtevo desetih svetnikov. Občinski svet Brežice pa je za njegovo potrditev potreboval presenetljivo, samo uro razprave. Letališče naj bi bilo v zimskem času registrirano in spomladi morda tudi res zaživelo.
Sprejemanje novonastalega letalskega odloka je minevalo dokaj mirno, ob obrazložitvi dopolnil občinske uprave glede na prvi, tudi že potrjen odlok, za katerega pripravo je aktivnosti vodil podžupan mag. Andrej Vizjak, je bolj kot ne tekel dvoboj med slednjim in tajnikom Občine Ferdom Pinteričem. Pinterič je obrazložil dopolnitve k novemu odloku iz naslova mehanizmov kontrole in ustanoviteljskih pravic, s katerimi zagotavljajo, da se zavod ne financira iz občinskega proračuna. Vizjak je namreč brez zadržkov sprejel predlagana dopolnila in ob tem vztrajal, da so bila vsa, že zajeta s sklicevanjem na zakone v prvem odloku.
Do dveh odlokov je prišlo, ker je veljavnost prvega pogojevala pogodba o solastništvu med Občino Brežice in Ministrstvom za promet in zveze, ki sojo zahtevali svetniki. Do le-te pa ni prišlo, ker je ni odobrilo finančno
ministrstvo, je pa Občini dalo napotek, da je letalstvo gospodarska dejavnost in naj bi zato razmišljali o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda.
A ker večjih razhajanj tokrat ni bilo, so na predlog dr. Sušina glasovali o enofaznem sprejemu odloka in Javni gospodarski zavod Letalski center Cerklje ob Krki tudi dokončno potrdili.
Zdaj ostaja še izpeljava pravnih poti. Objava v Uradnem listu, postopek registracije in formiranje organa zavoda z osnovnimi akti. Po besedah mag. Vizjaka naj bi te postopke dokončali v začetku prihodnjega leta, takrat bi zavod začel voditi aktivnosti v iskanje investitorjev in izvajalcev letalske dejavnosti. Kot še ugotavlja, je bila izredna seja sklicana zato, ker je jara kača sprejemanja odloka povzročila, da so pričeli potencialni investitorji iskati nove lokacije. Prav številni podjetniki iz Posavja, ki imajo že
svoja letala in licenco za vodenje letalske šole, naj bi po odloku poskrbeli za zagonske stroške. Urediti bodo morali tudi infrastrukturne objekte na severnem delu cerkljanskega letališča, in sicer po pogajanjih z Ministrstvom za obrambo, v dveh fazah. V uporabi bo vsa letališka infrastruktura, ki jo uporablja vojska, vendar v prvi fazi samo za neprofitno dejavnost. Postavili pa so pogoj, da za objekte samo za civilne namere mora poskrbeti izvajalec sam, to je za letališko stavbo, skladišča in ploščad za parkiranje letal. Časovne omejitve ministrstvo pri tem ni podalo. Ker je treba spremeniti prostorski plan za njihovo izvedbo, bodo te zagotavljali v drugi fazi razvoja letališča, v kateri je težnja ustanovitelja po letališču tudi za komercialne namene z mednarodnimi poleti.
Suzana Valita rit
Sestali so se šentjernejski svetniki
Šentjernej - Občinski svet občine Šentjernej je na svoji 18. redni seji obravnaval in sprejel Odlok o javni kanalizaciji, odvajanju in čiščenju odpadnih voda, Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, Pravilnik o merilih za določanje obratovalnega časa dežurnih prodajaln v občini Šentjernej in Odlok o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v občini Šentjernej.
Občinski svetniki so govorili tudi o porabi proračunskih sredstev ter na tem področju sprejeli Odlok o proračunu občine Šentjernej za leto 2000 ter Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine za leto 2001. Določena je bila tudi višina denarne nagrade občine Šentjernej za leto 2001, medtem ko je sprejetje predloga Statuta občine bilo ponovno preloženo na dnevni red naslednje seje. A.G.
GOSPODARSTVO, TURIZEM
SmGlas, 6.12.2000
NEK je potresno varen objekt
Ljubljana - Na Geološkem zavodu v Ljubljani so predstavili rezultate projekta Phare o geofizikalnih in geoloških raziskavah na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Rezultati zavračajo dosedanjo predpostavko, da je krški bazen tektoaski jarek, omejen s prelomi na severni in južni strani. Novi rezultati kažejo, da je omenjeni bazen skledasta struktura z nekaj manj pomembnimi prelomi, ki ne sekajo mlajših geoloških plasti. Projektni potresni parametri pa v luči teh raziskav niso vprašljivi.
Komisija EU je iz programa Phare s približno 700.(X)0 evri financirala raziskave lokacije NEK in v njeni neposredni okolici niso ugotovili potresno dejavnih prelomov, ki bi lahko v postopku ocenjevanja potresne nevarnosti vplivali na izračun vrednosti projektnih potresnih parametrov za NEK. Poročilo je že bilo predano delegaciji Evropske komisije v Sloveniji. Tuji in domači izvedenci pa so v Ljubljani predstavili rezultate številnim udeležencem iz Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske, Francije, Češke, Slovaške, Španije ter predstavnikom Evropske komisije in Mednarodne agencije za atomsko energijo. Direktor repub-
liške uprave za jedrsko varnost Miroslav Gregorič je predstavil pomen raziskave s stališča upravnega organa in poudaril, da rezultati potresne raziskave niso pokazali na nič takega, kar bi kakorkoli upravičilo dvome glede NEK. Dr. Karl Millahn, profesor za uporabno geofiziko na Univerzi Leoben v Avstriji, je kot soavtor končnega poročila projekta Phare to še potrdil za druga področja, enako kot drugi tuji raziskovalci.
Za NEK so po besedah direktorja inženiringa Martina Novša-ka te zadnje študije pomembne predvsem zato, ker odgovarjajo na nekatere pomisleke, ki so se pojavili v prejšnjih študijah. “Zelo
natančno in s sodobno metodo zapirajo vprašanje aktivnih prelomov v neposredni bližini, ki so zelo pomembni za varnost same NEK,” je dejal Novšak in dodal, da bodo v NEK tudi v prihodnje spremljali nove metode oziroma razvoj na tem področju in še naprej skrbeli za izboljšanje varnosti. Temeljni cilj teh raziskav je bil s sodobnimi in s prakso v EU primerljivimi metodami pridobiti zanesljive in kakovostne podatke o geološki in tektonski zgradbi. Posebna skrb je bila pri raziskavah usmerjena v ugotavljanje možnih prelomov, ki bi sekali tudi najmlajše kamnine. Ob vsem tem velja pojasniti, daje bila po-
tresna varnost NEK ob gradnji zagotovljena z rešitvami, ki so upoštevale potresni pospešek 0,3 težnostnega pospeška (g). Ta vrednost velja za globino temelja in pomeni približno deveto stopnjo po evropski potresni lestvici. Omeniti velja, da je bil doslej najmočnejši potres na območju krškega bazena leta 1917, in sicer osme stopnje po sedanji evropski potresni lestvici. Direktor republiške uprave za geofiziko dr. Janez Lapajne je ob tem še zatrdil, da te raziskave “v vseh teh letih niso mogle ugotoviti takih prelomov, ki bi segali do površja in bi bili potresno nevarni”.
STA
Zaposlovanje in delo tujcev odslej drugače
Krško V letošnjem letu je bil sprejet nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki je stopil v veljavo v mesecu avgustu, uporabljati pa se bo začel s prvim januarjem prihodnjega leta. Izvajanje novega zakona bo pomenilo bistveno drugačen način urejanja zaposlovanja in dela tujcev, zato so člani Društva kadrovskih delavcev Posavja Kadrovik v zeleni dvorani hotela Sremič v Krškem pripravili seminar, na katerem so predstavili novi zakon, ukrepe aktivne politike zaposlovanja in aktivnosti na lokalnem trgu dela.
Zbranim so spregovorili svetovalec generalnega direktorja Zavoda R Slovenije za zaposlovanje Miha Šepec, vodja Oddelka za aktivno politiko zaposlovanja območne službe Sevnica Karmen Starc in direktor Razvojnega centra Brežice Toni Horžen.
V uvodu je predsednik Društva kadrovskih delavcev Posavja 1'oni Koren pozdravil navzoče in spregovoril o namenu in smotrnosti izvedbe seminarja. Kot je Povedal, gre za novost, ki bo v marsičem spremenila dosedanjo prakso zaposlovanja tujcev v državi Sloveniji.
Obširneje je o novostih, ki jih uveljavlja zakon, spregovoril svetovalec generalnega direktorja Zavoda R Slovenije za zaposlovanje Miha Šepec in predstavil nekatera določila, med katerimi je gotovo najzanimivejše tisto, ki določa najvišje možno število tojih delavcev v R Sloveniji. Po
novem zakonu je najvišje število tujih delavcev določeno s t.i. kvoto, to je 5 odstotkov aktivnega prebivalstva v R Sloveniji, kar pomeni, da najvišje možno število tujih delavcev ne sme presegati 40.000 zaposlitvenih mest. Če-
prav v to kvoto niso zajeti tisti tuji delavci, ki že imajo izdana osebna delovna dovoljenja za nedoločen čas, teh je približno 14.000, pa jih bo od sedanjega števil, teh je nekaj več kot 41.000, še 20.000 prejelo osebna delovna dovolje-
nja za nedoločen čas, kar pomeni, da se bo v prihodnjih letih v Sloveniji za dobo enega do treh let lahko zaposlilo še 20.000 tujih delavcev. Kako se bo to odrazilo v družbi in kaj bo to pomenilo za brezposelne državljane R Slovenije, se v tem trenutku še ne da povsem objektivno oceniti.
O ukrepih aktivne politike zaposlovanja in o analizi lokalnega trga dela sta v nadaljevanju spregovorila še Karmen Starc in Toni Horžen. Kot sta povedala, je struktura brezposelnih v posavski regiji zaskrbljujoča, predvsem zaradi nizke ali neprimerne izobrazbe, ki je tudi glavni razlog za brezposelnost. Toda tudi ti problemi so rešljivi, saj tako zavod za zaposlovanje kot sklad dela in druge tovrstne institucije ponujajo številne možnosti in programe dodatnega izobraževanja in usposabljanja brezposelnih, ki so jim namenjena tudi izdatna državna denarna sredstva. D.K.
Seminarja se je udeležilo veliko kadrovskih delavcev različnih podjetij iz Posavja.
Predstavljen projekt Gornje dolenjske
vinske ceste
Veliki Trn - Z namenom, da javnosti predstavijo projekt Gornje dolenjske vinske ceste (GDVC), so se na Velikem Trnu zbrali člani projektnega sveta in prebivalci širšega območja kot morebitni bodoči turistični ponudniki. Vinska cesta bo zaživela le ob podpori vseh, predvsem pa bo to odvisno od zainteresiranosti širše lokalne in regijske skupnosti.
Na začetku uradnega dela Predstavitve je zbrane pozdravila Predsednica Projektnega sveta Slavica Grobelnik ter na kratko Pojasnila potek dosedanjih aktivnosti in priprav v zvezi z uresničitvijo projekta obeležitve Gornje dolenjske vinske ceste. Ta bo v dolžini več kot 60 kilometrov potekala na območju štirih občin, in *toer občin Sevnica, Krško, Škocjan in Trebnje.
Celostno podobo in logotip vinske ceste je predstavil akademski slikar Alojz Konec, ki je °6 tej priložnosti povedal, da je *a osnovno idejo uporabil etno-°Ške, kulturne in naravne značilnosti področja ter izoblikoval gesto “Po naši poti”, ki naj bi postalo skupno in sčasoma tudi prepoznavno prav za območje Gornje dolenjske.
V nadaljevanju je predsednica Grobelnikova poudarila pomen j dveh faz razvoja vinske ceste, in
sicer prve faze, ko naj bi pravilno označili območje, vključili že obstoječe ponudnike in uredili cestno infrastrukturo, v drugi fazi pa bi projekt nadgradili s čim bolj kakovostno ponudbo in pričeli s trženjem izdelkov in pridelkov že obstoječih, predvsem pa novih ponudnikov. Kot primer za vzgled je navedla Bizeljsko-sremiško vinsko cesto, ki so jo odprli šele pred dvema letoma, danes pa je z več kot dvajsetimi ponudniki ena najbolj obiskanih vinskih cest.
Uspeh vsakega projekta je tesno povezan predvsem z razpoložljivimi denarnimi sredstvi, zato je Mojca Sešlar, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti Občine Sevnica, predstavila način financiranja, ki ima za svojo osnovo sklep o razdelitvi stroškov med tremi občinami. Projekt je ovrednoten v znesku 4,6 milijonov tolarjev, 44,4 odstotka pripada občini Sevnica, 33,3 odstotka občini
Krško in 22,2 odstotka občini Trebnje^ Ker se v samem začetku občina Škocjan ni priključila k izvedbi projekta Gornje dolenjske vinske ceste, člani projektnega sveta pričakujejo, da se jim bo v prihodnosti vsekakor pridružila.
Ob koncu predstavitve so se v razpravo s svojimi predlogi in vprašanji vključili tudi navzoči krajani in drugi zainteresirani. Zanimale so jih predvsem možnosti individualnega in skupinskega razvoja kmetijsko-turistič-nih dejavnosti ter pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati za izvajanje tovrstne ponudbe. Pri tem so člani projektnega sveta omenili več možnosti, najaktualnejši v zadnjem času pa je gotovo program SAPARD, to je program predpristopne pomoči kmetijstvu in nosilcem te dejavnosti pred dokončno vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo.
Danilo Koritnik
Stečaj Agrarie še ni končan
Brežice - Pred dobrimi tremi leti in pol je za brežiško občino pomembno kmetijsko podjetje Agraria zašlo v stečaj, ki še vedno ni končan. Stečajni upravitelj Slobodan Ninkovič trdi, da bi lahko vse postopke končal že pred dvema letoma, a je to nemogoče, ker je medtem Kmečka zadruga Brežice vložila denacionalizacijski zahtevek, s katerim terja vrnitev nepremičnega premoženja. Zaradi tega ni mogoče poravnati za približno milijardo tolarjev priznanih terjatev, onemogočena je prodaja številnih kmetijskih objektov, najemniki in interesenti pa ne morejo izvajati potrebnih vlaganj. Prav tako ni mogoče zaposlovati novih delavcev. Posebej so prizadeti nekdanji delavci, negodujejo pa tudi upniki, med katerimi so največji banke ter podjetja Mercator, Pomurka in Perutninarstvo Pivka.
Stečajnemu upravitelju je doslej vseeno uspelo prodati skoraj vso kmetijsko opremo, za kar je iztržil 160 milijonov SIT. Od tega je blizu 100 milijonov SIT nakazal nekdanjim delavcem, objekte Agrarie pa je oddal v najem. Slobodan Ninkovič računa, da bi z rešitvijo denacionalizacijskega zahtevka lahko v letu dni upnike poplačal s približno 800 milijoni SIT in se pridružuje zahtevi upniškega odbora, ki teija pospešeno reševanje stečajnega postopka. STA
Razpleta se “zgodba” krškega Trona
Krško - Razpleta se usoda zaposlenih v krškem Trimu. Potem ko je sindikat v imenu delavcev začel postopek za uvedbo prisilne poravnave, je od 25 zaposlenih 14 delavcev že podalo zahtevo za razvezo delovnega razmerja v skladu z 19. členom
Zakona o delovnih razmerjih.
Kot je dejal sekretar območne Zveze svobodnih sindikatov Lado Rožič, je v Tronu v času od prejšnjega poročanja na teh straneh, postopek prisilne poravnave uveden, delavci so ga v brezizhodnem položaju sami sprožili na sodišču. Kot pojasnjuje Rožič, je bil predlog 15 zaposlenih za uvedbo stečajnega postopka: “Da bi bili delavci vsaj delno poplačani iz Jamstvenega sklada, saj jim je delodajalec dolžan šest plač, dva regresa, dva meseca prevoz na delo”. Tako so izrabili zakonsko možnost vsaj delne zaščite iz naslova neprejemanja osebnega dohodka tri mesece in so svoj položaj obelodanili inšpektoratu in s tem dobili priložnost za razvezo delovnega razmerja po delodajalčevi krivdi in
možnost uveljavljanja pravic na borzi, za to seje odločilo 14. zaposlenih, ki so že na Zavodu za zaposlovanje. Delavcem namreč po pojasnilu sindikalista preostaja dvoje. Tisti, ki počakajo na stečajni postopek, lahko terjajo zasluženi denar in vsa nadomestila, obenem imajo še pravico uveljavljanja nadomestila za neizplačane plače in dodatke iz jamstvenega sklada.
Zadnji novembrski dan je potekel rok za odgovor podjetja Tron sodišču na omenjeni predlog. Vsebino le tega in usodo preostalih delavcev nismo uspeli izvedeti, saj ob zaključku redakcije, naslednji dan, direktor Peter Jankovič ni bil dosegljiv ne na sedežu podjetja in na mobilnem telefonu. S. V.
prejeli smo
Ali naj bomo zaskrbljeni nad usodo Krške komunale ?
Zadnjih nekaj mesecev so lokalni mediji polni člankov in razmišljanj o usodi podjetja Kostak. V njih lahko preberemo veliko o nakupih in prodajah delnic tega podjetja in razberemo veliko skrb za usodo tega zadnjega večjega posavskega podjetja. Vendar pa nekako pogrešamo razmišljanja o usodi krške komunale, ki je tesno povezana z usodo tega podjetja.
Nakupi podjetij so v svetu, kjer prevladuje kapital in podjetniška logika, nekaj povsem vsakdanjega. Tako kot se je zgodil nakup delnic v podjetju Kostak, se dogaja vsak dan povsod po svetu in tudi Slovenija pri tem ne more biti izjema. Podjetje je kakor blago. Ko ga enkrat ponudimo na trgu, je potrebno pričakovati, da se bo slej ko prej našel kupec, ki ga bo želel kupiti. Če je podjetje dobro, se bo to zgodilo toliko prej.
Medijski prepiri okrog podjetja so zgolj posledica nezadovoljstva nekaterih, ki pač niso pravočasno kupili delnic, ki so bile na trgu v omejeni količini. Do sedanjih lastniških razmerij je prišlo zaradi ozko osebnega razmišljanja tistih, ki so delnice prodali, in vodstva družbe, ki ni pravočasno poskrbelo, da bi kontrolni delež delnic pokupili lastniki iz krškega okolja. Seveda delavcev podjetja Kostak ne moremo obsojati, ker so prodali delnice svojega podjetja. Ob tako ugodni ponudbi se pač vsakdo ravna po podjetniški logiki. Nekoliko nenavadno je le, da sedaj nekoliko postrani gledajo na vlogo občine v tej zgodbi.
Bistvo prepirov o lastništvu Kostaka je pravzaprav želja po prevladi v podjetju Togrel, katerega 100% lastnica je bila do 15.9. 2000 družba Kostak. Togrel je zanimiv zaradi tehnološkega potenciala in s tem v zvezi prihajajočih gradbenih del na savskih elektrarnah. Z nekaterimi nenavadnimi potezami vodstva družbe je Kostak izgubil 100% delež v tem potencialno zanimivem podjetju, kar je seveda povzročilo nezadovoljstvo novega večinskega lastnika družbe Kostak.
Občina Krško je v družbi Kostak udeležena s približno 21%. Ta odstotek je bil ves čas nespremenjen zaradi zagotovitve delovanja gospodarskih javnih služb v občini Krško.
Urejanje lastniških nesoglasij znotraj družbe Togrel bo imelo posledice tudi na delovanje družbe Kostak. Zavlačevanje ureditve lastniških razmerij bo neugodno vplivalo na celotno delovanje družbe Kostak, ker bo nejasna vizija podjetja omejevala razvojne in oiganizacijske potenciale. Seveda lahko pričakujemo zaradi tega tudi neugodne vplive v izvajanju gospodarskih javnih služb.
Odbor za gospodarstvo Občinskega sveta občine Krško se je, v skrbi za izvajanje gospodarskih javnih služb, želel seznaniti z razmerami v lastniških odnosih znotraj družbe Kostak in je zato to tematiko obravnaval v nekoliko širši sestavi. Podprli smo župana v njegovih prizadevanjih za čimprejšnjo rešitev razmerij med lastniki. Župan zastopa interese občanov in vsa njegova prizadevanja gredo v smer zagotovitve zadovoljivega delovanja gospodarskih javnih služb. Poskusi, da bi občino pretirano vpletli v prepire med večinskimi delničarji in lastniki družbe Togrel, zato niso produktivni.
Zavlačevanje v reševanju lastniških razmerij v družbi Togrel ne pomeni nič dobrega za interese občine Krško in njenih občanov. Če se ta razmeija ne bodo kmalu razrešila, potem se bo med obema družbama razvil konkurenčni boj na trgu. To pa bi zagotovo imelo posledice v izvajanju gospodarskih javnih služb, ki bi v konkurenčnem boju ostale v drugem planu.
V ospredje tako počasi sili razmišljanje, da bo potrebno, zaradi zagotovitve dolgoročnega delovanja gospodarskih javnih služb, razdeliti družbo Kostak na dva dela. En del bi, tako kot nekoč, skrbel za izvajanje gospodarskih javnih služb, drugi del pa bi se ukvarjal z bolj tveganimi dejavnostmi na trgu. Na ta način bi bilo zagotovljeno varno in nemoteno izvajanje gospodarskih javnih služb. S tem lastnina občine in delovanje javne komunale ne bi bila ogrožena.
Tak koncept je skladen z načelom minimalnega tveganja in dolgoročne zanesljivosti, ki velja za izvajanje javnih služb. Tako usmeritev potijujejo tudi sklepi Občinskega sveta, ki so bili na predlog uprave sprejeti na zadnji seji Občinskega sveta.
Zato menim, daje v zmedi lastniških razmerij potrebno podpreti varovanje lastnine občine Krško in vložiti vse sile v zagotovitev nemotenega delovanja gospodarskih javnih služb, kar od občine najbrž pričakujemo vsi občani.
Miran Stanko, predsednik Odbora za gospodarstvo
______________________________________________KMETIJSTVO, PODEŽELJE______________________________________________________
stran 6	Sava Glas, 6.12.2000
Govedorejci zahtevajo prepoved uvoza govedi in govejega mesa ter višjo ciljno ceno mleka
i Nore krave in mleko dvigajo pritisk kmetom
Ljubljana - Bolezen norih krav so v EU najprej odkrili v Veliki Britaniji. Zaradi razširjenosti bolezni je EU leta 96 uvedla embargo na britansko govedino, pod strogimi pogoji je bil embargo ukinjen 1. avgusta lani. Do danes se s to odločitvijo, sprejeto na ravni EU, ni uskladila le Francija. Sedaj je bolezen norih krav, ki pri ljudeh povzroča Creutzfeld-Jakobqyo bolezen, je v EU znova v središču pozornosti zaradi povečanega števila odkritih bolezni prav v Franciji, posledice pa čutijo tudi sloveuski kmetje - govedorejci. Ti pa se trenutno soočajo še z eno težavo - ciljna cena za mleko, ki jo je v tržnem redu oblikovalo kmetijsko ministrstvo, je po njihovem mnenju prenizka.
Novi primeri bolezni norih krav (BSE) v tujini so namreč vplivali na odkup goveje živine tudi v Sloveniji, kmetje trdijo, da je ponekod prišlo celo do ustavitve odkupa. Zato so se na pobudo Strokovnega odbora za govedorejo in meso pri KGZ Slovenije sestali predstavniki rejskih organizacij kmetov, na sestanek pa so povabili tudi predstavnike Biotehniške fakultete - Oddelka za zootehniko, Veterinarske uprave RS in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Po besedah predsednika KGZ Petra Vriska so postavili zahtevo, da se takoj ustavi uvoz govejega mesa in govedi za zakol. “Ugotavljamo, daje Slovenija država z najbolj strogimi veterinarskimi predpisi v Evropi, zato menimo, da je slovensko meso varno. Zatrjujemo, da so naše živali krmljene z domačimi krmili in da ne vsebujejo dodatkov krmil živalskega izvora. Zato smo prepričani, da je slovensko meso zdravo, da slovenski potrošnik lahko brez bojazni kupuje naše meso in ga tudi brez bojazni uživa,” povzema Vrisk najpomembnejše zaključke z omenjenega sestanka. Tako stališče trdno zastopa tudi koordina-
Franc Pribožič
tor zadrug za Posavje Franc Pribožič.
V Sloveniji še ni bil odkrit noben primer BSE, vsaj tako zatrjujejo strokovne službe, ker pa je pri prenosu te bolezni še veliko neznank, sta kmetijsko ministrstvo in republiška veterinarska uprava predlagala uvedbo dodatnih zelo strogih ukrepov, ki jih je že sprejela tudi vlada. Med njimi velja izpostaviti testiranje vseh vrst klavnih živali iz domačih in tujih rej, prepoved hranjenja z mesno kostno moko ter izločitev možganov, hrbtenjače in limfnega tkiva vseh živali v prehrani ljudi.
Tudi mlekarji ne odstopajo od svojih zahtev
Strokovni odbor za mleko pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in pogajalska skupina za pripravo tržnega reda za mleko, v kateri so poleg predstavnika KGZ tudi predstavniki nevladnih organizacij kmetov in Združenja govedorejcev Slovenije, so na svoji zadnji seji izoblikovali nekatere sklepe, ki zadevajo tržni red za mleko in mlečne izdelke. Ti pa se s stališči Ministrstva za kmetijstvo v nekaterih točkah močno razhajajo.
Pogajalska skupina skupaj z odborom za mleko pri KGZ še naprej vztraja pri ciljni ceni 74,14 SIT za kg mleka, še posebej jih je zmotilo, ker je ministrstvo objavilo Uredbo o reditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki, predenje bila njena vsebina usklajena z njihovimi zahtevami. Opozatjajo, da dokler te zahteve ne bodo usklajene, ne morejo steči pogajanja z mlekarnami, ta pa ne bodo lahka in bodo zahtevala svoj čas. Zato se tudi ne strinjajo, da bi nova uredba začela veljati s 1 .januarjem 2001, ampak predlagajo začetek vel-
javnosti I.julija 2001. Ob tem tudi predlagajo postopek revizije usklajenosti slovenske kmetijske zakonodaje z evropsko. Namreč Pravilnik o veterinarsko-sanitamih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora, ki stopil v veljavo pred dobrim letom, zahteva šestmesečne zdravniške preglede za vse kmete, ki sodelujejo pri molži, v državah EU pa takšni pregledi niso predpisani in jih kmetje ne opravljajo.
Nasprotno pa je - sedaj že nekdanji minister .Smrkolj - ocenjeval, da je ciljna cena za mleko v višini 71 SIT ustrezna, ker v celoti pokriva stroške prireje mleka in zagotavlja tudi 4 SIT po kilogramu za prevoz mleka do mlekarn. Skladno z obvezo do Bruslja bi morali omenjeni tržni red sprejeti že do I.julija letos, zato so predlog uredbe že poslali vladi v obravnavo in sprejem in bo po njegovem mnenju tržni red za mleko začel veljati s 1 .januaijem 2001. Zavrnil tudi očitke, da bodo z omenjeno uredbo rejci oškodovani in je prepričan, da prelaganje tega problema na novo vlado ne bo dalo boljše odločitve.
Jelica Koršič
Posvet o vlogi strokovnih služb - ‘tradicija v novi obleki”
Kmetijski svetovalci prvič kot uslužbenci KGZ
Bled - Letošnje dvodnevno srečanje kmetijskih svetovalcev, ki je bilo že 15.po vrsti, je bUo po tematiki nekoliko drugačno, saj je bilo namenjeno vlogi in pomenu strokovnih služb Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ) v razvoju slovenskega kmetijstva in podeželja, del teh služb pa so odslej tudi kmetijski svetovalci. Ti ugotavljajo, da se njihova dejavnost širi, bodo pa odslej bližje kmetom.
Na volitvah KGZ tudi tokrat slaba udeležba
Slovenija, Posavje -V nedeljo, 3.decembra, so v naši državi potekale volitve v svete Območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice in odbore njenih izpostav po občinah. Tkidi tokrat je bila volilna udeležba slaba, tako na ravni države kot v Posavju, tisti, ki so prišli na volišča, pa so določili, kdo bo zasedel 9 mandatov v svetu Območne enote zbornice Brežice in kdo bodo člani izpostav. In kje so vzroki za tako slabo volilno udeležbo?
Sredi letošnjega leta je po dolgih pričakovanjih in naporih začela delovati Kmetijsko gozdarska zbornica, ki zastopa interese kmetov, hkrati pa nudi strokovno svetovanje. Zato je kmetijska svetovalna služba nedavno izstopila izpod okrilja kmetijskega ministrstva in skupaj s službo za kontrolo in selekcijo, kmalu pa naj bi se pridružila tudi gozdarska služba, postala sestavni del zborničnega sistema. Predsednik KGZ, ta ima v članstvu preko I77.(XX) fizičnih in 10.000 pravnih oseb, Peter Vrisk je na posvetu izrazil upanje, da bodo uspeli poenotiti interese tako različnega članstva in da bodo uspešni tudi v boju za razvoj domačega kmetijstva in ohranjanja podeželja. To bo še posebej pomembno v obdobju pristopnih pogajanj z EU.
Minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj, ki se je udeležil prvega dne posveta, se je dotaknil ta čas najbolj aktualne problematike - neposrednih plačil. Zatrdil je, daje naš sistem povsem primerljiv z evropskim in ustrezno akreditiran s strani finančnega ministrstva, vendar pa je napak ogromno, ki jih je potrebno takoj popraviti. Le tako bodo subvencije lahko izplačane do konca leta, prihodnje leto tega denarja iz proračuna namreč ni več mogoče izkoristiti. V nadaljevanju prvega dne posveta so udeleženci poslušali izkušnje predstavnikov strokovnih služb iz tujine - z Nizozemske, Irske, Danske in iz Avstrije. Med drugim je Irec Tom Kirley spregovoril o novi strukturi svetovalne službe, kjer bodo potrebne spremembe, ki
bi omogočale organizacijo novih svetovalnih programov ob hkratnem izvajanju osnovne dejavnosti.
Posveta na Bledu se je udeležil tudi mag.Franc But, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in trenutno najverjetnejši kandidat za novega kmetijskega ministra. Tudi on ni mogel mimo sistema neposrednih plačil, ki je najbolj zaznamoval kmetijsko politiko v drugi polovici leta 2000. Napovedal je, da se bo ta sistem nadaljeval tudi prihodnje leto, sam pa si bo prizadeval za izenačitev subvencij pri poljščinah na višino, kakor veljajo za pšenico, to je po njegovih besedah značilno tudi za EU. Kot pogoj za to pa je izpostavil ustrezno prilagoditev državnega proračuna za leto 2001. Prihodnje leto naj bi nadaljevali z izplačevanjem subvencij tudi pri hmelju in sladkorni pesi. Izpostavil pa je še zastoj na področju investicijskih podpor, čeprav so bile ena prednostnih nalog že sedanje kmetijske politike. But pravi, da se moramo v Sloveniji soočiti z dejstvom, daje število kmetij, ki se poklicno ukvarjajo s kmetijstvom le 20.000, do vstopa v EU bo to število potrebno povečati vsaj za 5 do 8 tisoč, urediti pa bo potrebno tudi status mešanih kmetij.
Svoje želje in pričakovanja pa so na posvetu izpostavili tudi predstavniki kmečkih organizacij, Sindikata kmetov, Zveze kmetic in Zveze slovenske podeželske mladine, o čemer bomo podrobneje pisali v prihodnji številki.
Jelica Koršič
Volitev seje po prvih podatkih (ob zaključku redakcije so bili ti še neuradni-op.avtor.) udeležilo približno 20% volilnih upravičencev, med katerimi so po mnenju predsednika KGZ Petra Vriska prevladovali večji kmetje in gozdni posestniki, ki so od kmetijstva najbolj odvisni, vendar pa predstavljajo manjšino v celotnem članstvu. Poleg tega pa se člani še ne zavedajo vseh možnost, ki jih zbornica lahko nudi, zato so bili do volitev precej zadržani.
Tudi v 8.volilni enoti, ki je pokrivala vse tri posavske občine, je bila volilna udeležba na državnem povprečju, torej blizu 20-odstot-na. Za Svet Območne enote zbornice Brežice je bilo določenih 9 mandatov, največ jih je dobila Kmečka lista (4), izvoljeni pa so bili Anton Koršič, Franc Jordan, Janez Žaren in Ivan Kožar, 2 mandata je dobilo društvo SKZ, zasedla ju bosta Roman Žveglič in Mihael Kvartuh, po en mandat pa so dobile liste Združenje za medsosedsko pomoč, izvoljen je bil Franc Peterkovič, Društvo socialdemokratke kmečke zveze, izvoljen je bil Jožef' Zupančič in lista Jože Kunšek, izvoljen je bil nosilec liste Jože Kunšek.
Hkrati so potekale tudi volitve za odbore izpostav p6 občinah. V Sevnici in Brežicah so bile na glasovnicah po tri liste kandidatov, v Krškem sta bili samo dve. V Brežicah sta po dva mandata dobili Kmečka lista, izvoljena sta Anton Žnideršič in Iztok Gramc ter lista Društva socialdemokratske kmečke zveze, izvoljena sta Branko Balon in Anton Marinček, en mandat pa je pripadel Društvu SKZ, zasedel ga bo Mihael Kvartuh.
