Letnik 2. Maribor, nedelja 23. marca 1919. Štev. 67. Neodvisen političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4-50 mesečno, četrtletno K 13-50, polletno K 27'—, celoletno K 54-— Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Me^ sečno K 4-—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 20 vin. ' Uredništvo in uprava: ^Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon Št. 242. Naše meje. V zadnjem času so prihajale zelo vznemirjajoče vesti iz Pariza. Že smo mislili, da smo izgubili Trst, Goriško, Istro in del Dalmacije, da smo izgubili svoje najboljše in naj-krememtejše brate Toda prihajale so zopet druge vesti, ki so nasprotovale prvim. Iz teh si deloma nasprotujočih vesti pa moremo skoro z vso gotovostjo računati, da vlada v diploma-tičnih Irogih v Parizu še precejšna zmešnjava in neorijentiranost Italijani delajo z vso paro, vporabljajo vsa sredstva, da prepričajo antantne zastopnike o pravičnosti svojih zahtev po našem ozemlju. Skušajo pa tudi vzbuditi kar največje zanimanje za zasedena naša ozemlja, ki jim skušajo s raznimi nasilnimi sredstvi dati italijansko lice. Kot okrasek so si izbrali svojega kralja, ki ga pošiljajo po naših deželah, ker se baje čuti med jugoslovanskimi prebivalci bolj varnega nego med svojimi Kalabrezi. _. ux ■ -h--y V - Seveda -je naravna posledica teh za nas vznemirjajočih vesti — veliko veselje Nemcev na Štajerskem. Iz našega dozdevnega poloma na Primorskem so Nemci sklepali, da bodo tudi njim v Parizu odrezali večji kos. V Gradcu — o Mariboru še ne govorimo — so baje prirejali prave politične orgije. Na vogalih se je čitalo, da je Maribor rešen ter priklopljen materi Germaniji. Toda imajo menda že precejšnega moraličnega mačka, ker se kar nočejo izpolniti njihove vroče želje. In mi le občudujemo dobre želodce Gradčanov, ki se dajo pitati s takimi papirnatimi racami. Sicer sipo pa radovedni, kaj bi počeli, če bi ne imeli še teh par bratcev v Jugoslaviji, ki jim na tihotapski način dovažajo ravno iz sovražene Jugoslavije one priboljške za njihov želodec, ki jih jim Nemška Avstrija ne more nuditi. Oho ost je menda Nemcem tako prirojena, da je niti dolgoletna »ojna ni mogla vsaj nekoliko zmanjšati. Še vedno se čutijo na vrhuncu svoje slave, na višku svoje moči — pri tem pa pozabljajo, da so na tleh premagani, strti in da žive kakor oni svotopisemski junak od drobtin, ki padajo raz miz onih narodov, na katere so prej klicali šibo in kazen božjo So to zadnji gibi strtega zmaja, ki je upbl; pogoltniti pol sveta, ki je upal priti čez naša in naših otrok trupla do Adfije in dalje do Bagdada. In če se še v zadnjih vzdihljajih do- j mišljuje, da se bo valjal v naši krvi, se moti.1 Niti ena slovenska vasica ne pride pod. nemško oblast. O tem nismo samo mi pre-pričani, enakega mnenja so tudi nekateri tuji politiki. Tako je napisal Gauvain uvodnik v »Journal de Debats* o meji med nami in .Nemška- -Avstrijo. Pravi, da se od nekaterih manjša kratitev našega' ozemlja pomenja boj Ob evitu svobode. Težka in dolga je bila doba našega suženjstva, naše preiskušnje. Naši bratje v središču Slovenije niso tako močno čutili valpetove pesti na svojem • tilniku kot smo to okušali mi obmejni Slovenci dan za dnem. Trda in ostra je bila ta pest, ki nas je krčevito pritiskala k tlom in nam jemala slednji dih svobodnega človeka. Okušali in prenašali smo to sicer s krvavečim srcem, a sladkim upanjem, da omaga krvoločna pest, predno zamori zadnjo iskro zavednosti v naših srcih. In to blaženo čustvo, to nebeško upanje se • nam je izpolnilo! Otrpnila je kruta pest na naših tilnikih in naše telo, pomlajeno in prerojeno v duhu svobode, se je elastično vzklonilo ter obrnilo svoje, v solzah toneče oči proti vstajajoči sarji miru in svobode. Nemo je stalo telo, motne oči so se kopale v nebešketn svitu, srce pa je trepetalo radosti in veselja. Prost, svoboden si, človek 1 Rešen ostrih krempljev krčevite valpetove pesti. Zavedaj se tega, oče