V	Krškem je kar štiri mandate dobila Kmečka lista, zasedli jih bodo Ivan Kožar, P rane Gunčar, Roman Škerjanc in Janez Cerjak, en mandat pa je dobilo Društvo socialdemokratske kmečke zveze, izvoljen je bil Jožef Zupančič.
V	Sevnici sta po dva mandata dobili listi Društvo SKZ, izvoljena sta bila Ciril Brečko in Roman Žveglič ter lista Jože Kunšek, izvoljena sta Jože Kunšek in Peter Camloh, en mandat pa je pripadel Društvu socialdemokratske kmečke zveze, izvoljen je bil Alojz Romih.
Po besedah tajnice območne volilne komisije Milene Peteline, o kršitvah volilnega molka ali nepravilnostih na voliščih niso bili obveščeni. Tudi izidi se za našo volilno enoto ne bodo spremenili, saj so obdelali že vse glasovnice, razen če bi se kdo pritožil.
Volitve predstavnikov pravnih oseb, torej kmetijskih podjetij in zadrug, bodo v četrtek, 7.decembra, na sedežu Obrtne zbornice in zadružne zveze Slovenije.
Jelica Koršič
kmetijski nasveti
Za živinorejce in vse ostale imetnike živali
Veterinarska inšpekcija na podlagi Uradnega lista 100/1999, čl. 172, zahteva, da vsako posestvo oziroma imetnik živali vodi dnevnik veterinarskih posegov in drugih tretiranj živali.
V ta namen naj kmetije nabavijo poseben zvezek (debelejši s trdimi platnicami), v katerega bo veterinar vpisoval vse veterinarske posege na živalih. Imetnik je dolžan vpisati tudi vsak poseg na živalih, ki ga je izvedel sam, npr. dajanje sredstev proti parazitom in podobno. Vse podatke morajo hraniti najmanj pet let in morajo biti na voljo veterinarski inšpekciji na vpogled.
Veterinar je dolžan v zvezek vpisati datum posega, identifikacijsko številko živali, na katero se poseg nanaša, vrsto posega in zlasti karenčne dobe.
Strokovne službe priporočajo, da omenjene zvezke (hlevske knjige) nabavite čimprejk in pričnete voditi dnevnik, ker se boste le tako izognili sankcijam veterinarske inšpekcije.
Veterinarska inšpekcija Enote Novo mesto je na podlagi Zakona o upravi in Zakona o veterinarstvu izdala odločbo, s katero zahteva, da vsi imetniki živalijn pravne ter fizične osebe, ki se ukvarjajo z rejo živali, prijavijo vse živali na Veterino Novo mesto d.o.o., Šmarješka 2, Novo mesto. Imetniki živali (konj, goveda, prašičev, kokoši, psov, mačk, kuncev, rib in drugih živali) se morajo oglasiti osebno in prinesti s seboj podatke o živalih (npr. ušesne številke in podobno). Tam bodo dobili tudi potrdilo o prijavi živali. Prav tako je potrebno v osmih dneh prijaviti vsako spremembo v zvezi z živalmi, objekti in opremo (npr. prodajo, nakup, pobeg, porod, pogin in drugo). Zoper kršitelje te odločbe je zagrožena denarna kazen 100.000 SIT.
Obvestilo o izravnavi stroškov pri uvozu mlade govedi
Rejci govedi, ki so v letu 2000 uvozili mlado govedo z namenom nadaljnje reje, so upravičeni do_nadomestila dela stroškov, ki nastanejo pri uvozu. Rok za oddajo zahtevka je 15.december 2000.
Za podrobnejše informacije se obrnite na enoto Kmetijske svetovalne službe v svoji občini.
kulinarika
Ohrovtovi zvitki v paradižnikovi omaki
Potrebujemo: \Vi - 2 kg ohrovta (lahko tudi zelja), 500 g mletega mesa, 2 žemlji, 1 čebulo, Vi stroka česna, 1 jajce, poper, sol, muškat, nastrgan sir za začimbo, rastlinsko mast za pečenje, 1/8 litra vode, 2 žlici paradižnikove mezge, 1/8 litra smetane ali zgoščenega mleka, 10 g moke
Ohrovtovi glavi odstranimo kocen in jo za približno 10 minut položimo v vrelo vodo. Ločimo napol kuhane liste in jih razgrnemo 1 za nadev. Iz mletega mesa, namočenih in dobro ožetih žemelj, narezane čebule, zmečkanega česna, jajca in začimb pripravimo pi- I kantno mesno testo. Razdelimo ga na 8 delov in položimo na ohrovtove liste. Oblikujemo zvitke in jih v vroči rastlinski masti z vseh strani zlato rjavo zapečemo (10 - 15 minut); potem prilijemo 1/8 litra vode in pustimo, da se zvitki v pokritem loncu dušijo 35- 40 minut. Gotove ohrovtove zvitke postavimo na toplo. Paradižnikovo mezgo damo v kozico za omake, prilijemo 1/8 litra vode in vežemo omako z moko, ki smo jo razmešali v smetani. Pikantno začinimo in zlijemo na zvitke (8 kosov). Ponudimo k slanemu krompirju ali rižu. Recept je za 4 osebe.
Nasvet: Iz ostankov ohrovta lahko pripravimo solato ali dušen ohrovt. Manjše ostanke sesekljamo in dodamo zmleti masi.
Nadaljevanje iz prejšnje številke
“Evropa ni le problem, je tudi priložnost"
Bizeljsko - Na okrogli mizi se je mag. Franc But dotaknil tudi predpristopne pomoči Evropske unije (EU) preko programa SAPARD. Izpostavil je izdelavo dobrih razvojnih programov, ki so osnova, da država s tega naslova dobi denar, ki ji je kot kandidatki za članstvo v EU namenjen.
‘Trije pogoji so”, pravi mag.But, “da se lahko začne denar iz tega naslova koristiti. Narejen mora biti sedemletni program razvoja podeželja in tudi izpoga-jan v Bruslju, to je narejeno. Nadalje mora Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pridobiti akreditacijo, to je dobila, in iz Bruslja je napovedana devetčlanska ekipa, ki bo to akreditacijo potrdila. Hkrati s tem teče izponitev tretjega1 pogoja - to je podpis sedemletnega finančnega sporazuma, v katerem se Republika Slovenija (RS) in evropski proračun obvežeta, koliko denarja bosta namenila kmetijstvu.”
Po Butovih besedah so prioritete štiri, to so mladi prevzemniki kmetij, zanje bo delež neppovratnega vložka 45%, živilska industrija, vložek bo 34%, lokalna infrastruktura, delež od denarja SAPARD bo 15% ter ekonomska diverzifi-karija, kar pomeni ali dopolnilne dejavnosti ali kmečki turizem ali katerakoli dejavasot, tudi obrtna oziroma podjetniška, delež vložka bo 45%. Razpis bo odprtega tipa, izplačila gredo torej po vrstnem redu prispelih vlog, ne bo več točkovanja, kot je to bilo doslej. Mag.But ocenjuje, da bo razpis objavljen še letos, denar za leto 2000 bo mogoče koristiti tri leta, denar za leto 2001 prav tako tri leta, ko bo kvota denarja za leto 2000 izkoriščena, bo narejena črta in tisti, ki bodo na vrstnem redu, bodo upoštevani v naslednjem letu. Vsakdo bo podpisal največ triletno pogodbo, princip integralnega proračuna ni dovoljen, izplačila se bodo izvajala na tri mesece ali na pol leta, odvisno od dogovora in investicija bo morala biti v treh letih zaključena v nasprotnem primem bo potrebno ves denar vrniti.
Regionalni razvojni programi so programi, ki so izdelani po merilih evrop sko primeljivih regionalnih programov. Opredeljeni bodo v uredbi SAPARD, k> bo kmalu objavljena tudi pri nas, je že v vladni proceduri. Mag. But je ob konca še poudaril: “Smo pred ključno pomembnimi leti. Bruselj namreč nič ne določa, kam bo šel denar, to ga ne zanima Bruselj pripravi okvirje, mi moramo izdelati sedemletni razvojni program, iti v Bruselj in se za njega izpogajati, Bruselj bo dodal še 50% in to velja za 7 let. Torej - Evropa ni le problem, je tudi priložnosti’
Jelica Koršit |
ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
SavaGlas, 6.12.2000
Društvo sladkornih bolnikov na 8. srečanju
Uspešni s sloganom “Vaše zdravje je v vaših rokah”
Čatež - Letošnje leto je posvečeno zdravju oziroma skrbi za lastno zdravje, kajti vsak posamezen bolnik mora svojo bolezen ob pomoči zdravnika urejati sam. Spoznavanju bolezni in življenja z njo pa so namenjena letna srečanja članov, v vseh treh posavskih občinah jih je okoli 750.
Le-ti so vezani na Diabetološ-ki dispanzer bolnišnice Brežice, ki ga vodi dr. Vanda Kostevc-Zorko, na letnem srečanju je prevzela strokovni del predavanj. Spregovorila je o svetovnem dnevu diabetesa, ki ga obeležujemo 14. novembra, in med ostalim o zastrašujočih podatkih, ki kažejo na to, da diabetes predstavlja epidemijo 21. stoletja, v nekaj letih naj bi namreč z zdajšnjih 150 milijonov obolelih po svetu narasel na 350 milijonov.
Da do tega ne bi prišlo, je pomembna preventiva, zlasti skrb za zdravo telo in prehrano, ta je še toliko bolj pomembna pri obolelih, je poudarila Janja Strašek iz Šmarjeških toplic in tamkajšnje šole življenja z diabetesom. Ostali predavatelji so opozorili na druge težave, ki jih povzroča bolezen, tako so na primer spregovorili o negi nog in pomenu pravilne obutve za sladkorne bolnike, predavatelji iz brežiške bolnišnice in iz krškega zdravstvenega doma pa so opozorili še na težave vida in
posledično še slepote, živčnih obolenj, bolezn srca in ožilja ter druge.
Kot pravi predsednik Društva diabetikov Posavje Brežice Ivan Živič, ob druženju spoznavajo svojo bolezen, način zdravljenja in življenja z njo. Ob tem pozdravlja vključitev posavskih
šol na državno tekmovanje iz znanja o bolezni in s tem pravočasno ozaveščanje tudi najmlajših in okolice nasploh, ki pa, kot pravi predsednik Živič, v posavskem okolju vedno podpira društvo in priskoči na pomoč.
Vendar pa se bolniki srečujejo tudi s težavami, v letošnjem polet-
Posavski sladkorni bolniki so “zdravje vzeli v svoje roke"
ju je namreč stopila v veljavo sprememba pravilnika zakona, ki sladkornim bolnikom krajša nekatere pravice. Kot je izpostavila predsednica Zveze društev diabetikov Slovenije Vlasta Gjura-Kaloper, so prikrajšani predvsem pri ortopedskih pripomočkih, od merilcev krvnega sladkorja do ortopedske obutve, kjer so potrebna doplačila. Kot še opozarja, so tako kršena osnovna načela iz 23. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa, da so vsa zdravljenja in rehabilitacija iz naslova sladkorne bolezni brezplačna. Zato je zveza že ukrepala in v odprtem pismu Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Če odmislimo to težavo, pa meni predsednica, da je v naši državi zelo dobro poskrbljeno za diabetike, saj so zdravila in ustrezna prehrana dostopna vsem, zdravstvena oskrba pa sodi v sam svetovni vrh.
Suzana Vahtarič
V 3.krog devetletke tudi štiri OŠ v Posavju
Ljubljana, Posavje - V postopno uvajanje programa devetletne osnovne šole se bo v šolskem letu 2001/2002 vključilo predvidoma 71 slovenskih OŠ, med njimi bodo tudi štiri posavske. Dokončna odločitev bo sicer znana šele aprila prihodnje leto, do takrat pa bodo izbrane OŠ morale opraviti kar nekaj zahtevnega dela.
Na javni razpis za vključitev OŠ v postopno uvajanje programa devetletke v prihodnjem šolskem letu se je prijavilo 74 OŠ, ena je prijavo kasneje umaknila, dve pa nista bili izbrani. Komisija je pri izboru, tako kot vedno doslej, upoštevala izpolnjevanje kadrovskih in prostorskih pogojev, us-
novnega šolstva Angelca Likovič pa je znova izpostavila dejstvo, da se za uvajanje programa devetletke v 7,razredu odloča zelo malo šol, od 71 se jih je večina - kar 64 - odločilo za uvajanje programa le v 1 .razredu. Med omenjenimi kandidatkami so tudi štiri posavske OŠ in sicer OŠ Adama Bo-
'■**** »»• piujioioivui puguji/v, ua- aavaKC lil altu A/J nUdllld Dir
klajenost šolskih okolišev, regio- horiča Brestanica, OŠ Šentjanž in nalno pokritost, zastopanost šol OŠ Velika Dolina, vse tri bodo
glede na organiziranost (matične, samostojne), zastopanost šol z narodno mešanih območij in šol, ki vključujejo učence Rome.
Takratni minister za šolstvo in Šport Lovro Šturm je izbor komisije v celoti potrdil, državna sekretarka za področje vrtcev in os-
program devetletke uvajale samo v 1 .razredu, ter OŠ Leskovec pri Krškem, ki bo uvajala devetletko v 1. in 7.razredu, in njena podružnica Veliki Podlog, ki bo program uvajala le v 1 .razredu. Od sosednjih posavskih občin bodo devetletko uvajali na OŠ Kozje in OŠ
Lesično, v obeh primerih samo v 1. razredu.
Izbrane šole morajo do konca marca Ministrstvu za šolstvo posredovati izjavo ravnatelja o številu prijavljenih učencev in soglasje staršev teh učencev, sklep Sveta šole, da se strinja s postopnim uvajanjem devetletke ter izjavo ustanovitelja (občine), da je šolski okoliš določen v skladu s predpisi. Šole morajo v tem obdobju nadaljevati z delom s starši, omogočiti strokovno izpopolnjevanje učiteljem in drugim delavcem šole ter pripraviti umike.
Jelica Koršič
Pomembno je duhovno izobilje
Brežice - Sklad za izobraževanje delavcev in Območna obrtna zbornica Brežice sta na osnovi sprejetega letnega programa izobraževanja organizirala predavanje na temo “Pot, ki vodi v izobilje”. O tem, kako lahko ljudje spremenijo svoje vedenje in stopgo na pot kreativnosti z namenom ustvarjanja izobilja v svojem življenju, je v večnamenski dvorani OOZ dokaj številnemu občinstvu predaval mednarodno priznan ameriški predavatelj Stephen Haslam.
V več kot dveumem predavanju je predavatelju uspelo pojasniti, kaj pravzaprav izobilje je in kako ga doseči. Gre za kombinacijo dvojega, in sicer pozitivnega stanja človekovega uma, kije v neprestani funkciji oz. uporabi toliko časa, dokler takega stanja tudi dejansko ne doseže, in ustvaijalnosti, ki pomeni sposobnost ostati osredotočen na dosego cilja, čeravno nismo prepričani, kako ta cilj doseči. Pri vsem je najpomembnejše to, da je pozitivna energija močnejša od tiste, ki razdira.
Kot najpomembnejšo oviro, ki lahko človeku prepreči dosego tega cilja, pa je Stephen Haslam navedel Prav človeka samega. V njem, v njegovi duhovnosti in telesu obstajajo problemi, ki ga najbolj ovirajo na tej poti. Zato je potrebno spremeniti lastni odnos do samega sebe, do soljudi, do obveznosti, ki jih vsakodnevno izpolnjujemo, in nenazadnje tudi do življenja nasploh. V želji, da ki postavljene cilje dosegali, je po-^rabno razumeti, da te lahko dosežemo samo tako, da več dajemo, kot Pa lahko sprejemamo. Tu egoizem Pravzaprav nima nič skupnega s
samim seboj, saj egoizem ni to, kar so nas naučili. In če človek v prvi plan ne postavi samega sebe, ampak cilj, ki ga želi doseči, je prepoznal način, s katerim bo ta cilj tudi uresničil. Tako pa je mogoče slediti le naravnemu zakonu materializacije, po katerem lahko svojo ustvaijalno zavest uporabimo za to, da še neoblikovani energiji, ki je povsod okoli nas, sporočimo, kako naj se izoblikuje. Znanja, vedenja in zavedanja na tem področju pa človeka pripel-
jejo do odkritja, da zares živi v svetu izobilja. Drugega izobilja, kot je duhovno oz. miselno izobilje, pa dejansko sploh ni, prisoten je lahko le konstrukt materialnega izobilja, ki pa je zmota in v veliki meri proizvod utrujenega stanja človekovega duha in telesa. Tako stanje pa lahko človek, po mnenju predavatelja Stephena Haslama, preseže samo s pozitivnimi mislimi, s svojo voljo in z zaupanjem.
Danilo Koritnik
Stephen Haslam in prevajalka Breda Vukelj med predavanjem v dvorani Območne obrtne zbornice Brežice
Kviz Rdečega križa v Krmelju
Krmelj - Sevniško območno združenje Rdečega križa z različnimi aktivnostmi opozaija in vključuje občane k posameznim humanitarnim akcijam. Krvodajalske akcije so v tej organizaciji pravzaprav že stalnica, pa tudi redne pomoči v obleki in hrani tistim, ki to potrebujejo. Slabno pa vzgajajo tudi podmladek.
Otroci šestih osnovnih šol sev-niške občine so se tudi letos preizkusili v kvizu z naslovom “Mladi in gibanje Rdečega križa”. Že lani, ko je kviz potekal v dvorani TVD Partizan v Šoštanju, je bilo jasno, da je ideja o vsakoletni selitvi v drugi kraj oz. drugo osnovno šolo, dobrodošla. Poleg učencev domače - krmeljske osnovne šole so nastopile še ekipe z osnovnih šol Tržišče, Šentjanž, Sevnica, Boštanj in Blanca Vsaka ekipa je štela tri člane in seveda men-torja, ki je tokrat lahko le držal pesti za čimboljši odgovor svoje ekipe. Sevniško območno združenje Rdečega križa je za to priložnost pripravilo brošuro, iz katere so učenci črpali znanje in se pripravljali na letošnji preizkus. Vprašanja, ki so bila zelo široko zastavljena, so s kulturnim programom popestrili učenci Osnovne šole Krmelj in sicer v glasbenih in plesnih točkah.
Na koncu je predsednica sevniš-kega območnega združenja Rdečega križa Anica Demač učencem za sodelovanje podelila nagrade, ki so jih prispevala sevniška podjetja Kopitarna, Lisca, Lekarna, Inplet in Gostinsko podjetje. Posebej dobro so se tokrat uvrstili učenci z OŠ Šentjanž, na drugo mesto so osvojili učenci iz Sevnice, tretje mesto pa je dosegla ekipa z OŠ Tržišče. V.Z.
Razborski večer
Razbor pod Lisco - Gost decembrskega razborskega večera je bil grško katoliški duhovnik oče Mihajlo Jozafat Hardi, ki je spregovoril o lepoti vzhodne duhovnosti. Večer je obogatila tudi razstava njegovih ikon in pesmi iz liturgije svetega Janeza Zla-toustega, ki jih je prepeval zbor Svetega Cirila in Metoda iz Zagreba. Dan kasneje pa je oče Mihajlo maševal v vzhodnem, grško katoliškem cerkvenem obredu. K.M.
Svetovni dan boja proti aidsu
Letos so ciljna skupina moški
Letošnji Ldecember - Svetovni dan boja proti aidsu, je v Sloveniji potekal pod geslom “Ljubi življenje - Moški lahko vplivamo”. Osnovni namen dneva je soočanje s pandemijo aidsa, opozarjanje na preventivo, povečanje pretoka informacij in izkušenj ter vspostavitev vzdušja socialne tolerance. Program Združenih narodov za aids je letos kot ciljno skupino izbral predvsem moške.
Prvega bolnika so odkrili v ZDA pred 19. leti. Trenutno je na svetu približno 36 milijonov ljudi okuženih z virusom HIV oziroma bolnikov z aidsom, od tega jih je bilo samo letos prijavljenih več kot pet milijonov. Ljudi z virusom HIV in obolelih za aidsom je danes za 50 odstotkov več kot so pred desetletjem napovedovali strokovnjaki.
V Sloveniji je bilo po podatkih republiškega inštituta za varovanje zdravja od 1. januarja 1986 do 20. novembra letos prijavljenih skupno 89 primerov aidsa. Od tega je bilo 76 odraslih bolnikov, 11 odraslih bolnic ter dva otroka, deček in deklica.
Letošnje geslo se dotika predvsem moških. Tako se pričenja dveletna kampanja, ki ima tri cilje in sicer motivirati moške in ženske za odkrit pogovor o spolnosti, o uživanju drog in o aidsu, motivirati moške, da bolj poskrbijo zase, svoje družine in partnerje oz. partnerice ter vzpodbujati programe, ki odgovarjajo potrebam moških in žensk. Pritegniti moške kot partnerje v borbo proti aidsu je najzanesljivejši način za spremembo poteka epidemije. Čeprav vedenje moških pomembno prispeva k širjenju okužb s HIV in čeprav se moški zelo izpostavljajo, to vedenje moških lahko spremenimo.
Rdeča pentlja je svetovni simbol boja proti aidsu, je pa tudi naš simbol varnejše spolnosti. Letošnja novost pa je bela pentlja, ki simbolizira prizadevanje za zmanjšanje nasilja moških nad ženskami. Kampanja bele pentlje vzpodbuja moške po vsem svetu, da vsako leto en teden nosijo belo pentljo ali bel trak obesijo na hišo, svoje vozilo ali na svojem delovnem mestu in tako javno izrazijo svoj namen, da ne bodo nasilni do žensk in da ne bodo nikoli spregledali ali zatajili nasilja nad ženskami.
Aids je bolezen, ki jo prenašamo ljudje in tudi širi se s pomočjo ljudi, zato jo lahko tudi preprečimo.
________ Janja Tanšek
rojstva v porodnišnici brežice
Dečke so rodile: Anita Ferenčak s Črnca, Marjeta Zupančič iz Leskovca pri Krškem, Marjetka Radanovič z Vrhja, Andreja Petančič iz Globokega, Marija Mojca Božič z Zasapa in Tina Puček iz Krške vasi.
Deklice so rodile: Tanja Boršič iz Rajnkovca, Jožica Klavžer iz Reštanja, Marija Krevelj iz Globokega, Snežana Brajdič z Gazic, Polona Cerjak-Brod iz Bukoška, Štefka Strgar z Broda v Podbočju in Eva Gramc iz Cerkelj ob Krki.
Ekonomska in trgovska šola Brežice vpisuje v različne tečaje
Brežice - Ekonomska in trgovska šola Brežice poleg osnovne dejavnosti vsako leto izvaja tudi različne tečaje. Tako za tekoče šolsko leto razpisujejo tečaj računovodstva, strojepisja, začetni in nadaljevalni tečaj angleškega, nemškega in italijanskega jezika ter tečaj računalništva.
V tečaj računovodstva se lahko vpišejo kandidati, ki so končali najmanj triletno poklicno šoli, trajal bo 80 ur, obsegal pa bo skrajšano obliko snovi ekonomske šole. V tečaj strojepisja se lahko vpišejo kandidati, ki se želijo naučiti desetprstnega tipkanja, trajal bo 40 ur in obsega snov ekonomske šole. V začetni in nadaljevalni tečaj tujega jezika se lahko vpišejo kandidati, ki želijo izpopolniti svoje znanje, oba tečaja bosta trajala po 80 ur, začetni bo zajemal snov 1. in 2.1etnika ekonomske šole, nadaljevalni pa snov 3. in 4.1etnika ekonomske šole. Ekonomska šola bo organizirala tudi več 30-umih tečajev računalništva, razdeljeni bodo po težavnostnih stopnjah.
Prijave sprejemajo v mesecu decembru na sedežu ekonomske in trgovske šole Brežice, z izvajanjem pa bodo začeli, ko se bo za posamezni tečaj prijavilo najmanj 10 kandidatov. J.K.
Akademski ples na Čatežu
Čatež ob Savi - V restavraciji motela na Čatežu je Klub posavskih študentov v sodelovanju z Društvom študentov Brežice oiganiziral Akademski ples različnih generacij študentov ter tako nadaljeval z uspešno tradicijo prirejanja takih plesov, ki seže že tja v zgodnja 60. leta. Namen takega srečanja je predvsem spoznavanje udeležencev ter izmenjava izkušenj in mnenj, ko lahko mlajši študenti od svojih starejših kolegov - že strokovnjakov pridobijo veliko potrebnih napotkov za uspešno premagovanje ovir, ki se tudi po študija pojavijo kot pravi izpiti. D.K.
Akademskega plesa so se udeležili tudi vsi trije posavski župani in morda med prisotnimi že iskali tiste, ki jim bodo v pri-hodnosti dali priložnost.
KULTURA
napovedi
7.	december
Krško - predstavitev slovenske knjižne novosti, romana Melisa, knjižnega prvenca Maruše Mavsar, ob 18. uri v Valvasorjevi knjižnici; literarno glasbeni večer Kluba posavskih študentov ob 20. uri v kavami Rondo
8.	december
Krško - gledališka predstava Zvezdica zaspanka ob 17. uri v Kulturnem domu, gostuje Moje gledališče KD Španski borci iz Ljubljane, za sončkov abonma in izven
Brežice - osrednja prireditev Planinskega društva Brežice “Naših 50 let v gorah doma in v tujini” v Blagovnici Brežice
10. december
Krško - koncert Simone Weiss z gosti ob 18. uri v Kulturnem domu
12.	december
Brežice - osrednja prireditev “200 let s Prešernom in Slomškom” ob 18. uri v Prosvetnem domu
13.	december
Krško - kulturni večer 200 let s Prešernom, pozdrav Novemu letu ter nostalgični muzikal Rigoleta Cafe teatra Ljubljana ob 19.30 v Kulturnem domu
15.	december
Krško - monodrama - komedija Polona Vetrih in Aldo Nikolaj Blagi pokojnik -Dragi možje ob 19.30 v Kulturnem domu
16.	december
Krško - koncert Pihalnega orkestra Videm Krško ob 18. uri
17.	december
Krško - dobrodelni Božični koncert ob 16. uri
20. december
Krško - koncert Malo drugače, Glasbene šole Krško ob 17. uri
ob koncu tedna
Folk skupina Hetret v Mladinskem centru Brežice
Brežice, 23. nov. - Zasedbo Hetret (v prevodu Sedem travnikov) sestavljajo člani različnih narodnosti. Skupina je bila ustanovljena leta 1996 v zahodni Madžarski, v sedanji zasedbi pa deluje od leta 1998. Ustvarjati je začela kot folk zasedba, ki je sprva igrala le irske ljudske pesmi, t.i. folk, kasneje pa so razvili svoj stil. Začetki sedmih glasbenikov so povezani tako s klasično glasbo kot z elementi moderne glasbe. Njihova današnja izvorna glasba je zmes stare madžarske, keltske in irske ljudske pesmi z lastno kompozicijo, k temu pa so dodali še nekaj klasičnih in rockovskih melodij ter svoje besedilo. K razgibanim koncertom pripomorejo še glasbeni instrumenti: irski bodhran, perujska charanga, gosli, akustična kitara, transilvanski kaval in piščali, flavta, keltska harfa ter tiho žvižganje in petje. Koncertni večer v Mladinskem centru Brežice je v kombinaciji starodavnega zahoda in vzhoda, od Škotske, Španije, Irske, Moldavije, Madžarske do Slovaške, prijetno izzvenel. N.J.S.
Moški pevski zbor Svoboda Brestanica se predstavi
Brestanica, 25. nov. - V renesančni dvorani gradu Rajhenburg je sobotni večer oplemenitil koncert Moškega pevskega zbora Svoboda Brestanica. Pod vodstvom dirigenta prof. Janeza Klobčarja in Janka Avsenaka je ob bogatem repertoarju k vzdušju domačnosti s prisrčnim povezovanjem programa pridonesla še Anita So-tošek. Koncert pa je območni Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravil ob zaključku seminarja Oblikovanje zborovskega zvoka. S.V.
Znameniti sliki mojstra Božidarja Jakca v kostanjeviški galeriji
Kurent in Poslušalka doslej zastrti očem javnosti
Kostanjevica na Krki - Dve likovni deli mojstra Božidarja Jakca iz leta 1921 za njegovo galerijo v Dolenjskih Benetkah pomenita izredno bogastvo in dopolnitev tamkajšnje stalne galerijske zbirke. Gre za deli iz Jakčevih študijskih let, ki sta mu bili izredno pri srcu in ju je hranil doma. Kurenta in Poslušalko je odkupila novomeška Krka d.d. in ju podarila Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici.
Za galerijo je bila predaja teh slik pravi praznik, saj so po besedah direktorja Bojana Božiča tako z donacijo dopolnili umetnikovo stalno zbirko. Olji na platnu Kurent (196 x 111 cm) in Poslušalka (195,5 x 111 cm) sta vredni 6 milijonov tolarjev. Mojster Jakac se je po besedah izvrstnega poznavalca njegove ustvarjalnosti dr. Milčka Komelja zelo zgodaj ukvaijal s tradicionalno temo kurenta, ki je v njem zbujal poseben odnos do ustvaijanja. Slika Poslušalka pa predstavlja njegovo ljubezen do glasbe, gre za tri osebe, ki jih je ujel pri poslušanju glasbe. Direktor Narodne galerije in strokovni vodja Sveta Galerije Božidaija Jakca dr. Andrej Smrekar pa nam je zaupal, da je galerija pridobila še nekaj dragocenih del, ki jih bodo na ogled postavili v začetku prihodnjega leta.
Ob tem so po seji sveta javnosti predstavili uresničene programe in dosežke letošnjega leta ter načrte za prihajajoče leto. Kot izpostavlja direktor Božič, so na svetu galerije po-
sebno pozornost namenili likovnemu programu in projektom, ki so bili
ga, zdaj galerijskega kompleksa. Za konec pa Božič dodaja: “V letoš-
uresničeni v nekdanji samostanski cerkvi v okviru izmenjav med ko-stanjeviško galerijo in likovnim prostorom v Zagrebu. V prihodnjem letu bodo nadaljevali z likovnimi projekti tako v cerkvi kot v Lamutovem likovnem salonu, posebej pa se pripravljajo na temeljito celostno prenovo nekdanjega samostanske-
njem letu smo pridobili vse dokumente za celostno prenovo, v teh dneh tudi gradbeno dovoljenje. Tako so zdaj zagotovljeni vsi pogoji, da z javnim razpisom izberemo izvajalca, ki bo ta dela v prihodnjih letih, verjamemo, da uspešno, zaključil.”
Suzana Vahtarič
Pravi jazzovski praznik v Krškem
Krško - V veliki dvorani Kulturnega doma v Krškem so v času koncerta ljubitelji jazza lahko dobesedno uživali v izvrstni predstavi Big Banda RTV Slovenca in njihovega gosta, izjemnega trobentača ameriškega rodu Bobbyja Shewa. Bobby Shew je v svoji dolgoletni karieri sodeloval z eminentnimi glasbeniki, kot so Tommy Dorsey, Woody Herman, Buddy Rich, Paul Anka, Horace Silver in Oliver Nelson, če naštejemo samo nekatere.
Ob neki priložnosti je legenda swing trobente Clark Terry o Bob-byju Shewu in njegovi glasbeni vsestranskosti dejal: “Ni jih dosti na tem svetu, ki lahko igrajo lead trobento, imajo izreden nastavek in so izjemni solisti v vseh stilih, poleg vsega pa še čudovito igrajo krilni-co. Bobby pokriva cel spekter.”
Big Band RTV Slovenija - včasih smo ga poznali pod imenom Plesni orkester Radia Ljubljana - je prav gotovo ena najstarejših tovrstnih zasedb v Evropi, saj je lansko leto praznoval že svoj 55. rojstni dan. V njem je dozorelo kar nekaj slovenskih jazzistov, s svojim znanjem in z zanosom pa gaje na visoko raven povzdignil prav Jože Privšek, dolgoletni umetniški vodja in dirigent, ki gaje po upokojitvi zamenjal pozavnist Lojze Krajnčan.
Bobby Shew pogosto gostuje z glasbenimi skupinami z vsega sveta, tokrat pa je kot gost Big Banda RTV Slovenija v Krškem gostoval prvič. Številno občinstvo je v veliki
Bohby Shew in Big Band RTV Slovenija v dvorani KD Krško
dvorani Kulturnega doma imelo resnično kaj slišati. Kljub temu, daje tudi ameriški jazzist že slišal za najuspešneje tovrstne slovenske zasedbe, med katere po besedah Lojzeta Krajnčana spada tudi Big Band Krško, je bil nastop prav gotovo ne-
ponovljiv v svoji enkratnosti. In kakšno je bilo po koncertu mnenje več sto ljubiteljev jazza - želimo in zaslužimo si več tako dobrih koncertov. In prav imajo.
Danilo Koritnik
V Pišecah v spomin trem velikanom
Pišece - Z jubilejem - 15 let delovanja ženskega zbora Kulturno društvo Orlica Pišece - so se na predvečer obletnice rojstva Franceta Prešerna v Pišecah spomnili kar treh velikih mož. S slavnostnim koncertom so obeležili še jubilej blaženega škofa A tona Martina Slomška in rojaka, katerega obletnico rojstva prav tako obeležujemo v teh dneh - jezikoslovca Maksa Pleteršnika.
Pišečke žene ves čas uspešno nastopajo pod vodstvom istega zborovodje Vinka Žerjava, ki so se mu za trud oddolžile z izvrstno izpeljanim koncertom, poimenovanim “Naša prihodnost". Z lepimi mislimi je prisotne skozi večer vodila vizionarka Jožica Zupančič. Pod vodstvom učiteljice glasbene vzgoje Mateje Rožman je polno dvorano večnamenskega doma prijetno presenetil zborček najmlajših. Pridružili so se jim še starejši sošolci, prijetni zvoki citer pa so prihajali izpod prstov učenk Glasbene šole Brežice, Anite Strgar, Tinke Budič in Ana Marije Hribar.
V slovo so zapeli in zaigrali še vsi skupaj, od najmlajših do slavljenk. Simona Rožman Strnad z območnega Sklada za ljubiteljske
kulturne dejavnosti pa je slavljenkam podelila Gallusove značke za dolgoletno neprekinjeno ukvarjanje s petjem; bronaste so za več kot 5-letno prepevanje prejele štiri članice zbora, srebrne za več kot 15-let-no pa preostale. Edina, ki tovrstnega priznanja ni prejela, je bila pred-
sednica Kulturnega društva Orlica Pišece in duša zbora Ivanka Zupančič, njej namreč samo malo manjka do zlata. Zato pa se ji je sklad za njen nenadomestljiv prispevek k razvoju petja v krajevni skupnosti zahvalil s prelepim šopkom.
Suzana Vahtarič
"\

Obeležitev 250-letnice smrti skladatelja J. S. Bacha
Krško - Ob 250-letnici smrti velikega skladatelja Johanna Sebas-tiana Bacha so v dvorani Glasbene šole Krško pripravili koncert “Večer z Bachom”.
J. S. Bach je bil nemški skladatelj in že za svojega življenja cenjen organist. Bilje ustvarjalno nenavadno domiseln, mojstrsko je obvladal kompozicijsko tehniko, kar nedvomno kažejo njegove številne instrumentalne skladbe, njegova ustvarjalnost pa ni bila zavezana srednje-' veškim misticizmom. Komponiral je preludije, fuge, to-ccate za orgle,
suite violinske Nastop učenk Glasbene šole Krško koncerte ter posvetne in cerkvene kantate. Na koncertu so nastopili učenci glasbenih šol Krško, Brežice in Novo mesto ter predstavili nekaj najznamenitejših Bachovih del, kar je številno občinstvo v očitno premajhni dvorani glasbene šole z navdušenjem pozdravilo. D.K.
Nehote je letošnji december nenavaden, ko se je vanj zalezel prešernovsko vajen februar. Kar pomeni, da se vsi, ki se profesionalno ali ljubiteljsko sučemo po kulturnih brveh, ubadamo z življenjem ih delom dr. Franceta Prešerna. Obojega smo se po slovenskih kotih in kotičkih lotili vsak na svoj način. In si vsi želimo biti izvirni. Odprtih glav. Si želimo pohval in veliko vzhičenega občinstva. Kar je na nek način razumljivo. Vložen trud, odrivanje okrnjenega prostega časa, piljenje tekstov, lepa izgovorjava, igralski nastop. Edino novo, skoraj zares izvirno je, da imamo ta čas priložnost živeti ob pesnikovi dvesto letnici rojstva. In drugo, daje skoraj polovici Slovencev iz vseh dosedanjih prešernovanj bore znanega. Ali celo nič. Delu slovenske populacije pa so znani le pesnikovi rojstni podatki, Vrba, Povodni mož, Zdravljica, da se je opijal in bil večkrat nesrečno zaljubljen. Ob tem še trpeči spomini na mučno guljenje katere njegovih pesnitev. Tipično. Vzrok za tipičnost pa kar boleče znan.
Ampak, pred 200 leti so se rodili trije Slovenci, ki so vsak na svojem področju zaznamovali svoj čas in vsi trije v neločljivi navezavi na slovenščino. V Idriji, 7. februarja Jožef Blaznik, najboljši slovenski tiskar in založnik. V njegovi tiskarni so natisnili Prešernov Krst pri Savici in njegove Poezije. V Slomu pri Ponikvi se je 26. novembra rodil Anton Martin Slomšek. Ob svojem svetniš-tvu ima še velike posvetne zasluge, zlasti, da velik del Štajercev še vedno govori slovensko in da je ta dežela del Slovenije. V Vrbi se je 3. decembra rodil France Prešeren, ki je slovenščino povzdignil v jezik visoke literature.
Ki bi jo že lahko naredili mikavno. S srcem. Velikim, kot ga je imel Prešeren. Saj je živel življenje kot ga živimo mi. Povsem vsakdanje s stiskami in redko prešerno. Z njim vred odprti in zaprti. Sproščeni in nesproščeni. Z razliko, da si je vzel čas za premislek, kako bo kaj bo zapisal.
In je, kje kdo, ki ni občutil srčnih ran? Ali, ki se mu ni razvezalo ob kozarcu vina?
P.s.
“ Dragi France, mi veš povedat, kateri decemberski svetnik bo uresničil srčno željo - žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak -? Nič ni novega na tem svetu In sem najbolj srečna zvečer, ko lahko zapnem zadnji gumb na pižami in uidem svetu pod debelo odejo. Nasvidenje v prešernem letu, dragi moj!”
N. Jenko S.
Sli
GLASBA
r