in mati, ki ti do sedaj, ni strani čuje, da bi Dravska dolina tvorila velik del meje. Gguvain pravi, da bi taksna odloči- tev bila obžalovanja vredna pomota, ker bi ostali s tem nesporno slovenski kraji izven Jugoslavije. Celovec in Ižaribor sta ‘ samo umetno germanizirana. Mii ovna konferenca ne sme pozabiti, da moramo med Dolomiti in Ogrsko postaviti močno trdnjavo proti Nem- čiji S tem branimo ne s-imo Slovence in vobče Jugoslovane, marveč interese cele Evrope. Te besede naj si zapomnijo naši. mariborski Nemci, pa tudi avstrijski Nemci jih naj' premišljujejo. Eno pa je gotovo, da vsaka naj- Zaloški in ljubljanski dogodek pred komisijo štirih generalov. Ljubljanski dopisni urad poroča: Včeraj popoldne ob pol treh se je v dvorani ljubljanskega dvorca pričela prva seja medzavezniške komisije, da se preiščeta takozvani zaloški in ljubljanski dogodek. Člani medzavezniške komisije so r general Gordon kot zastopnik Britanije, general Savy kot zastopnik Francije, general Segre kot zastopnik Italije ter general Treat kot zastopnik Amerike. Kot najvišji po činu predseduje komisiji italijanski general Roberto Segre. Italijani so dvignili obtožbo, da so 12. februarja t. 1. nekateri jugoslovanski civilisti in vojaki na železniški postaji ZalOg pri Ljubljani napadli v Trst vozeči vlak tržaških civilnih beguncev italijanske narodnosti, ker so bile na njem poleg emblemov italijanske vladarske hiše italijanske zastave,. Italijani trde, da so Jugoslovani vlak obmetavali z blatom in kamenjem, razbili mnogo oken, šiloma sneli, italijansko zastavo, jo polili s petrolejem in jo sežgali. Prisoten jugoslovanski častnik ni interveniral, in so se radi tega dogodka napadeni begunci pritožili pri vojaškem postajnem poveljništvu mn ljubljanskem kolodvoru in jim je tam- bilo dnno zadoščenje. Jugoslovani pa trde nasprotno, da do zdaj o kaki prijavi onega dogodkapri ljubljanskem postajnem poveljstvu sploh ni nič inano. bilo dano uveljaviti sladko govorico svojih dedov niti pri lastnih otrocih! Zavedaj se tega, ti mladenič in mladenka, in vedi, da te je rodila mati slovenske krvi! Ni ona kriva, nisi kriv ni ti, da nisi nosil te zavednosti vedno s seboj v svojem srcu. Pfujčeva pest je temu kriva, ona je "tisto zlo, ki te je iztrgalo materi Sloveniji ter te prelevilo v janičarja. A, zdaj je napočil dan, oni tolikaj za-željeni dan, tako težko pričakovani dan vstajenja in rešitve! Vzravnaj se suženj, kajti omagala je pest, ona krvavo svinčena pest! tvojega tirana! Prost, svoboden si! Izkaži se vrednega te prostosti in vrzi raz sebe] staro železje, ki te je oklepalo v sužnjosti in I ti jemalo vsako prosto kretnjo! Nikar nei izgubljaj poguma do svobodnega življenja! Tvoji dedi so si ga želili in se borili zanj do1 svoje smrti; mar ti neboš-nadaljeval njihove poti? Boš li ti omahljivejši zdaj, ko so se ti vendar že odprla vrata svobode? Ne vdajaj se mlačnosti in stari omahljivi navadi, ki te ponižuje in dela pevrednega svojih dedov! Zavedaj se, da si človek, vreden člo- veka, svoboden sin svobodne domovine 1 Tvoj jezik ni več teptan in zasramovan, tvoj. jezik ni več le govorica sužnjev in hlapcev, tvoj jezik je postal čislan in spoštovan, postal je jezik vladnih in ostalih oblasti. Nikar se ga torej ne sramuj ti na cestah in v vseh javnih in zasebnih lokalih svobodne Jugoslavije, saj to je vendar prvi znak zavednosti in brez tega znaka nisi vreden prestopiti praga odrešene domovine. Kar ti ni bilo možno izvajati v suženjstvu, stori s podvojeno silo zdaj, ko si prost in svoboden. Zavedaj se svbjega prvenstva in ne vdajaj se prostovoljnemu suženjstvu, ko pa si vendar trpel in krvavel dolga, dolga leta vkl^hjen v njegovem objemu. Otresi se toraj temnih spominov, vrzi raz sebe hlapčevske okove, ter stopi krepko in moško ob svitu svobode na plan, da po lastni krivdi ne ostaneš dalje suženj in hlapec, meidtem ko postanejo tvoji zavedni drugi enakovredni udje človeške družbe; zakaj, kdor ponižuje se