mmmM
intervju
IS
lestvice

Kralj Matjaž postal je milijonar
Spet imamo kralja Matjaža. Vrnil se je! Pa ni iz pravljičnega sveta, ampak iz glasbenega Sliši na ime Matjaž Vlašič, ki ustvarja in dela najboljše skladbe pri nas, prav tako za najboljše izvajala'. Njegove skladbe zmagujejo na festivalih in pred kratkim je kot avtor skladbe “Ni mi žal” v izvedbi Nuše Derenda iz Artič, zmagal na HIT Festivalu v Ljubljani in dobfl v roke ček za milijon tolarjev, ki pa ga je takoj “podaljšal” še za dodatnih 250.000 SIT, saj je prav tako avtor tretje uvrščene skladbe, ki jo je na HIT Festivalu izvajala skupina Victory.
Matjaž, zate bi lahko rekla, da si glasbenik “širokega spektra”. Poznam te namreč že vrsto let, še iz časov, ko si bil član uspešne najstniške skupine Pink Panter, nato ene najpopularnejših in najuspešnejših skupin pri nas nasploh -skupine Pop design, po razpadu te skupine, pa si se povzpel med skladatelje prve lige pri nas. Mnogi pa sploh niti ne vedo, da imaš tudi izjemne glasovne sposobnosti?
Hvala za kompliment. Sam se nikoli nisem imel za ne vem kakšnega pevca, je pa ies, da rad pojem.
Kaj je biti lažje, oziroma težje, član neke skupine, prihajati im imstope, ali ustvaijati glasbo?
Vse je enako lahko in težko. Pomembno je, da delo opravljaš kvalitetno in z veseljem.
V čem si ti bolj srečen in zadovoljen?
Veseli me vse, kar je povezano z glasbo. Zadnje čase me še posebej motivira igranje v živo z dobrimi glasbeniki.
Napisal si vrsto uspešnic in tudi prispeval najpomembnejše k vzponu številnih slovenskih zvezd. Najprej za skupino Pop design, nato si “vzel v roke” Vilija Resnika.
Prepričan sem, daje dobra pesem osnova za uspeh nekega izvajalca. Vendar je brez profesionalnega poslovnega pristopa, sreče in talenta, tudi pesem premalo.
Meniš, da bi bila njegova kariera tako bleščeča, če bi zanj pisali drugi avtorji?
Na to je nemogoče odgovoriti. Lahko bi bil manj ali pa še bolj uspešen.
Bil si tudi na Evrosongu, saj je Vili s tvojo skladbo NAJ BOGOVI SLIŠIJO predstavljal našo državo na Evrosongu v Angliji.
Sodeloval sem na EVROSONGU v Birminghamu v Angliji. Vili je odličen pevec in njegova
skladba seje prijela zelo dobro. Odziv je bil dober.
Bi bila tvoja avtorska pot tako uspešna, če ti pri tem ne bi pomagala tvoja žena Urša Vlašič, ki piše izjemna besedila?
Ne vem. Upam da bi bila, ker verjamem v naše tekstopisce in z njimi tudi veliko sodelujem.
Sta čudovit in zelo uspešen avtorski tandem, kakršnih je malo pri nas, oziroma, če sem odkrita, sta edina?
Sva običajen zakonski par, ki se trudi, da svoje delo opravi čimbolj kvalitetno.
Kako usklajujeta vse skupaj, saj sta starša, imata dva sina, prav v teh dneh je vajina družina dobila novega člana družine?
Za enkrat brez večjih težav in upam, da bo tako tudi v prihodnje.
Je težko biti velika zvezda in hkrati še dober mož, oče?
Na žalost pri nas ni velikih zvezd, sploh pa med avtoiji ne, saj se nas skoraj ne omenja, pravzaprav le redkokdaj. Mi delamo bolj v ozadju, je pa res, da brez dobre skladbe ni hita. Težje je biti dober mož.
Se morda strinjaš, da za uspešnim moškim stoji uspešna ženska. V tem primeru je to seveda tvoja žepa Urša?
Se strinjam. Moja žena mi stoji ves čas zelo ob strani, sicer pa tako in tako skladbe ustvarjava skupaj. Ona se bolj ukvarja s teksti, jaz pa z glasbo in vedno mi je v pomoč.
Urša je včasih tudi pela, poznamo jo kot URŠO DRINOVEC. Kako, da tega ne počne več, saj bi dobila hite iz prve roke? Si ji to morda prepovedal, ali si tega enostavno več ne Želi?
Urša je končala Akademijo za glasbo - smer klavir in je našla večje veselje v poučevanju mladih pianistov in v pisanju besedil. Tukaj je zelo dobra.
Ustvaril si že veliko zvezd, i’ zadnjem času pa je tvoj največji adut NUŠA DERENDA. Z njo si se kot avtor predstavil v novi, drugačni luči. Hočem reči, da se mi zdijo te skladbe čisto nekaj drugega kot tiste, ki si jih pisal prej.
Te skladbe so drugačne zato, ker je tudi Nuša Derenda drugačna od ostalih pevk, s katerimi sodelujem. Delal sem recimo s Heleno Blagne, Natalijo Verboten, Čeno.
Si pri Nuši dobil poseben navdih, ker je tako dobra pevka, ali si takšne dobre skladbe ustvaril zgolj slučajno?
Skladbe pri meni nastajajo na različne načine. Nušine pevske kvalitete pa so dodatna motivacija, ki jo vsak avtor potrebuje.
Kako pa pri vaju nastaja pesem? Najprej glasba, pa potem besedilo, ali morda vse naenkrat, ali pa najprej besedilo in potem ostalo?
Najprej nastane osnovna glasbena ideja ki se postopoma razvija v pesem (glasbo). Ker kot družina seveda živimo skupaj, žena in sin spremljata nastajanje glasbe že od samega začetka. Tako lahko besedilo
nastaja in dozoreva skupaj z glasbo.
Mnenja sem, da je za uspešnost nekega izvajalca potrebna dobra skladba. Izvajalec je, če je skladba seveda dobra, lahko zelo popularen, uspešen. Kaj pa to pomeni za avtorje? Se strinjaš z mojo trditvijo, da je avtor r tem primeru potisnjen v ozadje, da se o tem pri nas premalo govori?
Strinjam se s to trditvijo in upam na boljše čase za avtorje.
Če bi bil še enkrat na začetku svoje glasbene kariere, kaj bi spremenil na svoji poti, če bi sploh kaj spreminjal?
Kot verjetno vsak, bi kakšno malenkost spremenil. Vendar sem s svojo glasbeno potjo zadovoljen.
In če bi imel možnost, kako bi pomagal mladim glasbenikom, bi morda iskal talente po šolah, ulicah ?
Pri nas se premalo ukvarjamo z mladimi talenti, kaj šele, da bi jih sistematično iskali. Tudi sam prihajam do spoznanja, da preveč časa zapravim za že uveljavljene pevce.
In če bi ti na televiziji ponudili, da pripraviš show oddajo, kakšiui bi ta bila?
O tem nisem nikoli razmišljal. Ponudbo verjetno ne bi sprejel.
Morda bi bilo za bralce zanimivo zvedeti še to, ali morda pripravljaš za sceno kakšno novo zvezdo?
Trenutno pripravljam pesmi za neko mlado skupino, ki bo po mojem prepričanju prava osvežitev na naši sceni. Kaj več za enkrat nimam v načrtu.
In kaj bosta Matjaž in Urša svetovala svojim otrokom, ko se bodo odločali za poklic? Morda glasbeno pot?
Želim si, da bi moji otroci izbrali poklic, za katerega bi imeli nadarjenost in veselje in ki bi jim hkrati nudil normalno kvaliteto življenja.
Majda Arh-Sevšek
A
radio/br.ežice
f vm 9** 7 k» nm» mm
/
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	NI MI ŽAL - NUŠA DERENDA
2.	ZJOČI SE - MARJAN NOVINA
3.	HOČEM TE NAZAJ - SEBASTIAN
4.	EN KORAK - AVIA BAND
5.	NE POZABI - LEYLA
6.	POMISLI NAME - MAJDA ARH
7.	NEVIHTA - RITEM PLANET
8.	VZEMI ME V NAROČJE - FOXY TEENS
9.	SONCE-SENDI
10.	SMEH IN SOLZE - JAN PLESTENJAK
TUJA LESTVICA
1.	SHAPE OF MY HEART - BACKSTREET BOYS
2.	FUOCO NEL FUOCO - EROS RAMAZOTTI
3.	DON’T TELL ME - MADONA
4.	BEAUTIFUL DAY - U2
5.	GROOVEJET - SPILLER
6.	LET LOVE LEAD THE WAY - ŠPICE GIRLS
7.	COULD I HAVE THIS KISS FOREVER - W. HOUSTON & E. IGLESIAS
8.	KIDS - ROBBIE WILLIAMS & KYLIE MINOQUE
9.	DA JE DO MENE - GIULIANO
10.	TAKE ON ME-Al
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
1.	MAMINO SLOVO - ans. Rogla
2.	TAM, KJER MURKE CVETO - ans. Ekart
3.	KRJAVELJ JE ŽIVEL - ans. Krjavelj
4.	ZA LUNCO - Mesečniki
5.	NAŠA DRUŽINA - Kvintet Dori
\ KUPON ZA GLASOVANJE
slovenska narodna glasba
Domačini v Nemčiji
Narodnozabavni ansambel Rožmarin iz Brežic je v novembru na povabilo Kulturno športnega društva slovenskega društva “ PLANINKA “ iz Ravensburga gostoval pri njih. Člani ansambla, od aprila tega leta, v novi prenovljeni zasedbi nastopajo po Sloveniji in v tujini in s svojim širokim repertoarjem narodne in zabavne glasbe zabavajo tako mlade kot tudi starejše poslušalce.
Na veselem Martinovanju sta sodelovali tudi istoimensko društvo iz Randolfzella ob Bodenskem jezeru in slovensko kulturno društvo “ LIPA “ iz Tutlingena, ki na takih in podobnih družabno kulturnih srečanjih utrjujejo vezi med zdomci in domovino. Da so člani ansambla Rožmarin resnično dobro poskrbeli za razpoloženje naših zdomcev, pričajo tudi vabila ansamblu na podobna srečanja v prihodnosti.
Slovenska polka in valček 2001
Objavljen je razpis za festival Slovenska polka in valček in sicer do 10. januarja 2001. Prijave morajo vsebovati dva izvoda notnega zapisa skladbe s podpisanim besedilom, dva izvoda natipkanega besedila, dokončen ali demo posnetek skladbe ter predlog za izvajalca. Avtorji morajo biti državljani Republike Slovenije, besedila pa morajo biti v slovenskem jeziku oziroma v katerem od narečij. Oddaja Slovenska polka in valček 2001 bo 31. marca 2001. Podeljene pa bodo tudi številne nagrade. Prijave pošljite na naslov: Televizija Slovenija, Razvedrilni program, za Slovensko polko in valček 2001, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana.
^tiki - dobitniki I. nagrade za naj valček leta 2000
SLAPOVI z rožami
Najboljši in najlepši - bi lahko zapisal za mlado skupino Slapovi in njihov valček Rože z domačega vrta. Poslušalci Radia Slovenija so izbrali ravno to pesem za Naj vižo 2000, priljubljena in na vrhu pa je tudi na lestvici našega radia. Skladbo sta napisala Jože Skubic in Ivan Sivec, priredbo pa kar sami člani ansambla. Za novi hit skupine Slapovi je bil posnet že tudi videospot. Snemanje je potekalo v vasici Krka na Dolenjskem na domačiji Javornik pod taktirko Mitje Novljana in snemalca Jureta Čemeča. Vsaka skladba pa je, kot pravijo fantje, nekaj posebnega. Po osmih letih so posneli instrumentalno polko, v pesmi Komu je bolje so povabili k sodelovanju mešani pevski zbor
tudi polka
Snežne jame, ki opeva naj višje ležeče jame v Sloveniji. Nova plošča bo tako zopet prinesla nove uspešnice skupine Slapovi, ki bodo segle do src poslušalk in poslušalcev. Kot posebnost so, poleg 12 skladb, zgoščenki dodali tudi dva videospota, ki si jih bodo poslušalci lahko ogledali s pomočjo računalnika. Sicer pa fantom veliko pomeni, da jih imajo ljudje radi in da so v zadnjem desetletju stopili ob bok tudi najboljšim in prejeli za svoje delo diamantno ploščo. Andrej Gačnik, Jože Skubic, Martin in Gregor Štibernik ter Robi Kuhelj bodo tako zadnje dneve letošnjega leta preživeli delovno s promocijo svoje nove zgoščenke in morda se pojavijo tudi v naših krajih. Najdaljšo noč pa bodo preživeli delovno, seveda v Ormožu. S.P.
Glasujem za slovensko pop skladbo:____
Glasujem za tujo skladbo:_____________
Glasujem za narodno zabavno skladbo:.
Moj naslov:___________________________
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Srečni začetek HIT festivala v Ljubljani
Ljubljana - V Cankarjevem domu smo se v soboto, 25. novembra, prvič v zgodovini zemeljske oble, potili stari glasbeni mački in seveda tudi mačke in številni mladi upi slovenske glasbene scene. Med osemnajstimi finalisti je tri od štirih žirij najbolj prepričala naša domačinka Nuša Derenda z izpovedno ljubezensko balado Ni mi žal, katere avtor Matjaž Vlašič, je v žep spravil dobesedno milijon tolarjev. S tem smo Slovenci dobili novega milijonarja. Na drugo mesto se je uvrstila skladba En korak skupine Avia Big Band iz Ljubljane, tretji po številu glasov pa so bili simpatični fantje z imenom Victory, s skladbo Ona je kot sladka kava, dobili so 500.000 SIT, katere avtorje prav tako Matjaž Vlašič, tako da se je njegovo bogastvo povečalo še za dodatnih 250.000 SIT. Tudi Nuša ni odšla domov praznih rok. Za najboljšo izvedbo je dobila nagrado 300.000 SIT. Nuša je bila na koncu zmage zelo vesela, saj se je tako ne bo več držal sloves “večno druge” zmagovalke. Zmago si je resnično zaslužila. Podeljene so bile tudi tri nagrade za besedila in sicer prvo si je prislužila.Miša Čermak za skladbo Verjemi vase, drugo Janez Hvale za skladbo Dan, ki se prebuja ter tretjo Bakan za skladbo Zate bi. Naj omenim še nagrado za najboljšo priredbo, ki si jo je za skladbo En korak skupine Avia Big Band prislužil Martin Štibernik.
Skladbe so ocenjevale kar štiri komisije, komisija publike v dvorani, posebna komisija izbranih v dvorani, komisija avtorjev skladb ter glasovanje po televotingu, kjer je zmagala moja malenkost - Majda Arh. Tudi to ni slabo, razlika je le v tem, da tu pač ni bilo denarne nagrade. Pa nič za to, saj kot pravi stari pregovor - ni vse v denarju!
Začetek je torej srečen in organizatorji festivala - Radio HIT Domžale, so z izidom nadvse zadovoljni. Baje bo novi razpis za naslednji HIT festival 2001 prav kmalu, tako da se bodo avtorji za festival zares temeljito pripravili.
Majda Arh-Sevšek
ŠPORT
SavaGfos, 6.12.2000
atletika
Rafko Povhe: trener AK Sevnica
Sevnica - V prejšnji številki našega časopisa smo na kratko zapisali, da je trener Atletskega kluba Sevnica Rafko Povhe že šesto leto zapored prejel priznanje Atletske zveze Slovenije za svoje dolgoletno delo. Rafko Povhe je znan športni javnosti ne le v svoji Sevnici, ampak tudi daleč izven nje. Po svojih nnjboljših močeh se, glede na slabe pogoje dela trudi, da bi svojim varovancem, med katerimi izstopa najuspešnejši sevniški atlet in velik up Borut Veber, omogočil čimveč primernih treningov. Vsi skupaj P8 upajo, da bodo tudi v Sevnici čimprej zgradili atletski stadion. In kdo je mož, ki je že šesto leto zapored prejel priznanje za svoje dolgoletno delo?
Rafko Povhe, kje so začetki vašega dela v atletiki?
še posebno zdaj jeseni. Ostale tre- vodi poslanec Branko Kelemina, ninge pa opravljamo kar na cesti.”	ki je zdaj tudi naš predsednik.
“Moji začetki segajo v sezono 1989/90, takrat je v Sevnici še delovala atletska sekcija, klub pa smo ustanovili leta 1992. Od takrat pač delam kot trener in se dobro znajdem, saj sem v svojem, sevniškem okolju, seveda pa se srečujem tudi z različnimi težavami. Rezultati so bili doslej dobri, so dobri in upam, da bodo še boljši.”
Omenili ste težave, te so v Sevnici resnično velike, navsezadnje so vaši pogoji dela vse prej kot normalni.
“Ja, res je. Pogoji za delo so res slabi, ne, kar se tiče stadiona, temveč tudi drugače zelo težko delamo. Res je, da je napredek v Sevnico pripeljal ceste, a je le nekoliko zavrl normalni razvoj našega dela. Zdaj je žal povsod sam beton. Le ob Savi imamo kos zemlje, mi mu pravimo ob savski šoli. Tam je steza dolga 110 metrov, je iz “leša”, uporabljamo pa še bližnji park, ki ima dobrih 600-700 metrov dolžine. A nam je zdaj že dvakrat voda odnesla tisto, kar smo imeli. Nekaj smo sicer sanirali. Po prvi povodnji smo stezo še kar uredili, po drugi pa nam še vedno ni uspelo popraviti vsega, saj je “leš“ precej poškodovan, drugi del steze pa je poln blata,
bili tudi v Brežicah. Sicer je zdaj čas zimskih priprav, za vnaprej pa se bo potrebno dogovoriti z AK Fit Brežice, ki ima nam najbližji stadion, potem pa nam bo vendarle nekoliko lažje.”
In kakšna je vaša perspektiva kot trenerja za v bodoče?
Borut Veber in trener Rafko Povhe
To so resnično velike težave. Pa vendarle, ali imate kakšno perspektivo za vbodoče?
“Mislim, da je človek v začetku zadovoljen z vsem, a potem, ko se pokažejo rezultati, ki so na neki višji ravni, so seveda tudi pogoji zelo pomembni. Seveda imam upanje, drugače verjetno ne bi vztrajal, in prepričan sem, da bomo nekoč imeli stadion. Ne vem sicer kdaj, a vem, da bomo, sicer ne bi več delal. Ustanovljen je bil že iniciativni odbor, ki ga
Skratka, mislim, da upanje je, sicer pa smo dali tudi že prvo prošnjo na Oddelek za prostor in okolje, ki naj bi poiskal primemo lokacijo za stadion. Res je, da zaenkrat še nismo dobili odgovora, potrebno bo nekoliko preganjati, kajti ti mlini počasi meljejo, a mislim, da vseeno stadion bo! Potem pa nam ne bo več treba gostovati na bližnjih stadionih. Nekaj časa smo gostovali v Radečah, vozili smo se tudi v Novo mesto, skoraj vsak dan, tako dopoldne kot popoldne, no, letos pa smo
“Perspektiva? No, o tem pa nisem ravno premišljeval. Pač delam iz dneva v dan. Vsekakor pa je prvi cilj, da vendarle pripeljem kakšnega atleta, morda prav Boruta Ve-berja, na neko visoko raven in da tudi ostali vidijo, da se to da, in da gredo po njegovi poti. Kajti med mladimi je precejšnje zanimanje za atletiko, še posebej pri najmlajših, žal pa se kasneje v najstniških letih to nekoliko spremeni, ker pač spoznajo še druge vidike življenja. In kdor ni športnik po srcu, in ker je atletika resnično garanje, ponavadi odneha. To se vidi še posebej pri dekletih. Velika težava pa so tudi trenerski kadri, saj se največkrat zgodi, da ostanem sam. Čeprav se ravno v teh dneh veselim prihoda izkušenega trenerja za metalce Rafka Draška iz Radeč. Kdor ne ve, je Rafko treniral Roberta Terška, osemkratnega državnega prvaka v metu kopja. In tako mi bo veliko lažje, tako na strokovnem področju kot pri reševanju težav. In mislim, da nama bo uspelo!”
ju-jitsu
Dvakrat srebro za Slovenijo
Kopenhagen - Pod okriljem mednarodne jiu-jitsu zveze je potekalo svetovno prvenstvo v jiu-jitsu. Prvenstva se je udeležilo petindvajset držav, med njimi tudi reprezentanca Slovenije, ki jo je vodil Stane Preskar. Vodstvo reprezentance je bilo z nastopom slovenskih tekmovalcev zadovoljno, izjemen uspeh pa sta vsekakor dve srebrni medalji.
Med člani slovenske reprezentance so bili tudi tekmovalci iz Posavja, in sicer se je iz Društva borilnih veščin Ippon Sevnica prvenstva udeležila Katja Urek, ki je v kategoriji ženske borbe do 55 kg zasedla deveto mesto, medtem ko sta na petem mestu tekmovanje zaključila Dejan Kink in Gorazd Kostevc iz Društva borilnih veščin Katana Ten team Globoko, in to v prikaznih tehnikah “duo sistema”.
Najbolj odmevni v slovenski vrsti sta prav gotovo srebrni medalji, ki sta ju osvojila člana Policijskega kluba borilnih veščin Celje Peter Petrovič v kategoriji moški do 69 kg, ki je v finalu zaradi poškodovane mišice tekmo predal, in Peter Bevc v kategoriji moški do 85 kg, ki je le za las izgubil naslov svetovnega prvaka, saj je bil rezultat po končnem obračunu 7:6 v korist nizozemskega tekmovalca Roba Hansa.
Odlično so se predstavili tudi preostali slovenski reprezentanti: Urška Tferžan v kategoriji žeaske do 62 kg, ki je bila peta, Primož Manojkmč v kategoriji do 62 kg z desetim mestom in Dragan Milutinovič z devetim mestom v kategoriji do 77 kg. Vsi omenjeni so člani celjskega policijskega društva borilnih veščin.
Žal med nastopajočimi tokrat ni bilo kar štirih članov Društva borilnih veščin Katana Ten team Globoko, ki so se tik pred odhodom na Dansko poškodovali in so zato ostali doma. Sicer pa je bil tokratni uspeh Slovenije odlična promocija naše države in sloveaskega jiu-jitsa, med drugim tudi zaradi bližajočega se sedemdnevnega mednarodnega seminaija, ki ga v mesecu februaiju prihodnje leto na Rogli oiganizira Jiu-jitsu zveza Slovenije. K.M.
/
		t*	'	_		
'\	■		
Polovico reprezentance so sestavljali tekmovalci DBV Katana Ten team Globoko. Direktor reprezentance je bil Stane Preskar, trener Tine Bratanič in uspešna tekmovalca, peta na svetu v moških parih Gorazd Kostevc in Dejan Kink.
mali nogomet
Mali nogomet vse bolj priljubljen tudi v Brežicah
Brežice - Klub malega nogometa Nakani Brežice ima že nekajletno tradicijo. Leta 1998 so se imenovali MNK Road Bar in v občinski ligi osvojili četrto mesto. S prihodom novih igralcev pa je že leto kasneje ekipa osvojila naslov prvakov občinske lige.
Na številnih turnirjih, ki so se jih udeležili, so bili vedno pri vrhu, na najmočnejšem med vsemi, Dnevnikovem turnirju, pa so osvojili štiri zmage in bili dvakrat poraženi, in sicer proti ekipama Trimin Naklo in Lek Baru, ki sta bili kasneje tudi finalistki tega turnirja.
Tudi v letošnji sezoni se ekipa Kluba malega nogometa Nakani Brežice udeležuje Dnevnikovega turnirja. Tako so na prvi tekmi zmagali proti ekipi MNK Taxi In-ter z rezultatom 2:0. Naslednje srečanje bodo Brežičani odigrali v nedeljo.
Maja prihodnje leto jih čakajo še kvalifikacije za vstop v drugo državno ligo, seveda upajo, da
bodo uspešni, saj kot poudarja ustanovitelj kluba in eden od trenerjev Sandi Nakani, je ekipa zelo perspektivna. “Igralci so mladi in pred njimi je še dolga športna pot, je pa med njimi tudi nekaj izkušenih igralcev, tako da če bomo znali združiti mladost in izkušnje ter trdo delo, potem lahko upamo na dobre rezultate.”
Ustanovitelj Kluba malega nogometa Nakani Brežice Sandi Nakani
občni zbor
Nov upravni odbor Atletskega kluba Fit Brežice
Brežice - Na rednem letnem občnem zboru Atletskega kluba Fit Brežice so razrešili stari Upravni odbor, ki se mu je iztekel mandat, za novo štiriletno obdobje pa so potrdili nov Upravni odbor. Dosedanji predsednik Stane Gramc je podal redno poročilo in se ob izteku mandata zahvalil za sodelovanje vsem članpm atletskega kluba, ki so v teh štirih letih dosegli izjemno lepe rezultate, še posebno pa je prav gotovo v letu 2000zvezda brežiškega športa prvi brežiški olimpijec Primož Kozmus.
Nov predsednik kluba je postal dolgoletni atletski delavec in gonilna sila kluba prof. Leopold Rovan. S tem pa so se soglasno strinjali vsi prisotni v dvorani, ki so namesto z dvigom rok, potrdili tako predsednika kot tudi vse ostale člane Upravnega odbora z navdušenim aplavzom. Naloge podpredsednika bo v naslednjem štiriletnem obdobju opravljal Henrik Omerzu, tajnica kluba je Lucija Kevo, blagajniška dela pa bo opravljal Vladimir Kevo. Izvolili pa so še 14 članov upravnega odbora.
Karmen Molan
Nad svojim trenerjem pa je navdušen tudi njegov varovanec Borut Veber. Ta je poudaril, da svojega trenerja izjemno spoštuje, saj je pri svojem delu zelo kakovosten, svoje delo dobro pozna in mu pomaga pri doseganju odličnih rezultatov. Ob tem je Borut poudaril, da so pogoji za delo resnično nemogoči, a zaveda se, da trenutno ne gre drugače, seveda pa upa, da se bo to kmalu spremenilo, predvsem pa, da bodo tudi v Sevnici lahko kmalu ponosni na svoj atletski stadion, ki ga resnično potrebujejo.
Navsezadnje sta si Borut Veber in Rafko Povhe zastavila visoke cilje. Nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto in če bo športna sreča naklonjena, predvsem pa dani pogoji dela, morda tudi nastop na olimpiadi leta 2004. Konec koncev pa so v Sevnici tudi drugi mladi atleti, ki trdo delajo, se dokazujejo s svojimi rezultati in si resnično zaslužijo svoj objekt. Upamo in želimo, da se bo želja kmalu uresničila tako trenerju Rafku, katerega delo spoštujejo in nagrajujejo vsako leto tudi na Atletski zvezi Slovenije, kot tudi atletom, ki so s trdim delom in z odličnimi rezultati že zdavnaj dokazali, da si atletski stadion v Sevnici zaslužijo!
Karmen Molan
napovedi
rokomet
9. -10.12.2000- Deveti krog LA SRL, RK Gorenje:RK Dobova
16.-17.12.2000- Deseti krog 1A SRL, športna dvorana Dobova, RK Dobova:RD Slovan;
speedway
15.122000 - Redni letni občni zbor navijaške skupine Hopla team Krško v dvorani PGD Krško ob 19. uri.
strelstvo
Zmagi posavskih ligašev
Brežice - V 1. krogu 3. državne lige v streljanju z zračno puško sta bili uspešni obe posavski ekipi. Brežičani so doma premagali Tre-banjce, Leskovčani pa so bili v derbiju prvenstva le za dva kroga boljši od novomeške Krke.
Končni izid srečanja Kruno Brežice - Trebnje je bil 1.609:1.584. Za ekipo Kruno Brežice so nastopili: Sotler 542, Edi Zakovšek 534, Iztok Zakovšek 533. Srečanje Krke in Leskovca II pa se je končalo s 1.645:1.647. Za ekipo Leskovca so nastopili: Zorko 558, Pavlin 550, Šonc 539.
rokomet
Dobova deseta
Škofja Loka, Dobova - V 7. krogu 1. A SRL sta se Teimo Škofja Loka in Dobova razšla z neodločenim izidom 27:27 (15:10), medtem ko so Dobovčani na domačem terenu v 8. krogu srečanje proti Slovenjegraškem Preventu kljub odlični igri izgubili z 22:32 (10:13).
smučanje
Smučarski sejem
Brežice - V telovadnici Gimnazije Brežice je v organizaciji Športne Zveze Brežice potekal tradicionalni smučarski sejem, na katerem so si obiskovalci lahko ogledali novosti v letošnji smučarski sezoni, na voljo pa je bil tudi “ski servis”. Kot je povedal sekretar Športne zveze Brežice Ivan Gerjevič, je bil obisk na sejmu glede na dejstvo, da snega še nimamo, zadovoljiv. Ponudba pa je bila raznolika, od rabljene do nove smučarske opreme. Strokovnjaki so obiskovalcem ponujali strokovne nasvete, izvedeli so lahko tudi vse o pripravah in vzdrževanju smuči v času smučarske sezone, prav tako pa so na sejmu predstavili tudi olimpijsko kartico, ki prinaša veliko ugodnosti za imetnike kartice.
Posavski ljubitelji snežnih strmin se bodo tudi v letošnji zimski sezoni srečevali na smučišču Planina pod Gorjanci, ki je po besedah Ivana Gerjeviča doživelo nekaj novosti in sprememb, kar zadeva osvetljavo in ureditev smučišč, na smuko je pripravljeno tudi smučišče na Čatežu, ki ga upravlja Športno društvo Razlag Čatež. Tildi to smučišče je že nared za prve smučarje, prenovljena je vlečnica, na obeh smučiščih pa bo tudi v tej sezoni možna nočna smuka. Potreben je le še sneg, ki bo pobelil proge. Tega pa vremenoslovci žal še ne obljubljajo.
Karmen Molan
gimnastika
30. Malejev memorial
Ljubljana - 30. Malejevega memoriala so se udeležile tudi posavske telovadke. In sicer so v kategoriji deklice “B” telovadke gimnastičnega društva Rain Krško v postavi Urška Štus, Vesna Bregar in Nika Močivnik pod vodstvom prof. Marjane Pečar ekipno osvojile prvo mesto s seštevkom mnogoboja 103,50 točke. Posamezno je bila najuspešnejša Urška Štus, ki je zasedla četrto mesto v mnogoboju, najvišjo oceno ja prejela za nastop na parteiju, Vesna Bregarje bila kot posameznica peta v mnogoboju, najvišjo oceno je prejela na bradlji, Nika Močivnik pa ja med posameznicami v mnogoboju osvojila sedmo mesto, na gredi pa ja prejela naj višjo oceno.
Kadetinja Urška Gramc je bila v mnogoboju štiriindvajseta, najvišjo oceno je prejela za sestavo na bradlji. Simona Gnidica je nastopila med mladinkami in je osvojila enajsto mesto, najvišjo oceno je prejela na preskoku, žal pa se je med ogrevanjem poškodovala Maja OljačiČ-medtem ko se je Špela Lubšina poškodovala že dan pred tekmovanjem-Nekaj manj športne sreče so tokrat imele telovadke brežiškega Sokola, ki so bile uvrščene ekipno na četrto mesto tako v kategoriji mlajših deklic kot tudi med kadetinjami in mladinkami. Sicer pa je bila med mlajšimi deklicami najuspešnejša brežiška telovadka Asja Omerzu, k' je osvojila šesto mesto, Kaja Galič je bila pri mladinkah posamezno deseta, Katja Pirš pa je bila deseta pri najmlajših telovadkah, ki so nastopi' le v “A” programu.
Karmen Molan
- stran 11 (----------
KRONIKA
Savaffte, 6.12.2000
Policija in lokalna skupnost skupaj
za večjo varnost
Krško - Generalna policijska uprava ministrstva za notranje zadeve in vodstvo Policijske uprave Krško sta v sejni dvorani Občine Krško pripravila javno tribuno o partnerskem sodelovanju med policijo in lokalno skupnostjo, s katero sta seznanili javnost o novih projektih, ki jih je ministrstvo že pričelo izvajati na nekaterih področjih svojih policijskih uprav.
113 - 113 - 113 - 113
Od 22. novembra do 4. decembra
Prometne nesreče
Na področju Posavja so na Policijski upravi Krško v tem času zabeležili 26 prometnih nesreč, od tega dve z lažjimi telesnimi poškodbami in eno s hudimi, dve sta terjali smrtni žrtvi. Na prvi decembrski dan pa so policisti v Brestanici ustavili voznika neregistriranega vozila ki mu je alkotest pokazal 4,75.
Številne zainteresirane iz vseh treh posavskih občin je v uvodu pozdravil direktor PU Krško Miha Molan in predstavil nekaj statističnih podatkov, ki obeležujejo rezultate dela policije na področju regije Posavje kot tudi na območju celotne države Slovenije. Kot je povedal direktor Molan, v Posavju živimo v povprečju varneje kot državljani drugih regij, kjer imajo policijske uprave svoja središča. Ugotovljeno je namreč, da it je v Posavju sicer ponovno zaz-U nati trend porasta kaznivih dejanj ii predvsem na področju tatvin, ro-;• pov, odvzema motornih vozil, ti-r hotapljenja drog in orožja ter ile-Š galnega prestopanja državne meje, vendar je njihovo skupno števi-e lo bistveno nižje od državnega 4 povprečja. In če upoštevamo tudi o dejstvo, da je preiskanost kazni-4 vih dejanj v Posavju višja kot c< drugje v državi, bi trditev, da v : naši regiji živimo varneje, utegnili la še kako držati.
0 Direktor PU Krško Miha Molan je ob tej priložnosti predstavil tudi letošnje podatke in ugotovitve, ki sojih policisti in drugi delavci služb za notranje zadeve za-
beležili v prvih desetih mesecih letošnjega leta in jih primerjal z rezultati preteklih let. Kot največje probleme je izpostavil strahovito naraščanje primerov ilegalnega prestopanja državne meje, tihotapljenja drog in orožja ter povečanja števila prometnih nesreč s smrtnim izidom. Tako je bilo na področju Posavja v lanskem letu 14 primerov smrti v prometnih
nesrečah, medtem ko je v letošnjem letu v prometnih nesrečah umrlo že 21 oseb. Kot je navedel, je prisotnost alkohola dokaj pogost vzrok nesreč, saj je v naši regiji v povprečju celo nekaj višji kot velja ta odstotek za področje celotne države.
Prisotnim pa je o partnerskem sodelovanju in o novem projektu ustanavljanja posvetovalnih teles
Javne tribune se je poleg Številnih občanov udeležilo tudi veliko vodstvenih delavcev policije in policistov.
I	Črna noč 27. novembra
n Čatež, Libna - Noč z nedelje na ponedeljek je v Sloveniji minila dokaj mimo, tudi kar se tiče g prometnih nesreč, ki jih policisti niso zabeležili veliko, a v Posavju sta dve končali tragično.
V prvi je 64-letni B.D. iz Ljublja-w ne vozil osebni avto pohitri cesti HI iz smeri Obrežja proti Ljubljani. Ko je pripeljal v neposredno bližino pri-■ ključka Čatež ob Savi, je na hitro p cesto pred njim zapeljal neznani voznik, ki ga kot povzročitelja nes-rcče policija še vedno išče. Da bi se izognil Učenju, je Ljubljančan zavil na nasprotni vozni pas, vendar je izgubil oblast nad vozilom. V tem času .a Je iz smeri Ljubljane pravilno pripeki ljul voznik tovornega vozila s pol-Priklopnikom iz Makedonije, ki seje Učenju poskušal izogniti, a mu kljub Oviranju trčenja ni uspelo preprečiti. Voznik B.D. je z levim bočnim de-lom vozila Učil v prednji del tovomja-’ ka in v nesreči zadobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. IVi nesreči so posredovali tudi gasilci Poklicne gasilske enote (PGE) iz 11 Krškega, ki so nudili razsvetljavo in cestišče posuli z absorbentom, cesta Pu je bila več kot Ui ure zaradi ne-sreče zaprta. Na udeleženih vozilih & je po prvi nesUokovni oceni škode približno 3,5 milijona tolaijev. Ob tem PU Kriško naproša more-
bitne priče prometne nesreče, da pokličejo na telefonsko številko 113 ali na najbližjo policijsko postajo.
Druga nesreča s smrtnim izidom seje zgodila le uro in pol kasneje, ko je okoli 23. ure 47-letni J.S. iz okolice Brežic vozil ptiregionalni cesti Bre-žice-Krško proti Krškem. Izven naselja Spodnja Libna je zapeljal z desnim prednjim kolesom na makadamsko bankino, nato pa sunkovito zavil nazaj na vozišče, kar je imelo za posledico, pišejo v poročilu iz PU
Krško, da je vozilo začelo bočno zdrseti. Ustavilo gaje drevo pod cesto. Voznik je v nesreči zadobil tako hude posledice, daje na kraju nesreče poškodbam podlegel. Iz zverižene pločevine (na fotografiji) so ga morali potegnili gasilci PGE Krško.
To noč pa so gasilci PGE nudili pomoč tudi dvema tovornima voziloma v Spodnji Libni, ki sta zgrešili obvoz, postavljen zaradi omenjene prometne nesreče, in obtičali v blatu na razmočenem terenu. S.V.
spregovorila svetovalka ministra Marija Mikulan. Kot je navedla, je pravno-formalna osnova za partnersko sodelovanje policije in lokalne skupnosti 21. člen Zakona o policiji, kjer so opredeljene možnosti, načini in pogoji takega sodelovanja. Generalna policija na nekaterih svojih regijskih izpostavah skupaj s policisti iri predstavniki javnega življenja že ustanavlja posvetovalna telesa, katerih namen ni ukvarjanje z ugotavljanjem in raziskovanjem posameznih anomalij v družbi, pač pa predvsem preventivno delovanje in ugotavljanje vzrokov, zakaj do posameznih kaznivih dejanj v neki sredini sploh prihaja. Kot je dejala, gre za porazdelitev nalog in odgovornosti vseh in vsakogar v okviru njegovih pristojnosti.
Javne tribune so se udeležili vsi komandirji policijskih postaj v Posavju, policisti, predstavniki javnega življenja in številni občani, ki so ob koncu predstavitvenega dela, spregovorili o več problemih in težavah, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju. D.K.
R ADI O

BREŽICE
> IM *».* ttMfc
Sporočite RADAR kontrole:
tcicton; 4991252
Ilegalni prehodi in ponarejanje listin
Skupaj je bilo prijetih 46 ilegalnih prestopnikov državne meje ter štirje sprovajalci s področja brežiške občine. Ti so pridržani, tujci, razen štirih državljanov Kitajske, pa so bili zavrnjeni na Hrvaško. Na mejnih prehodih so v tem obdobju odkrili 17 primerov ponaitjanja dokumentov ter prijeli državljana Slovaške, ki je na ta način poskušal čez mejo prepeljati 4 rojake.
Zaseg orožja, vozil, mamil
Delavci carine so pri državljanu BiH našli pištolo in 20 nabojev ter dušilec zvoka. Osumljencu so odvzeli prostost in podali kazensko ovadbo. Puško in pištolo so zasegli tudi 42-letnemu S.R. iz okolice Brežic. Na Obrežju so prijeli še državljana Švedske, ki se je tja pripeljal z ukradenim osebnim vozilom in ponarejenim prometnim dovoljenjem.
Tatvine in vlomi
Iz lesene barake v Novi Gori je neznanec odnesel kosilnici v vrednosti 120 tisoč SIT. V stanovanjski hiši v Mrčnih selih se je neznani storilec oskrbel predvsem z orodjem v vrednosti 400 tisoč SIT. Iz trgovine na Senovem je neznanec odnesel cigarete v vrednosti 274 tisoč SIT, v obratovalnem času pa je neznanec iz trgovine v Krškem odnesel video kamero, vredno 180 tisoč SIT. Beležijo še vlom v gospodarsko poslopje v Dovškem, kjer je škode za približno 120 tisoč SIT in tatvino motorne žage, vredne 50 tisoč SIT, iz osebnega vozila na Senovem. Starejšemu občanu v Krškem pa sta v njegovi hiši denarnico s 35 tisoč SIT odnesla dva mlajša Roma.
112 - 112 - 112 - 112
Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško v tem času beležijo 36 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč in 11 za posredovanje veterinarja na domu ter še 4 naročila za odvoz kadavra.
Poklicna gasilska enota je posredovale pri dveh nesrečah s smrtnim izidom ter nudila pomoč v blatu obtičanima dvema tovornima voziloma na Spodnji Libni. Dežurni pri komunalnem podjetju KOP Brežice je popravil počeno cev na enem od dvorišč v Brežicah.
Pešci “Stopimo iz teme”
Posavje - V prvem decembcrskem tednu so policisti PU Krško izvajali preventivno akcijo “Stopimo iz teme”. Njen namen je izboljšati vidnost pešcev v prometu, ki so ob zgodnjih zimskih večerih in jutranji megli, še posebej izpostavljeni nevarnosti na cesti. Pešci so namreč ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih in ogroženih kategorij udeležencev v cestnem prometu. Kljub sprejetju novega zakona o varnosti cestnega prometa, pa ni opazno bistveno zmanjšanje najhujših posledic pri pešcih.
Poostrena zakonodaja ter represivni in preventivni policijski ukrepi niso bistveno vplivali na varnost pešcev kot udeležencev v cestnem prometu, izpostavlja zadolžen za stike z javnostjo na PU Krško, Štefan Hren.
Kot opozarja, je v desetih mesecih letošnjega leta na našem področju cesta terjala življenje enega pešca, štirje so zadobili hude telesne poškodbe, pet pa lažje. Pešci so bili udeleženi v desetih prometnih nesrečah, štiri pa so sami povzročili. Kot še opozarja, so predvsem starej-
ši pešci pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov in tudi svojih napak.
Policisti so pešcem v akciji med I. in 5. decembrom delili zloženke z nasveti za varno udeležbo v prometu in kresničke, ki jih je prispevala Zavarovalnica Triglav OE Krško. Prav tako so na PU Krško pripravili preventivne aktivnosti policistov v domovih za upokojence in osnovnih šolah.
Opozorilo, da je kresnička z zakonodajo predpisana za šoloobvezne otroke, v tem času pa jo pripo-
ročamo tudi starejšim. Na PU Krško še opozatjajo, da naj starši otrok ter ožji sorodniki starejših oseb s svojimi zgledi, nasveti ter opozorili, aktivno skrbijo, da njihovi bližnji na cesti ne bodo izpostavljeni nevarnostim in s svojim ravnanjem ogrožali drugih udeležencev v prometu.
Posavski policisti bodo v bodoče dosledno ukrepali tudi zoper pešce, kršitelje cestnoprometnih predpisov in zoper voznike, ki ogrožajo varnost pešcev.
Suzana Vahtarič
I
M
pravni nasveti
Vprašanje
odgovornosti sodnika *a njegovo delo ostaja odprto
Zahteva sodnikove vezanosti na *jš žakon je zvezana z vprašanjem zabitosti. Sojenje je dejavnost, pri kateri se jasno izkaže, da pravo ni le v Zakonu, temveč ga mora sodnik s fravilno uporabo zakona za vsak *°nkrelen primer šele ustvariti. Zelo
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
pomemben element pri sodnikovem odločanju pa so prav gotovo dobri zakoni in demokratične družbene razmere. Dejstvo pa je, da bo v končni fazi odločitev vedno odvisna od sodnika, od njegovega pravnega znanja, od njegovih izkušenj in njegovega vrednostnega sistema. To mu bo omogočilo, da bo prepoznal pravo odločitev, od njegove poštenosti in večkrat tudi od njegovega poguma pa bo odvisno ali bo prav razsodil.
Zakon o sodniški službi med drugim določa, da ni osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije, kdor se je ali se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljal pošteno in vestno. Navaja tudi, da ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo tisti sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih
postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine.
Ustavno sodišče je ocenjevalo, ali so navedeni negativni pogoji za izvolitev v sodniško funkcijo v skladu z Ustavo in ne posegajo v pravice, ki izhajajo iz poklicnega opravljanja sodniške funkcije ter odločilo, da zahtevani negativni pogoji niso v nasprotju z Ustavo, vendar le ob razlagi, daje pogoj, da sodniki niso sodelovali in odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, ko so bile s sodbo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, vezani na to, da je o tem izdana pravnomočna obsodilna sodba pristojnega kazenskega sodišča. Dokler je ni, velja domneva nedolžnosti. Šele, če obstaja takšna sodba pride do prenehanja in odvzema sodniške funkcije v smislu čl. 77. do 79., Zakona o sodniški službi, na podlagi 132. člena Ustave RS.
Med sojenjem in odločanjem v preiskovalnih in sodnih postopkih, torej z opravljanjem sodniške funkcije na eni strani ter sodbo, s katero so bile kršene človekove pravice na drugi, je potrebno ugotoviti vzro-čno-posledično zvezo, na podlagi katere se bo ugotavljala ustreznost in strokovna usposobljenost kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo. Pri tem mora bili kandidatu za izvolitev v sodniško funkcijo omogočeno, da ugovarja morebitnim napačno ugotovljenim mnenjem in ocenam sodišča, ki je pristojno za oceno sodniškega dela.
Kdo, kje in po kakšnem postopku bo ugotavljal, ali sodniku očitana kršitev človekovih pravic predstavlja kot kaznivo dejanje ali ne (ali so v njegovem ravnanju elementi kaznivega dejanja, ali ne), ali tudi, če gre za kršenje človekovih pravic zaradi nesposobnosti opravljanja sod-
niške funkcije neodvisno, nepristransko, strokovno vestno, pošteno itd.? Vse to ostaja odprto vprašanje! Prav zaradi neurejenega postopka glede odgovornosti sodnikov za najhujše kršitve prava zato ni slučaj, da doslej še noben sodnik ni bil obsojen zaradi česar takega.
Take varovalke so torej določene v zakonu, zato se lahko vprašamo, kdaj je sodnik sploh odgovoren za kršitev človekovih pravic. Če moraš sodnikom dokazati s pravnomočno kazensko sodbo, da je kršil človekove pravice ob tem, da zakonodajalec kar pozablja, da imamo tudi Ustavno pritožbo, ki prav posebej ugotavlja kršitve človekovih pravic in v zvezi s tem zlorabo sodne funkcije v sodnih in upravnih postopkih? Ali potem sama Ustavna odločba, s katero so bile pred najvišjim sodiščem v državi ugotovljene kršitve človekovih pravic in svoboščin
nič ne pomeni, oziroma predstavlja le opravičljivo sivino zmoto, ki jo je potrebno popraviti v novem postopku, ki se po večletnem trajanju prejšnjega sodnega postopka nadaljuje na stroške oškodovanca!?
Čemu je potem sploh namenjen pravni institut Ustavne pritožbe, saj lahko sodniki v ponovljenem sodnem postopku z nepoštenim sojenjem nadaljujejo?
Taka nedorečenost na področju odgovornosti pri opravljanju sodne funkcije, pomeni prikrito dopuščanje samovoljnega izvajanja sodne oblasti tistih sodnikov, kijih ne odlikuje osebna samostojnost, poštenost in zavezanost pravu.
1
L
,av
RAZVEDRILO
Sava Glas, 6.12.200
horoskop
Oven
Ne smete se vznemiijati, situacija je za vas izredno ugodna. Prijatelju, ki vam bo pomagal, se lepo zahvalite. Je že tako, da je prepovedan sadež najslajši. Toda pozor, partner bo zelo pozoren.
Bik
Sodelavci vam grenijo življenje. Ne pustite jim, da tako z lahkoto manipulirajo z vami. Sprejeli boste ponudbo, ki se vam zdi mikavna, vašemu partneiju pa smešna
Dvojčka
Doživeli boste prijetno presenečenje, ki vam bo popestrilo drugače dolgočasen dan. Odpočijte si in si nabirajte moči za prihodnost. Nek dogodek vas bo temeljito.vznemiril.
Rak
Pretirano ste ljubosumni. Poskusite s športno aktivnostjo, mogoče vam bo na ta način uspelo obrniti tok razmišljanj drugam. Zelo dobro ste opravili nalogo. Sedaj pa počakajte, da bodo ljudje ocenili vaše delo.
Lev
Sladka skrivnost, ki jo boste izvedeli čisto po naključju, vam bo precej olajšala pot do uspeha Še vedno pa se boste morali kar precej potruditi. Doživeli boste izjemno prijeten konec dneva.
Devica
Malo potrpljenja vam ne bi škodilo. Bilo bi dobro, če bi pustili ljudem vsaj toliko govoriti, da bi vam lahko dokazali, da niste vedno, vi najpametnejši. Nikar se ne ustrašite odgovornosti, saj imate ugoden dan.
Tehtnica
Ker so vaše trenutne možnosti dokaj omejene, bo najbolje, da se malo zamislite nad stvarmi, ki so se dogajale v preteklosti in izluščite zaključke za prihodnost. Potruditi se boste morali, da bo ljubljena oseba vašo naklonjenost pravilno razumela.
Škorpijon
Morali boste storiti veliko tega če boste želeli izplavati iz godlje, ki ste si jo sami zakuhali in jo tudi dobro začinili. Vendar brez panike, saj so tu vaši zvesti prijatelji. Sprehod v naravo vam lahko samo koristi.
Strelec
Krivica ki se vam je zgodila vasje sicer potrla, ni pa vam vzela volje in ljubezni do dela. Sprememba bi vam koristila, ne smete pa pričakovati, da se bo čez noč zgodilo vse, kar si želite.
Kozorog
Veliko več boste dosegli z zvijačnostjo kot pa s poštenim delom. Ne ukvarjajte se z marginalnimi stvarmi, saj tako samo trošite svoj čas. Še vedno ni prepozno, da se pobotate s prijateljico.
Vodnar
Dobro bi bilo, če bi za nekaj časa zamenjali čevlje s copati in obleko z jutranjo haljo. Tudi doma je lahko prav prijetno, česar se vi vse premalo zavedate. Spoznali boste, da so stara čustva pozabljena, vendar na žalost le s strani bivšega partneija.
Ribi
Nenadejano se bo pojavila možnost za precej neobičajno alternativo, ki bi lahko korenito spremenila tok vašega poslovnega življenja. Dolgo ste varovali svojo skrivnost, sedaj pa je prišlo na dan tisto, za kar ste mislili, daje že pozabljeno.
moda
Jesensko-zimsko modo smo že okusili ter jo veselo nosimo. Modne revije pomlad-poletje 2001 so že skoraj končane in že nam je sojeno, kaj bomo nosili naslednje leto. Toda nekaj nas še čaka, preden začnemo razmišljati o novih modnih smernicah. Božič, novo leto, čudoviti prazniki, ki se jih vsi veselimo. Kako je s tem povezana moda? Okoli novega leta nas bo zanimalo predvsem, kaj bomo oblekli za silvestrovanje. Toda še prej bomo za božič prejeli oz. podarili darila. Darila so razvajanje in presenečenje za človeka. Kako lahko najlepše razvajamo žensko? Tako, da ji kupimo čudovit kos oblačila ali kakšen modni dodatek! In kako lahko presenetimo moškega? Seveda s kakšnim kosom oblačila. Presenečeni bodo, saj jim drugače vedno kupujemo parfume ali nogavice. Leto 2001 se piše, bodimo modemi!
Če toste svojemu dragemu kupile brezrokavnik, ki je to zimo zelo moderen in se lahko kombinira z vsemi kosi oblačil, seveda morate izbran pravi vzorec in pravilne barve, ki bodo pristajale k že obstoječim oblačilom. Lahko pa mu kupite moderen šal, luksuzen pas ali usnjene rokavice, če ima rad usnje. Seveda ste lahko izredno radodarne ter mu privoščite usnjen plašč do kolen, tako da bo vaš dragi moderen in večen.
Ženske pa bodo vesele kakšne nove torbice, ki bi ji pristajal šal, in lepo bi bilo, če bi malce vrgli oko na njen plašč in čevlje. Tokrat so modemi karo vzorci in jesenske tople drap ter rjave barve. Seveda si lahko pomagate, če pokukate v njeno omaro ter pregledate njene konfekcijske številke. Zakaj ne bi poskusili z bluzo, ki ima globok izrez, v stilu 70-ih, seveda spet v modemih barvah. Tudi brezrokavnik bi bil veselja vreden. Ali kakšen pulover. Vesela bi bila tudi kakšnega ozkega pasu, ki so trenutno neveijetno moderni. Lahko pa tudi vi pokažete dobro voljo ter ji kupite plašček, ki seže do kolen, je tailiran, luksuzen, po možnosti ima delček krzna ter je v modemih jesenskih barvah. Ženski spol vam bo prvič verjel, da opazite, kadar se za vas uredi, ter da veste, kaj sploh ima v omari.
S hlačami, s krilom za ženske ali s čevlji pa se raje ne trudite, če vaš partner oz. partnerka ni pri nakupu zraven.
Potrudite se, splača se.	Lea Šinko Štraus
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d.,
ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -
VEZANI LETNIK REVIJE GEA 1999
Dejan Slak, Dečno selo 30, Artiče
2.	nagrada -
POLLETNA NAROČNINA NA
REVIJO PIL PLUS
Matic Kernulc, Artiče 49c, Artiče
PIL
PLUS
3. nagrada - IGRA „ČLOVEK NE JEZI SE“
Anja Rihter, Maistrova 4, Brežice
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se gla-si:PAPAS, AKITA, RETAR, AROMA, AČ, MAT, DEBAKEL, LANA, IVANIŠEVIČ, NOGA, ASAMATI, ANA-TOLUA, IR, MIT, SOJENICA, IME, ANE, IVIČ, KULAK, ANCONA, ASAMA, NOE, ON.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 15.12.2000, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Ttg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”. Fotokopij ne upoštevamo!
Opravičilo!
V prejšnji številki seje med nagrade prikradla napaka. Izžrebanka 1. nagrade prejme VEZANI LETNIK REVUE CICIBAN 1998/99 in ne 1997/98.
Uredništvo se nagrajenki opravičuje.
2	1	3	4	5	6	2
Programska oprema (4.del)
- antivirusni programi
Pri vsakdanjem delu z računalniki se uporabniki srečujemo z vrsto težav: občasne težave z osebnim računalnikom, težave s programsko opremo, naše neznanje uporabe programske opreme, in še kaj bi se našlo. Napačna raba računalnika ali programov nas lahko kar hitro privede do izgube podatkov, o čemer smo že pisali. Jasno je, da moramo svoje podatke - dokumente zavarovati pred takšnimi in podobnimi primeri. Le z dobrim in zanesljivim arhivom podatkov lahko pričakujemo, da bomo v primeru okvare računalnika poiskali in uporabili kakšen stari dokument.
Vendar nam vse to nič ne pomaga ko pa na svetu živijo ljudje, ki pišejo programe samo zato, da bi škodovali ostalim uporabnikom računalnikov. Takim škodljivim programom pravimo virusi. Težko je ugotoviti, zakaj se pišejo takšni programi. Napišejo jih ljudje, ki so običajno vrhunski ra-čunalnikaiji, njihov namen pa je različen. Lahko samo malo ponagajajo ostalim ali pa jim uničijo vse podat-
ke na računalniku. Največkrat gre za dokazovanje znanja, ki ga premorejo ali pa napišejo viruse čisto v svoje koristoljubne namene. Na koncu se niti ne zavedajo, kakšno škodo so s tem povzročili. Vse pravne države se močno borijo proti takšnim osebam in jih tudi kazensko preganjajo.
V tem trenutku obstaja na svetu preko 55000 različnih virusov. Virusi imajo svoja imena in različne izpeljanke istega virusa. Virusi na najrazličnejše načine uničujejo programe in podatke na računalnikih. Še pred leti je bilo Siljenje virusov po svetu dokaj počasno. Širili so se z razmnoževanjem čisto običajnih programov, največkrat pa z nelegalno kopiranimi igricami. Danes, ko je skoraj vsak računalnik priključen v Internet, pa obstaja nevarnost okužbe z virusom na vsakem koraku.
Kako sploh pride do okužbe z virusom? Poznamo zelo veliko načinov. Najobičajnejši je, da virus okuži obstoječo računalniško datoteko, ki se zaradi tega spremeni (vsebina, velikost, datum - ni pa nujno). V primem uporabe te datoteke, lahko je to čisto običajni wordov dokument, se sproži uničevalni proces virusa, ki ga takoj na začetku največkrat niti ne opazi-
mo. Kasneje pa se pojavijo najrazličnejše težave z računalnikom. Računalnik lahko nestabilno deluje, dokumenti imajo čudno vsebino, določenih dokumentov na disku sploh ni ipd. Najbolj nevarni virusi so tisti, ki nam lahko v celoti pobrišejo vsebino trdega diska na računalniku, torej vse programe in podatke, ki smo jih do sedaj uporabljali. Škoda je v takem primem neizmerljiva. V zadnjem času so se celo pojavili vimsi, ki nam fizično poškodujejo računalnik - prepišejo t.i. bios računalnika in ob naslednjem zagonu računalnika, ta več ne deluje! Zadnji najbolj znan vims I love you je v manj kot 48 urah okužil nekaj milijonov računalnikov po celem svetu, škoda, ki jo je pri tem povzročil pa se ocenjuje na 6 milijard dolarjev. Zanimivo pri vsem tem je, da študent iz Filipinov, ki gaje napisal, niti ne bo kaznovan, ker do takrat na Filipinih sploh še niso imeli zakona, s katerim bi ga lahko sodno preganjali.
In, kako se zaščititi pred to nadlego? Edina ustrezna zaščita je uporaba antivimsnih programov, ki dokaj zanesljivo poiščejo vims na računalniku in ga odstranijo. Seveda tudi prava mera pazljivosti veliko poma-
ga: instalacija samo legalno pridobljenih programov in igric bo zmanjšala nevarnost okužbe na minimum. Ni potrebno odpreti vsako elektronsko sporočilo, ki ga dobimo, posebej, če vsebuje pripete datoteke, ravno tako ni potrebno “sneti” vsakega programa, ki ga najdemo na Internetu.
Za zaščito računalnikov je na svetu kar precej dobrih antivimsnih programov. Za večino je potrebno nekaj plačati, dobimo pa tudi čisto brezplačne programe. Najbolj znani an-tivimsni programi so: McAfee, Norton, F-prot, Sophos, Norman ipd. Izdelovalci teh programov vsakih nekaj dni objavijo popravke, ki jih moramo redno prenesti na svoj računalnik (preko Interneta). Le tako imamo stalno in dobro antivimsno zaščito, saj se vsak mesec na svetu pojavi več kot 2000 novih vimsov.
Branko Lavrenčič
mobilna telefonija
Ericsson A2618
Pohod na vrh
Bilo je konec februarja na CeBitu v Hannovru, ko je švedski proizvajalec mobilnih telefonov Ericsson prvič predstavil svoj novi model A26I8. Danes, še pred koncem leta je malček že dosegljiv slovenskemu kupcu. Mu ima kaj ponuditi? Pa poglejmo. Naj najprej omenimo povsem novo školjko oziroma ohišje, ki je, mimogrede, zamenljivo, kar pomeni, da smemo prednjo in zadnjo plat aparata podobno kot je to moč storiti pri nekaterih modelih Nokia obleči po lastnem okusu in presoji. Uporabnike
bo razveselila glede na aparat A1018 povečana velikost zaslona ki zagotovo sovpada z najnovejšimi trendi in željami kupcev ter bolj oble linije kot sojih določili predhodniku. Vstop v menije (teh je sedem), ki so opremljeni s pripadajočo grafiko in v slovenskem jeziku, ostaja takšen, kot smo pri Ericssonu vajeni, ob tem pa si lahko pomagamo tudi z vnosom številk, ki so dodane vsakemu meniju oziroma podmeniju. Dostop do nekaterih pomembnih in pogosteje uporabljanih funkcij je na dlani. Tako poteka zaklepanje tipkovnice ali utišanje zvoka telefona preko (sicer premajhne) tipke C, za hiter vstop v
osebni imenik pa uporabimo desni kurzor, ki ga močneje držimo. Ne boste veijeli, modelu A2618 je moč celo ukazovati, vanj lahko vnesemo do deset glasovnih oznak imen, kijih uporabimo pri klicanju (voice dial-ing), odzove pa se tudi na glasovne ukaze (voice ansvvering), s pomočjo katerih lahko z glasom vzpostavimo oziroma zavrnemo zvezo. V meniju pripomočki bomo našli uporabne in zanimive dodatke, kot so budilka, števec (odštevanje), štoparica, kalkulator, brskalnik WAP preko sporočil SMS (česar velika večina evropskih operateijev, tudi naša, žal ne omogočata) in tri igre. Posamezno sporočilo
SMS je moč pošiljati večim uporabnikom naenkrat, poleg tega smemo sami prednastaviti deset sporočil, ki jih po potrebi koristimo. Kot se za novega severnjaka spodobi, lahko malčku dokupimo dodatke, kot so slušalke, radio FM, tipkovnico Chat-board, MP3 in celo infra rdeči modem Dl 28, zamenljivi pokrovčki pa bodo tako in tako postali klasika. Pohvaliti velja tudi kar 1400 mAh litijevo baterijo, ki je odlično opravila svoje delo, kritika pa bi šla morda le na račun slabše osvetlitve zaslona in pomanjkanja vibracijskega opo-zaijanja.
Gregor Žvipelj
SavaGlas, 6.12.2000
Dragi otroci!
Dnevi so tekli, tedni hiteli, meseci pa kar drveli. No, se vam ni zdelo tako?! Vsekakor pa smo vsi skupaj dočakali otrokom najljubši mesec. December! To je mesec, ko se poslavljamo od starega leta, to je mesec, ko nas, predvsem pa vas, otroci, obiščejo trije dobri možje. Sveti Miklavž, Božiček in dedek Mraz.
Sveti Miklavž je bil na obisku ravno v tej noči in otroci ste ga težko čakali, mar ne? Kajti prav sveti Miklavž je tisti, ki vas obdari in vas za vašo pridnost nagradi! No, če zanemarimo malenkost ali dve, z njim Parkelj pride, pač mimogrede. Tako, za vsak slučaj. Ker, kot mi je znano, ste vi vsi strašno pridni otročiči, in Parkelj res ni imel nobenega dela, zato pa jih je imel polne roke Miklavž.
Sicer pa, kaj vam je letos prinesel sveti Miklavž? Po vsej verjetnosti vasje obdaril s sladkimi dobrotami, suhimi figami, hruškami, slivami, morda jabolčnimi krhlji, vsekakor pa je prinesel tudi mandarine in ostale sladkarije, kajti Miklavž je dobrotnik otrok. Je bila med temi darovi tudi šiba miklavževka? Da je bila?! Nič zato, saj je vendar čarobna! Tako so vedeli povedati že naši dedki in babice. In zato je vedno tako lepo okrašena, včasih pa tudi pozlačena. Miklavževka je namreč zelo pomemben dodatek k darilom, ki ste jih nocoj prejeli.
Sicer pa, otroci, tako se je začel vaš najljubši praznični mesec december. In zdaj le bodite še naprej pridni, kajti Božiček in dedek Mraz že pripravljata darila za vse vas. Pa veselo praznovanje in vse dobro v teh dneh vam želim jaz, vaš Škrat smrčobrad!
Dragi Miklavž!
Spet je leto naokrog in upam, da me boš obiskal. Ime mi je Miha. Letos hodim v drugi razred in znam že lepše pisati. Imam veliko želja. Upam, da mi jih boš ti izpolnil. Ker rad igram nogomet, mi prinesi pravo nogometno žogo. Rad bi imel še kolebnico, knjigo, copate in nove barvice. Če ti bo ostalo še kaj denarja, mi prosim prinesi nekaj sladkarij. Pa na mamico in atija ne pozabi.
Miha Vidmar
Moje ime je Tadej. Živim na Pokleku. Hodim v drugi razred OŠ Blanca. Dragi Miklavž, prosim prinesi mi kolo, nogometno žogo, žepni računalnik in kemične svinčnike. Že v naprej najlepša hvala.
Tadej Strojanšek
Ime mi je David. Pišem se Vidmajer. Star sem osem let. Hodim v drugi razred OŠ Blanca. V šoli se pridno učim in ubogam tovarišico. Zelo rad berem knjige in igram šah. Veliko razmišljam o tebi. Želim si, da mi prineseš barvice, rokavice in sladkarije. Želim ti srečno pot do mene.
David Vidmajer

malček palček
Jaz sem Primož Radej. Hodim v drugi razred. V šoli se kar dobro učim. Doma sem priden, včasih pa tudi malo ponagajam. Želim si, da mi prineseš flomastre, zvezke, kemični svinčnik in sladkarije. Če mi boš to prinesel, obljubim, da bom do drugega leta še bolj priden.
Primož Radej
Meni je ime Benjamin in. sem doma na Blanci. Imam sestrico Anjo, ki je stara štiri leta. Prosim te, da mi prineseš nogavice, rokavice, barvice in mandarine. Moji sestrici Anji prinesi iste stvari kot meni. Hvala!
Benjamin Požun
To leto sem bil priden. Želim si, da mi prineseš sani in nekaj sladkarij. Za darove se ti lepo zahvaljujem.
Blaž Zakšek
Najprej te lepo pozdravljam in ti pišem, da bi mi prinesel darilo po tvoji izbiri. Že v naprej se ti lepo zahvaljujem!
Aljoša Žnidaršič
Sem deček, star osem let. Ime mi je Sebastijan in hodim v drugi razred. Imam sestri, ki sta starejši od mene. Mamica je rekla, da boš letos šel kar mimo, ker sem večkrat poreden. Upam, da me ti razumeš in mi boš oprostil. Imam veliko želja. Izpolni mi jih vsaj nekaj. Lepo te prosim prinesi mi plišastega medvedka, avtomobilček, barvice, zvezek, svinčnik, peresnico, čokolado, bonbone, čips, bobi palčke, smoki, čokoladnega Miklavža in Parklja. Pozabil sem ti napisati, da te imam rad. Mamici sem obljubil, da bom bolj priden in v šoli ne bom več klepetal.
Sebastijan Štravs
Dragi Miklavž, vem, da nisem bila vedno pridna, a vseeno si želim, da mi izpolniš željo. Prosim te, prinesi mi uro. Ne pozabi na mamico, atija in sestri. Ko boš prišel k meni, pridi brez Parklja.
Nina Požun
Ime mi je Damjana in hodim v drugi razred. Sem dobra učenka, a bi lahko bila zelo dobra, če ne bi toliko klepetala. Napisala sem ti kratko pismo, v njem pa svoje želje. Želim si imeti novo pisalno mizo in vrtljivi stol. Tudi namizna svetilka bi mi prišla prav. Če imaš dovolj denarja, lahko zraven dodaš še kaj sladkega. Če mi ne moreš vsega tega kupiti, bom zadovoljna tudi s čim drugim, a zelo si želim mizo, ker drugače ne morem pisati domačih nalog. Sedaj bom končala, ker vem da imaš veliko opravkov. Lepo te pozdravljam.
Damjan Špan
šolar šolko
Sem Nina. Stara sem osem let in sem pridna deklica. Hodim v drugi razred OŠ Blanca. Rada se učim. Doma sem pridna, zato te prosim, da mi prineseš copate, barvice, zvezek in sestavljanko. Za vse se ti lepo zahvaljujem.
Nina Mešiček
Ime mi je Jure. Pišem se Mirt. Star sem osem let. Živim na Blanci. Hodim v drugi razred. Želim si, da bi mi prinesel šah in nogometno žogo. Vem, da obiščeš veliko otrok. Če je moja želja prevelika te prosim, da mi prineseš, kar mi lahko. Zahvaljujem se ti in te lepo pozdravljam.
Jure Mirt
Učenci 2. razreda OŠ Blanca
Moj bratec
Ko se Kristjan je rodil, je majhna štručka bil.
Zdaj le velik je falot in nagaja mi povsod.
Moji svinčniki so mu zelo všeč, hoče vedno kakega imet.
Če mu jih ne dam, vzame jih kar sam.
Piše, riše čičke čačke, pravi, da to njegove so igračke.
Samokolnica njegova najljubša je igrača, z njo prevala pesek, da nastala velika bi palača.
Tudi pleše rad in skače, da raztrga vsake hlače.
Pa tudi priden moj bratec je seveda, saj pohvali vsaka ga soseda.
Teta Bina vsak dan vpraša:
“Ljubček moj, boš prišel k meni ti nocoj?" Veselo ji prikima:
"Bo pišel, pišel, teta Bina!"
Zjutraj zgodaj se zbudi, nato ves dan vriska in kriči. Zvečer pa se umiri
in sladko v postelji zaspi.
Karmen Klavžar, 3. razred, OŠ Koprivnica
Na Raki starost in mladost z roko v roki
Raka — V telovadnici Osnovne sole Raka so se pred dnevi zbrali starejši občani KS Raka, ki so jim učenci, učitelji in drugi zaposleni na tamkajšnji šoli želeli posvetiti trenutek svojega časa. Prvič so takšno srečanje pripravili lani decembra, ker pa so bili povabljeni gostje, torej starejši krajani, navdušeni nad prireditvijo, so jih tudi letos povabili medse. Na prireditvi so poleg osnovnošolcev sodelovali še Krajevna skupnost Raka, krajevna organizacija Rdečega križa Raka in mladi člani Rdečega križa ter aktiv kmečkih žena. Učenci so svoje goste pozdravili na svoj način. Nastop so začeli seveda najmlajši, ki so jim zbrani gostje prisrčno zaploskali. V nadaljevanju je sledil še kviz o starih običajih, na tem so sodelovali starejši občani, seveda pa ni manjkalo ne glasbe ne petja. Tbdi letošnje srečanje starejših z mladimi je bilo prisrčno, zato se ne gre čuditi, da si vsi skupaj želijo, da ta prireditev postane tradicionalna. Ob koncu so si zaklicali: “Prihodnje leto pa spet na svidenje!”
Dobrodošlica povabljenim starejšim krajanom KS Raka je bila med Vidite, kako je res. Starost in mladost z roko v roko. To je prisrčen Če ne verjamete, da so bile na mizah res same dobrote in da so bile
drugim tudi na tem plakatu.
pogled na dedka in vnučka, ki ne sme biti pozabljen!
mize lično pripravljene, potem poglejte to fotografijo.
Svojevrsten pozdrav učencev, med njimi so tudi mali vrtičkarji, je	Prijeten je bil pogled na telovadnico osnovne šole. Starejši krajani Da so najmlajši vedno najbolj prisrčni, tega res ni potrebno posebej
Navdušil zbrane goste, ki so jim z navdušenjem zaploskali.	KS Raka so se prireditve udeležili v lepem številu.	poudarjati. Le poglejte jih, male korenjake, kako so lepi!
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
%
LISCA
Nova prodajalna LISCA v Sevnici prenovljena in na novi lokaciji; v poslovni stavbi Lisca Prešernova 4, Sevnica
Odprto: od ponedel jka do petka od 8. do 13. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Večja izbira ženskega perila:
od elegantnih, klasičnih modelov do modelov po najnovejših modnih smernicah; pestra izbira kopalk in bluz; vedno zanimiv akcijski oddelek
Tel. 07 81 64 320

TCP
JESENICE NA DOLENJSKEM Slovanska vas 2c
Od pormdatka do potka od 9.00 20.oo uro Ob »otooUti od 8.00 18.00 ur«
M
vsako sobi
RADIU BREŽICE
■ jSa«.
f '

KOZMETIČNO PEDIKERSKI SALON
DAN ODPRTIH VRAT PETEK 8.12. od 9hdo lSh
Vljudno vabljeni vsi, ki bi si želeli ogledali salon, dobili informacije o vrstah storitev, cenah...oziroma o vsem kar vas zanima o negi telesa.
4 M,	Ic*«»
f 327 32«
Radio Brežice
in časopis
SavaGlas
iščeta za honorarno delo aktivne, odgovorne, komunikativne in urejene komercialiste na terenu.
<§ Agromehanika
iruiv.r
w	KRANJ
Cenjene kupce in poslovne partnerje vabimo na otvoritev prodajno servisnega centra v Brežicah na Cesti bratov Cerjakov 24 (v bližini železniške postaje),
Prošnjo s svojo kratko predstavitvijo pošljite na naslov Radio Brežice,
Trg izgnancev 12, Brežice s pripisom “za komercialo”.
KI BO V NEDELJO 10.12.2000 OB 10 URI
Ob tej prilotnosti bomo skupaj nazdravili li uspešnemu sodelovanju.
ELEKTRONIC
TRGOVINA MONTAŽA SERVIS
C.P.B. 41, Brežice SLOVENIJA 5W„++38S(0)7 49 66 610
	Ntj
	
	
	„
	
OPTIKA
STOJAN BAUT1N S.R
NOVO!
KOREKCIJSKI OKVIRJI -Alain Mlkll -Mlkll par Mlkll
zn mi«, ki hočcjo nckaj ved
STU
>3.0 MHZ
Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 • Trženje: 07/ 373 10 14, 373 10 15 • Uredništvo: 07/ 373 10 20
e-mail: studiod@studiod. si glasbene želje: glasbene.zelje@studiod.si spletna stran: www.studiod.si
Prometne informacije sporočajte na GSM 041900 800
__________
KRŠKO	SEVNICA
Dalmatinova 1	Trg svobode 14 a
tel: t+386|0l? 49 22 812 tel.: ++386(0)7 81 62 620
SIT
bruto
8690
NAJNIZJE MOŽNE CENE
OBUTVENI CENTER
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
SavaGlas, 6.12.2000
Na podlagi 40. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št 38/ 95) objavlja OBČINA BREŽICE
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV TER REDNE DEJAVNOSTI S PODROČJA LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI ZA LETO 2001 IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
' L Področja kulturnih programov in projektov ter redne dejavnosti:
glasba, gledališče in lutke, folklora, film in video dejavnost likovno ustvaijanje in fotografija, literatura, ples ter multimedialni projekti, ki združujejo omenjena področja;
■	druge naloge, ki smiselno izhajajo iz omenjenih področij.
II. Predlagatelji:
■	predloge programov, posameznih projektov in poročilo redne dejavnosti lahko pošljejo izvajalci ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Brežice: registrirana društva, zavodi z aktivnimi kulturnimi društvi, Zveza kulturnih društev Brežice in SLKD RS, Območna izpostava Brežice;
posamezniki ali neformalne avtorske skupine lahko svoje projekte in redno dejavnost prijavijo preko kulturnih dništev ali njihovih zvez.
IH. Izbira predlogov:
Merila za oblikovanje programov in izbiro projektov ter postopke za izbiro kulturnih programov in projektov določa Svet območne izpostave SLKD Brežice.
Merila za oblikovanje programov in izbiro projektov so sestavni del razpisne dokumentacije.
IV. Prijave predlogov kulturnih programov in projektov ter redne dejavnosti:
Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, kijih po potrebi dvignete na Občini Brežice, na Oddelku za družbene dejavnosti, soba 38.
Rok za oddajo predlogov je ponedeljek. 29. januar 2001. na sedežu Občine Brežice do 12. ure ali s priporočeno pošto do vključno 29. L 2001 (poštni žig). Predlogi morajo biti poslani na naslov: Občina Brežice - Oddelek za družbene dejavnosti, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice.
Predlogi morajo biti oddani v zaprtih ovojnicah z oznako: “PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS - KULTURA - NE ODPIRAJ!”. Na hrbtni strani mora biti naveden naziv predlagatelja, njegov sedež in poštni naslov.
Predlagatelji bodo o sprejemu ali zavrnitvi vloženega predloga obveščeni najpozneje en mesec po preteku roka za oddajo ponudb.
Z izbranimi izvajalci razpisa bodo sklenjene pogodbe, vendar šele Po sprejetju proračuna Občine Brežice za leto 2001.
Predlagatelji bodo dolžni v roku 14 dni po izvedenem programu Poslati vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi programa.
Brežice, 24.11.2000
župan Občine Brežice VladislavDeržič, l.r^
A
NAROČILNICA
\
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVAGLAS
Itne in priimek
*Podjetje(naziv in naslov) 'Davčna številka podjetja
'Zavezanec za DDV_________
Kraj _____________________
Ulica ____________________
Datum ____________________
Poštna št. Telefon Podpis _
število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Naročnina velja do pisnega preklica.
V
Marija iz okolice Presladola je opozorila, da še vedno niso pospravljeni vsi plakati političnih kandidatov iz minulih volitev, plakat LDS OO Krško še vedno visi kot pravi na Košenem vrhu.
Odgovor je podal predsednik OO LDS Krško Andrej Božič:
“ Na zastavljeno vprašanje skrbnega občana, o neodstranjenem plakatu na avtobusnem postajališču na Rožnem, vam sporočamo, da je leta odstranjen. Ob tej priliki se občanu zahvaljujemo za skrb in opozorilo, ob enem pa opravičujemo za nepotrebno delo, ki ga je imel s tem”.
Mišo iz Krškega je opozoril na slabo urejeno igrišče ob Osnovni šoli Jurija Dalmatina.
Odgovarja ravnateljica omenjene šole Antonija Glas Smodič:
“Na vprašanje o totalno neurejenih igriščih pri OŠ Jurija Dalmatina Krško lahko zagotovim, da temu ni tako. Premoremo športna igrišča, adetsko stezo in zelenice, te so urejene. V dopoldanskem času jih upora-
bljajo učenci za pouk športne vzgoje in igri. v popoldanskem času pa na ta igrišča prihajajo prav tako naši učenci, srednješolci pa tudi odrasli, ki igrajo košarko, odbojko, nogomet Vendar pa ravno ti obiskovalci, deloma v popoldanskem času, pa še posebej tisti, ki se na igriščih zbirajo v večernem in nočnem času, poškodujejo objekte, gole, koše in za njimi dostikrat ostaja prav veliko opustošenje, ki zahteva potem tudi precejšnja materialna sredstva. Šola namenja obnovi teh vsakodnevnih, lahko rečem, ali pa tedenskih van-dalnih dejanj, precejšnja materialna sredstva. Zato bi ob tej priložnosti apelirala na vse tiste mlade, ki se zbirajo na igriščih pri šoli, da se zbirajo na miren način, da te površine resnično uporabljajo samo za igro, temu, čemur so namenjene, ne pa, da rušijo gole, rušijo koše, uničujejo klopce, pa dostikrat tudi drevje in okrasno grmovje. Le na ta način bomo lahko vsi skupaj uživali na res lepo urejenih površinah”.
Kino servis Brežice
Sreda, 6.12., ob 16 JO Tiger in medvedek Pu, risanka, ob 18. in 20. uri Road trip, komedija; četrtek, 7.12., ob 1630Tiger in medvedek Pu, ob 18. in 20. uri Road trip; petek, 8.12!, ob 1630Tiger in medvedek Pu, ob lik, 20. in 22. uri Road trip; sobota, 9.12^ ob 1630 Tiger in medvedek Pu, ob 18., 20. in 22. uri Road trip; nedelja, 10.12., ob 1630 Tiger in medvedek Pu, ob 18. in 20. uri Road trip; ponedeljek,
11.12.,	ob 18. in 20. uri Road trip; torek, 12.12^ ob 20. uri Road trip; sreda, 13.12-, ob 18. in 20. uri Trčeni profesor 2.
Kulturni dom Krško
Sreda, 6.12., ob 19. uri Mimo jezero, srhUivka-komedjja; četrtek,
7.12.,	ob 19. uri Mirno jezero; petek, 8.12., ob 20. uri TVenutek odločitve, triler; sobota, 9.12., ob 18. uri Trenutek odločitve; torek,
12.12.,	ob 19. uri Kokoške na begu, druž. kom.; četrtek, 14.12., ob 19. uri Kokoške na begu; sobota, 16.12., ob 20. uri Mule, komedjja; nedelja, 17.12., ob 18. uri Mule; torek, 19.12., ob 19. uri Muk, komedga.
$.o sredo
°^9 jg ntp^ ^
/W ud*
$t*jcwld.V*t
f
RADIO
BREŽICE
in
ČASOPIS
SAVAGLAS
vabita k sodelovanju
novinarje in liste, ki bi to delo želeli opravljati. Pokličite nas ali pa se osebno oglasite na naslovu našega uredništva.
k

mm
mm

STU
io
-O MHZ

IVU lon: 1)7 .V)30 - S(*0 I ;ik>: 07 ,V>30 • 870 , r-m.til: tin tlmki; |\-mn.si*

m

HHH

mmmmmmm
mali oglasi
Prodajam nove Peugeote 206. Možna je izbira barve, avtomobili so na zalogi, dobava takoj. Pokličite Trgovino Venera Brežice - Ano Kalin na številko 041-690-291.
Ugodno prodam osebni avto Fiat Mareal,6 ELX 16 V, letnik 97, redno servisiran, z dodamo opremo, registriran do maja 2001, sem prvi lastnik. Pokličite 041-690-324.
Prodam Lado 1500 karavan, letnik 94, s katalizatorjem, ima prevoženih 60.000 kilometrov, registrirana je do decembra 2001. Prodam tudi terenca Aro 104, 4 x 4, letnik 89, po ugodni ceni. Pokličite 49-51-114 ali 031-563-414.
V	okolici Brestanice prodam obnovljeno zidanico s 350 trtami, asfaltnim dostopom ter vodovodnim in električnim priključkom. Pokličite na telefonsko številko 49-70-454 ali 031-582-061.
Prodam dvosobno stanovanje v izmeri 60 kvadratnih metrov v Brežicah, v Trnju. Pokličite 041-500-709.
V	Brežicah kupim enosobno ali dvosobno stanovanje. Pokličite na številko 031-300-866.
V	najem vzamem opremljeno stanovanje v Brežicah ali Krškem.
Pokličite 041-281-830.
Valilnica s Senovega obvešča cenjene kupce, da bodo pri njih lahko dobili jarkice pred nesnostjo. Naročila sprejemajo na telefonski številki 07-49-71-375.
' Prodam dva prašiča, težka okoli 200 kilogramov, hranjena z domačo hrano.
Pokličite 041-913-887.
Prodam prašiča, težkega 130 kilogramov, ter odojke. Pokličite 49-61-673.
Prodam kravo in telico, breji osem mesecev.
Pokličite 49-77-481.
Prodam odojke, težke do 30 kilogramov, ter težje prašiče za zakol.
Pokličite 041-529-370.
Prodam kalano kostanjevo kolje ter vino modre frankinje, nudim pa usluge zakola prašičev na vašem domu. Pokličite na številko 49-56-009 ali 041-282-364.
Prodam cirkular s trofaznim motorjem, 5 konjskih moči. Pokličite 49-61-942.
Prodam suhe hrastove plohe, 4 kubike, ter starinski kolovrat. Pokličite 49-77-370.
Če imate kaj prostega časa in želite dodatno zaslužiti, pokličite na 041-840-397.
wm ngg
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolaijev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
špranje in okenca posavcev
“Brez priseljencev Ljubljana ne bi bila, kar je”
Tako pravi Rafko Irgolič, pevec znamenitega “Črnega konja”, priljubljene “Pred mano je poletje” in mnogih drugih. Rodil se je 29. decembra 1933 v Radljah ob Dravi na Koroškem, kjer je služboval oče Hočan. Naslednji dom so bile Prevalje. Prve vojne dni se je oče odločil, da se bosta s soprogo preselila v Sevnico, kjer je sama nekoč živela. Rafko je tu nadaljeval osnovno šolo. “Sevniški čas je bil čas plavanja v Savi, igranja, veselja ter revščine. Grozot vojne in revščine otroci nismo tako čutili, ker smo bili vsi revni. Spominjam se družine, ko smo vsi zbirali denar za ustanovitev današnje “Lisce”. Kar pri nas doma so šivali kravate in druge manjše reči. To je nikoli dokončana sevniška zgodba.”
Okoli oseminštiridesetega je odšel v Ljubljano na zoboteh-nično šolo. “Vsaka proteza je unikat, poseben izziv pa takrat, ko ni nobenega zoba več. Do upokojitve sem delal na ljubljanski sto-
matološki kliniki kot zobotehnik in vodja zobotehnikov, moje področje so totalne proteze. Danes sem pogodbeno zaposlen kot de-
monstrator na vajah študentom ter sem član in strokovni sodelavec mednarodne skupine zobotehnikov za totalno protezo. Naša družina je po moji in ženini strani
družina zobotehnikov in stomatologov, tudi moj pokojni deset let mlajši brat Roman.”
Navezanost na Sevnico ostaja, saj je tudi žena Nada, magistra farmacije, Sevničanka. Imata sina Igorja, v posebno radost pa jima je vnuk Rafko. Udeležujeta se srečanj v kraju in spremljata njegov razvoj. Kljub dinamičnemu življenju sta se letos z veseljem odzvala povabilu ob praznovanju občinskega praznika. Nimata velikih zahtev. Nadvse lično stanovanje in “ornk” avto, da se lahko kam pelješ. Vse pove v sevniškem dialektu. “Na svoj dialekt ne bi smel nihče nikoli pozabiti.” Glasba. Besedil ni nikoli pisal, pisali sojih pravi pesniki. Ti so vedeli, kako z besedami “prijeti” melodijo. Samostojnega koncerta ni imel nikoli, skupinskih veliko. V šestdesetih se je znašel med ljudmi, ki jih je zanimalo isto. Bili so uglašeni, občudovali so džez, ameriške pevce, družabno življenje pa se je začenjalo z
promenado od Dajdama do Tivolija in se končalo z diksilendom. Ker petje ni bilo njegov poklic, ni zapel vsega, kar so mu ponudili. Radijski arhiv zdaj premore skoraj devetdeset njegovih posnetkov. V oddaji “Moja stara plošča” je bil Rafko Irgolič največkrat zaželen. “To mi pomeni skoraj več kot zmaga na festivalu. Ni bilo tekmovanje in nismo vedeli, da bo ob koncu narejena inventura.” Počaščen je z izidom zgoščenke s svojimi petindvajsetimi uspešnicami. “Za vsako zvrst glasbe je svet dovolj širok, do nobene ne čutim odpora.”
Čakal me je pred Maistrovim spomenikom. Popoldne je odhajal na dobrodelni koncert. Naj ne hodim tako daleč po takem vremenu, mi je svetoval, ko sva se dogovarjala za srečanje. Gospa Irgoličeva je pojasnila: “Takšen je Rafko. Vedno ga skrbi za ljudi.”
N. Jenko S.
SmGlas, 6.12.2001
Goran Gerjevič - Gero, najpopularnejši posavski raper, sicer doma iz Krškega, je v Valvasor pubu dodobra razgrel svoje številne privržence. V - za raperja skoraj kultnem nastopu - mu je uspelo prepričati številno občinstvo in po neuradnih vesteh tudi prisotnega direktorja glasbeno-založniške hiše Dallas, kjer naj bi v bližnji prihodnosti izšla že tudi njegova prva CD zgoščenka “Imam svoj stil”. Ni kaj, fant obvlada vse prvine rapa, od dobrih socialno-poli-tičnih besedil, ki so včasih humorno začinjena, do osupljive glasbene podlage, ki človeka navdaja z občutkom še dodatno približane vsakdanjosti. Hip-hop bi morebiti lahko pomenilo tudi kaj drugega, toda Pojoča travica je vsekakor nekaj samosvojega.
Ob Tednu Karitas pestro tudi v Posavju
Posavje - Pred dnevi je v programu Radia Brežice potekala humanitarna akcija, v kateri je sodelavala tudi naša medijska hiša, in je naletela na izjemen posluh. Na pobudo Župnijske Karitas Brežice smo namreč zbirali finančna sredstva za nakup pralnega stroja za družino s šestimi otroki in za štedilnik na drva, ki ga potrebuje starejša gospa.
Ob pomoči dobrotnikov smo v akciji zbrali 107.000 SIT gotovine, še posebno pa so sodelavci brežiške župnijske Karitas veseli darila dobrotnika, ki je poklonil nov pralni stroj. Tega dne so se na dežurnem telefonu Župnišča Brežice razveselili še sporočila o podarjenem televizijskem sprejemniku in oblačil. Na dobrodelnem koncertu Klic dobrote pa so sodelavci Župnijske Karitas Brežice zbrali še 248.200 SIT. Pralni stroj in štedilnik bodo predali že v teh predprazničnih dneh, sodelavci Župnijske Karitas Brežice pa se vsem dobrotnikom za sodelovanje v akciji iskreno zahvalju-jejo.
Župnijska Karitas Bizeljsko, ki deluje dobro leto, je že pred dnevi izpeljala humanitarni koncert Klic Dobrote, na katerem so zbirali prostovoljne prispevke za pomoč najbolj ogroženim družinam na Bizeljskem. Teh je vsako leto več. Tako je bilo v lanskem
letu deset družin, ki so jim poma- trebujejo pomoč, nerade oglasijo, gali, letos pa pričakujejo, da bodo Na letošnjem humanitarnem kon-
Tudi spletanje adventnih venčkov je bila skrb Župnijske Karitas Brežice. Venček na fotografiji je krasil oder na prireditvi Klic dobrote.
lahko pomagali še več družinam, čeravno se družine, ki nujno po-
certu so zbrali skupno 117.000 SIT, ob tem so bili zelo veseli še
darila Občine Brežice, ki jim je poklonila 100.000 SIT. Ta denar bodo, ko bodo seveda odšteli vse nastale stroške, namenili družinam. Sicer pa so letos zbirali predvsem materialne dobrine, oblačila in obutev, za kar se bodo trudili tudi v prihodnje.
Sodelavci Župnijske Karitas Leskovec pri Krškem so spletli 150 adventnih venčkov, ki sojih na prvo adventno nedeljo prodali, zbrani denar pa namenjajo ostarelim in osamljenim v njihovi župniji, kijih bodo obiskali in obdarili ob Božiču.
V Župnijski Karitas Sevnica so prav tako spletali adventne venčke, ki sojih prodajali, nabirek na prvo adventno nedeljo pri maši je bil tudi namenjen Karitas, izdelovali pa so še voščilnice, ki sojih ponudili podjetjem. Zbrana sredstva bodo porabili za nakup daril, kijih bodo v prazničnih dneh razdelili otrokom in starejšim.
Karmen Molan
Koroška v Posavju
Dolenja vas - Pred dnevi je jubilejnih 80 let praznoval vaščan Franc Pokeršnik, mož iz Koroške, ki se je pred več desetletji oženil z dolenjevaščanko in se tako preselil na tamkajšnjo Zorkovo domačijo. Morda praznovanje njegovega rojstnega dne niti ne bi bilo kaj posebnega, če ga ob tej priložnosti ne bi prišla pozdravit skoraj vsa “žlahta”. Vsi do zadnjega še vedno živijo na Koroškem. Tako se je z avtobusom v Dolenjo vas pripeljalo trideset Francovih najožjih sorodnikov, nečakinj in nečakov z družinami, ki so svojemu stricu pripravili neponovljiv večer, v katerem se je našlo za vsakogar nekaj - od dobre glasbe, hrane in pijače, do pristnega koroškega humorja, ki ga je stric Franc, kot mu pravijo sosedje in vaščani, začinil še po posavsko. D.K.
h Koroške na praznovanje rojstnega dne v Dolenjo vas
Nova Pošta v Boštanju
Boštanj - Kako zelo je v krajih, ki se ne ponašajo z oznako “mesto”, povezan utrip krajevnega vsakdana z nekaterimi že zgodovinsko utemeljenimi institucijami, je v Boštanju pokazalo odprtje novih prostorov pošte. 150 let delovanja zagotovo pusti svoj pečat, zato ni naključje, da so se slovesnosti udeležili mnogi krajani. Lani je Pošta Boštanj praznovala 150-letnico obstoja - letos pa so odprli nove poslovne prostore.
Sicer pa se bodo vse do novega leta v Valvasor pubu zvrstile številne glasbeno-kultume prireditve. Obetajo se koncerti skupine Hol-der, pa nastop DJ Franca, živa promocija CD-ja skupine LeeLooJa-mais, Spring Kongo Sassion z DJ-jem Benjaminom, vrhunec pa bo gotovo koncert Draga Mlinarca le tri dni pred novim letom, ko bo že tako ali tako vsepovsod vsega dovolj. Toda, Drago Mlinarec ni vsak, sploh pa ne kdor koli, zato bo nastop legende starega rocka gotovo Valvasorjevo velikodušno prednovoletno darilo.
Vse do novega leta in še dlje pa bo občane krške občine preganjal strah pred Kostakom. Zakaj? Zato, ker je tam resnično vse tako zapleteno, da občankam in občanom nikakor ne bi smelo biti vseeno, kako bo v prihodnosti na področju občine poskrbljeno za odvoz smeti, preskrbo s pitno vodo ter druge komunalne storitve. Kakšna bo cena teh storitev, je prav tako veliko vprašanje, saj je veliko Krčanov mnenja, da že sedaj plačujejo veliko preveč in da nikakor ne potrošijo toliko, kot jim Kostak zaračunava. Ali je to res, se bo menda kmalu dokazalo na sodišču, kjer naj bi bilo v postopku kar nekaj tožbenih zadev občanov proti Kostaku, prav tako pa Kostak toži veliko občanov. Čudno, ni kaj?!
Z velikimi problemi se srečujejo tudi v Sevnici, še natančneje v Boštanju. Tam naj bi se že prihodnje leto začela gradnja prve v nizu spodnje savskih hidroelektrarn, čeprav vse naj ne bi bilo pripravljeno tako, da bi lahko nemudoma in brez zapletov steklo. Ali škripa pri odkupu zemljišč? Menda ne, za to naj bi bilo že v celoti poskrbljeno. Ali ne gre gladko s papirji? Ja, to je že veliko bolj verjetno. Čeprav so sredstva prvič v samostojni Sloveniji za tako velik projekt preskrbljena že skoraj leto prej, pa je vse več tistih, ki zatrjujejo, da do uresničitve izgradnje hidroelektrarn v Posavju sploh ne bo prišlo. Bomo videli, so rekli in gledali naprej.
Zahvala!
Župnijska Karitas Brežice se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali v zbiralni namenski akciji tedna Karitas, kakor tudi vsent \ nastopajočim in obiskovalcem 8. dobrodelnega koncerta ter vsem sponzorjem: Občini Brežice, Radiu Brežice, časopisu | SavaGlas, tiskarni Lamex, cvetličarni Žičkar, Franciju Deren-di, Zvezi kmetic Brežice in sadjarstvu Gregorevčič.
Na Pošti v Boštanju so štiije zaposleni; poleg upravnice pošte Zdenke Zupančič še trije pismonoši, ki dnevno dostavljajo in vročajo poštne pošiljke na naslove 700 gospodinjstev oz. 2655 krajanom. Po novih prostorih pošte so že nekaj časa klicali premajhni, skromni prostori stare pošte. Novi objekt pošte v Boštanju se ponaša kar s 129 m2 površine poslovnih prostorov in 170 m2 parkirišča. V sodobnih prostorih je sedaj tudi prostor za stranke s trgovskim kotičkom.
Članice Aktiva kmečkih žena iz Boštanja so ob tej priložnost postregle s sladkimi dobrotami, Ljudski pevci iz Boštanja in otroci tamkajšnje osnovne šole pa so otvoritveno slovesnost popestrili s pesmijo. Župan občine Sevnica Kristijan Janc je pošti zaželel dobre poslovne rezultate v novih prostorih, krajanom
pa, da bi vanje vstopali še z večjim veseljem. Prisotnim sta spregovorila tudi predstavnika pošte - direktor Poslovne enote Novo mesto Karel Kapš in generalna direktorica Pošte Slovenija Marija Ribič, kije izrazila prepričanje, da bo pošta tudi v
prihodnje ohranjala tradicijo in dobro sodelovanje s krajani.
Številne domačine in ostale povabljene goste so po končanem programu povabili na ogled lepih in sodobnih poslovnih prostorov.
Vili Zupančič
|
955

Generalna direktorica Marija Ribič in upravnica boštanjske pošte Zdenka Zupančič nazdravljata novemu začetku.
Kovaštvo in varjenje
Župeča vas - V tamkajšnji ko" I vaški delavnici umetniškega ko' II vača Jerneja Zorka, so se leto* 1 že drugič zapovrstjo zbrali študent1 ljubljanske Fakultete za strojništva j in se na nekaj dnevni delavnic11 spoznavali z umetniškim koval' tvom in varjenjem. Gostitelj Jef' || nej Zorko je ob tej priložnosti d' razil veliko zadovoljstvo, kersi mladi veselijo spoznavanja sta^J obrti in rokodelstva, saj je pte' pričan, da jim bodo pridobljen3 znanja v življenju še kako koristil^ Prav takega mnenja pa je bilo sf kot dvajset študentov in drug^ udeležencev delavnice, zato so v*) I po vrsti zatrjevali, da se bodo pj l Zorkovih “pustili” poučevati tud* I v prihodnjih letih, če bo to seved31 še vedno možno. D.K.
ŠPORT
SavaGfos, 6.12.2000
atletika
Rafko Povhe: trener AK Sevnica
Sevnica - V prejšnji številki našega časopisa smo na kratko zapisali, da je trener Atletskega kluba Sevnica Rafko Povhe že šesto leto zapored prejel priznanje Atletske zveze Slovenije za svoje dolgoletno delo. Rafko Povhe je znan športni javnosti ne le v svoji Sevnici, ampak tudi daleč izven nje. Po svojih nnjboljših močeh se, glede na slabe pogoje dela trudi, da bi svojim varovancem, med katerimi izstopa najuspešnejši sevniški atlet in velik up Borut Veber, omogočil čimveč primernih treningov. Vsi skupaj P8 upajo, da bodo tudi v Sevnici čimprej zgradili atletski stadion. In kdo je mož, ki je že šesto leto zapored prejel priznanje za svoje dolgoletno delo?
Rafko Povhe, kje so začetki vašega dela v atletiki?
še posebno zdaj jeseni. Ostale tre- vodi poslanec Branko Kelemina, ninge pa opravljamo kar na cesti.”	ki je zdaj tudi naš predsednik.
“Moji začetki segajo v sezono 1989/90, takrat je v Sevnici še delovala atletska sekcija, klub pa smo ustanovili leta 1992. Od takrat pač delam kot trener in se dobro znajdem, saj sem v svojem, sevniškem okolju, seveda pa se srečujem tudi z različnimi težavami. Rezultati so bili doslej dobri, so dobri in upam, da bodo še boljši.”
Omenili ste težave, te so v Sevnici resnično velike, navsezadnje so vaši pogoji dela vse prej kot normalni.
“Ja, res je. Pogoji za delo so res slabi, ne, kar se tiče stadiona, temveč tudi drugače zelo težko delamo. Res je, da je napredek v Sevnico pripeljal ceste, a je le nekoliko zavrl normalni razvoj našega dela. Zdaj je žal povsod sam beton. Le ob Savi imamo kos zemlje, mi mu pravimo ob savski šoli. Tam je steza dolga 110 metrov, je iz “leša”, uporabljamo pa še bližnji park, ki ima dobrih 600-700 metrov dolžine. A nam je zdaj že dvakrat voda odnesla tisto, kar smo imeli. Nekaj smo sicer sanirali. Po prvi povodnji smo stezo še kar uredili, po drugi pa nam še vedno ni uspelo popraviti vsega, saj je “leš“ precej poškodovan, drugi del steze pa je poln blata,
bili tudi v Brežicah. Sicer je zdaj čas zimskih priprav, za vnaprej pa se bo potrebno dogovoriti z AK Fit Brežice, ki ima nam najbližji stadion, potem pa nam bo vendarle nekoliko lažje.”
In kakšna je vaša perspektiva kot trenerja za v bodoče?
Borut Veber in trener Rafko Povhe
To so resnično velike težave. Pa vendarle, ali imate kakšno perspektivo za vbodoče?
“Mislim, da je človek v začetku zadovoljen z vsem, a potem, ko se pokažejo rezultati, ki so na neki višji ravni, so seveda tudi pogoji zelo pomembni. Seveda imam upanje, drugače verjetno ne bi vztrajal, in prepričan sem, da bomo nekoč imeli stadion. Ne vem sicer kdaj, a vem, da bomo, sicer ne bi več delal. Ustanovljen je bil že iniciativni odbor, ki ga
Skratka, mislim, da upanje je, sicer pa smo dali tudi že prvo prošnjo na Oddelek za prostor in okolje, ki naj bi poiskal primemo lokacijo za stadion. Res je, da zaenkrat še nismo dobili odgovora, potrebno bo nekoliko preganjati, kajti ti mlini počasi meljejo, a mislim, da vseeno stadion bo! Potem pa nam ne bo več treba gostovati na bližnjih stadionih. Nekaj časa smo gostovali v Radečah, vozili smo se tudi v Novo mesto, skoraj vsak dan, tako dopoldne kot popoldne, no, letos pa smo
“Perspektiva? No, o tem pa nisem ravno premišljeval. Pač delam iz dneva v dan. Vsekakor pa je prvi cilj, da vendarle pripeljem kakšnega atleta, morda prav Boruta Ve-berja, na neko visoko raven in da tudi ostali vidijo, da se to da, in da gredo po njegovi poti. Kajti med mladimi je precejšnje zanimanje za atletiko, še posebej pri najmlajših, žal pa se kasneje v najstniških letih to nekoliko spremeni, ker pač spoznajo še druge vidike življenja. In kdor ni športnik po srcu, in ker je atletika resnično garanje, ponavadi odneha. To se vidi še posebej pri dekletih. Velika težava pa so tudi trenerski kadri, saj se največkrat zgodi, da ostanem sam. Čeprav se ravno v teh dneh veselim prihoda izkušenega trenerja za metalce Rafka Draška iz Radeč. Kdor ne ve, je Rafko treniral Roberta Terška, osemkratnega državnega prvaka v metu kopja. In tako mi bo veliko lažje, tako na strokovnem področju kot pri reševanju težav. In mislim, da nama bo uspelo!”
ju-jitsu
Dvakrat srebro za Slovenijo
Kopenhagen - Pod okriljem mednarodne jiu-jitsu zveze je potekalo svetovno prvenstvo v jiu-jitsu. Prvenstva se je udeležilo petindvajset držav, med njimi tudi reprezentanca Slovenije, ki jo je vodil Stane Preskar. Vodstvo reprezentance je bilo z nastopom slovenskih tekmovalcev zadovoljno, izjemen uspeh pa sta vsekakor dve srebrni medalji.
Med člani slovenske reprezentance so bili tudi tekmovalci iz Posavja, in sicer se je iz Društva borilnih veščin Ippon Sevnica prvenstva udeležila Katja Urek, ki je v kategoriji ženske borbe do 55 kg zasedla deveto mesto, medtem ko sta na petem mestu tekmovanje zaključila Dejan Kink in Gorazd Kostevc iz Društva borilnih veščin Katana Ten team Globoko, in to v prikaznih tehnikah “duo sistema”.
Najbolj odmevni v slovenski vrsti sta prav gotovo srebrni medalji, ki sta ju osvojila člana Policijskega kluba borilnih veščin Celje Peter Petrovič v kategoriji moški do 69 kg, ki je v finalu zaradi poškodovane mišice tekmo predal, in Peter Bevc v kategoriji moški do 85 kg, ki je le za las izgubil naslov svetovnega prvaka, saj je bil rezultat po končnem obračunu 7:6 v korist nizozemskega tekmovalca Roba Hansa.
Odlično so se predstavili tudi preostali slovenski reprezentanti: Urška Tferžan v kategoriji žeaske do 62 kg, ki je bila peta, Primož Manojkmč v kategoriji do 62 kg z desetim mestom in Dragan Milutinovič z devetim mestom v kategoriji do 77 kg. Vsi omenjeni so člani celjskega policijskega društva borilnih veščin.
Žal med nastopajočimi tokrat ni bilo kar štirih članov Društva borilnih veščin Katana Ten team Globoko, ki so se tik pred odhodom na Dansko poškodovali in so zato ostali doma. Sicer pa je bil tokratni uspeh Slovenije odlična promocija naše države in sloveaskega jiu-jitsa, med drugim tudi zaradi bližajočega se sedemdnevnega mednarodnega seminaija, ki ga v mesecu februaiju prihodnje leto na Rogli oiganizira Jiu-jitsu zveza Slovenije. K.M.
/
		t*	'	_		
'\	■		
Polovico reprezentance so sestavljali tekmovalci DBV Katana Ten team Globoko. Direktor reprezentance je bil Stane Preskar, trener Tine Bratanič in uspešna tekmovalca, peta na svetu v moških parih Gorazd Kostevc in Dejan Kink.
mali nogomet
Mali nogomet vse bolj priljubljen tudi v Brežicah
Brežice - Klub malega nogometa Nakani Brežice ima že nekajletno tradicijo. Leta 1998 so se imenovali MNK Road Bar in v občinski ligi osvojili četrto mesto. S prihodom novih igralcev pa je že leto kasneje ekipa osvojila naslov prvakov občinske lige.
Na številnih turnirjih, ki so se jih udeležili, so bili vedno pri vrhu, na najmočnejšem med vsemi, Dnevnikovem turnirju, pa so osvojili štiri zmage in bili dvakrat poraženi, in sicer proti ekipama Trimin Naklo in Lek Baru, ki sta bili kasneje tudi finalistki tega turnirja.
Tudi v letošnji sezoni se ekipa Kluba malega nogometa Nakani Brežice udeležuje Dnevnikovega turnirja. Tako so na prvi tekmi zmagali proti ekipi MNK Taxi In-ter z rezultatom 2:0. Naslednje srečanje bodo Brežičani odigrali v nedeljo.
Maja prihodnje leto jih čakajo še kvalifikacije za vstop v drugo državno ligo, seveda upajo, da
bodo uspešni, saj kot poudarja ustanovitelj kluba in eden od trenerjev Sandi Nakani, je ekipa zelo perspektivna. “Igralci so mladi in pred njimi je še dolga športna pot, je pa med njimi tudi nekaj izkušenih igralcev, tako da če bomo znali združiti mladost in izkušnje ter trdo delo, potem lahko upamo na dobre rezultate.”
Ustanovitelj Kluba malega nogometa Nakani Brežice Sandi Nakani
občni zbor
Nov upravni odbor Atletskega kluba Fit Brežice
Brežice - Na rednem letnem občnem zboru Atletskega kluba Fit Brežice so razrešili stari Upravni odbor, ki se mu je iztekel mandat, za novo štiriletno obdobje pa so potrdili nov Upravni odbor. Dosedanji predsednik Stane Gramc je podal redno poročilo in se ob izteku mandata zahvalil za sodelovanje vsem članpm atletskega kluba, ki so v teh štirih letih dosegli izjemno lepe rezultate, še posebno pa je prav gotovo v letu 2000zvezda brežiškega športa prvi brežiški olimpijec Primož Kozmus.
Nov predsednik kluba je postal dolgoletni atletski delavec in gonilna sila kluba prof. Leopold Rovan. S tem pa so se soglasno strinjali vsi prisotni v dvorani, ki so namesto z dvigom rok, potrdili tako predsednika kot tudi vse ostale člane Upravnega odbora z navdušenim aplavzom. Naloge podpredsednika bo v naslednjem štiriletnem obdobju opravljal Henrik Omerzu, tajnica kluba je Lucija Kevo, blagajniška dela pa bo opravljal Vladimir Kevo. Izvolili pa so še 14 članov upravnega odbora.
Karmen Molan
Nad svojim trenerjem pa je navdušen tudi njegov varovanec Borut Veber. Ta je poudaril, da svojega trenerja izjemno spoštuje, saj je pri svojem delu zelo kakovosten, svoje delo dobro pozna in mu pomaga pri doseganju odličnih rezultatov. Ob tem je Borut poudaril, da so pogoji za delo resnično nemogoči, a zaveda se, da trenutno ne gre drugače, seveda pa upa, da se bo to kmalu spremenilo, predvsem pa, da bodo tudi v Sevnici lahko kmalu ponosni na svoj atletski stadion, ki ga resnično potrebujejo.
Navsezadnje sta si Borut Veber in Rafko Povhe zastavila visoke cilje. Nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto in če bo športna sreča naklonjena, predvsem pa dani pogoji dela, morda tudi nastop na olimpiadi leta 2004. Konec koncev pa so v Sevnici tudi drugi mladi atleti, ki trdo delajo, se dokazujejo s svojimi rezultati in si resnično zaslužijo svoj objekt. Upamo in želimo, da se bo želja kmalu uresničila tako trenerju Rafku, katerega delo spoštujejo in nagrajujejo vsako leto tudi na Atletski zvezi Slovenije, kot tudi atletom, ki so s trdim delom in z odličnimi rezultati že zdavnaj dokazali, da si atletski stadion v Sevnici zaslužijo!
Karmen Molan
napovedi
rokomet
9. -10.12.2000- Deveti krog LA SRL, RK Gorenje:RK Dobova
16.-17.12.2000- Deseti krog 1A SRL, športna dvorana Dobova, RK Dobova:RD Slovan;
speedway
15.122000 - Redni letni občni zbor navijaške skupine Hopla team Krško v dvorani PGD Krško ob 19. uri.
strelstvo
Zmagi posavskih ligašev
Brežice - V 1. krogu 3. državne lige v streljanju z zračno puško sta bili uspešni obe posavski ekipi. Brežičani so doma premagali Tre-banjce, Leskovčani pa so bili v derbiju prvenstva le za dva kroga boljši od novomeške Krke.
Končni izid srečanja Kruno Brežice - Trebnje je bil 1.609:1.584. Za ekipo Kruno Brežice so nastopili: Sotler 542, Edi Zakovšek 534, Iztok Zakovšek 533. Srečanje Krke in Leskovca II pa se je končalo s 1.645:1.647. Za ekipo Leskovca so nastopili: Zorko 558, Pavlin 550, Šonc 539.
rokomet
Dobova deseta
Škofja Loka, Dobova - V 7. krogu 1. A SRL sta se Teimo Škofja Loka in Dobova razšla z neodločenim izidom 27:27 (15:10), medtem ko so Dobovčani na domačem terenu v 8. krogu srečanje proti Slovenjegraškem Preventu kljub odlični igri izgubili z 22:32 (10:13).
smučanje
Smučarski sejem
Brežice - V telovadnici Gimnazije Brežice je v organizaciji Športne Zveze Brežice potekal tradicionalni smučarski sejem, na katerem so si obiskovalci lahko ogledali novosti v letošnji smučarski sezoni, na voljo pa je bil tudi “ski servis”. Kot je povedal sekretar Športne zveze Brežice Ivan Gerjevič, je bil obisk na sejmu glede na dejstvo, da snega še nimamo, zadovoljiv. Ponudba pa je bila raznolika, od rabljene do nove smučarske opreme. Strokovnjaki so obiskovalcem ponujali strokovne nasvete, izvedeli so lahko tudi vse o pripravah in vzdrževanju smuči v času smučarske sezone, prav tako pa so na sejmu predstavili tudi olimpijsko kartico, ki prinaša veliko ugodnosti za imetnike kartice.
Posavski ljubitelji snežnih strmin se bodo tudi v letošnji zimski sezoni srečevali na smučišču Planina pod Gorjanci, ki je po besedah Ivana Gerjeviča doživelo nekaj novosti in sprememb, kar zadeva osvetljavo in ureditev smučišč, na smuko je pripravljeno tudi smučišče na Čatežu, ki ga upravlja Športno društvo Razlag Čatež. Tildi to smučišče je že nared za prve smučarje, prenovljena je vlečnica, na obeh smučiščih pa bo tudi v tej sezoni možna nočna smuka. Potreben je le še sneg, ki bo pobelil proge. Tega pa vremenoslovci žal še ne obljubljajo.
Karmen Molan
gimnastika
30. Malejev memorial
Ljubljana - 30. Malejevega memoriala so se udeležile tudi posavske telovadke. In sicer so v kategoriji deklice “B” telovadke gimnastičnega društva Rain Krško v postavi Urška Štus, Vesna Bregar in Nika Močivnik pod vodstvom prof. Marjane Pečar ekipno osvojile prvo mesto s seštevkom mnogoboja 103,50 točke. Posamezno je bila najuspešnejša Urška Štus, ki je zasedla četrto mesto v mnogoboju, najvišjo oceno ja prejela za nastop na parteiju, Vesna Bregarje bila kot posameznica peta v mnogoboju, najvišjo oceno je prejela na bradlji, Nika Močivnik pa ja med posameznicami v mnogoboju osvojila sedmo mesto, na gredi pa ja prejela naj višjo oceno.
Kadetinja Urška Gramc je bila v mnogoboju štiriindvajseta, najvišjo oceno je prejela za sestavo na bradlji. Simona Gnidica je nastopila med mladinkami in je osvojila enajsto mesto, najvišjo oceno je prejela na preskoku, žal pa se je med ogrevanjem poškodovala Maja OljačiČ-medtem ko se je Špela Lubšina poškodovala že dan pred tekmovanjem-Nekaj manj športne sreče so tokrat imele telovadke brežiškega Sokola, ki so bile uvrščene ekipno na četrto mesto tako v kategoriji mlajših deklic kot tudi med kadetinjami in mladinkami. Sicer pa je bila med mlajšimi deklicami najuspešnejša brežiška telovadka Asja Omerzu, k' je osvojila šesto mesto, Kaja Galič je bila pri mladinkah posamezno deseta, Katja Pirš pa je bila deseta pri najmlajših telovadkah, ki so nastopi' le v “A” programu.
Karmen Molan