sam, podloga je ptujčevi peti. Hojan. Še manj pa o kakem opravičenju, ki naj bi ga bilo -to poveljništvo dalo beguncem. Toda stoji trditfv proti trditvi. Preiskovalna komisija je sklenila kot priče zaslišati vojaške in železniške funkcionarje in pa take osebe, ki so bile takrat na zaloškem in na ljubljanskem kolodvoru. Drugi predmet preiskave te medzavezniške komisije je takozvani ljubljanski dogodek. Kakor smo svojčas že poročali, je namreč dne 20. februarja t, 1. podkomisija italijanske misije za provedbo premirja morala zapustiti Ljubljano. Da se pojasnijo vzroki tega izgona je medzavezniška komisija sklenila naprositi ljubljansko deželno vlado in tukajšnjega vojaškega poveljnika, naj ji naznariita, zakaj se je italijanski subkomisiji velelo, odstraniti se iz Ljubljane. Isfotako naj se pojasni, zakaj se je italijanski subkomisiji prepovedalo šifrirano brzojkvljenje in zakaj se je nekemu italijanskemu častniku zabranilo potovanje po ozemlju kraljevine SHS. Ob šestih zvečer se je seja zaključila.------ Sklep najvišjega vojnega sveta v Parizu, da naj posebna komisija preišče ljubljanski dogodek, daje italijanskemu časopisju povod, da napada Jugoslavijo. „Corriere della Sera“ pravi, da je ljubljanski dogodek pokazal, kako politični nezreli so Slovenci v mednarodnih odnošajih. Z zadovoljstvom pa se mora ugotoviti; da je ta slučaj dal priložnost zas.topnikom zaveznikov pripoznati potrebo, da se da Italiji za žalitev primerno zadoščenje in da ima Italija tudi pravico zahtevati primerno spoštovanje, ki ji gre ne le kot velikemu narodu, ampaa tudi kot zmagoviti državi. , Italija seveda pri tem pozablja, da je zmagala le po zaslugi jugoslovanskih in čeških čet, ki so se prostovoljno umaknile s fronte ter napravile Italijanom prosto pot, ki se je prej leta'niso mogli priboriti z orožjem navzlic pomoči antantnih čet. Italija pa tudi ne vidi žalitev in hudodelstev, ki jih vrši dan za dnevom nad našim jugoslovanskim narodom v ozemlju, ki ga je vsled sklepov premirja zasedla, do katerega pa do danes še nima nikakršne lastninske pravice. □n' u— Političen pregled. Naša delegacija bo predlagala plebiscit v zasedenem ozemlju. Lahi nasprotujejo tudi temu. G en e v e, 19. marca zvečer. (»Slov. Narod..) Kakor izve naš pariški poročevalec, namerava' jugoslovanska pariška delegacija te dni pri razpravi mejnih vprašanj pr diagati plebiscit v ozemlju, ki ga zahtevajo Lahi za sebe. Lahi se že sedaj krčevito branijo proti plebiscitu, ker vedo, da izgube s tem vse. Naš odgovor na laški memorandum. DU. Bern, 19. mana. (ČTU.j »Neue Ziiricher Ztg.< poroča iz Pariza: V odgovor na italijan. memorandum je včeraj prvi tehnični sosvet SHS deflacije obrazložil pred zbranim francoskim občinstvom srbske zahteve takole: kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je trdno odločeno, da tvori v bodočnosti enotno državo s: 14 milijoni Jugoslovanov, zahteva (ne glede na nesporna ozemlja) Trst, Gorico, polotok Istro, Dalmacijo in temešvarski Banat Glede zahtev Italiji po delu Dalmacije in predležečih otokov, odklanjajo Si*bi, Hrvati in 'Slovenci te zahteve in naglašajo narodno enotnost tamošnega prebivalstva, kjer je komaj 3% Italijanov, Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev želi živeti v r.iiru s sosedi. Italijanska bojazen v tem pogledu nikakor ni utemeljena. — Na drugi strani poudarjamo narodnosto načelo napram Komunski posebne glede Banata,• ki je ne glede na londonski pakt in na obljube, ki so jih zavezniki dah Rbmunski, popolnoma srbski- Meseca aprila se odloči. G e ne ve, 20. marca. (»Slov. Narocj«). Najvažnejše vprašanje, ki sedaj zanima mirovno konferenco, je, ali se naj zopet podaljša premirje, ali pa naj se sklene z Nemčijo preliminarni mir. Zdi se, da je odločitev v zadnjem zmislu gotova in sicer pod vplivom Wi!sona. Nemški delegati bodo kakor že večkrat javljeno, povabljeni v Pariz pričetkom aprila, toda še le potem, ko bo definitivno določena francosko-nemška meja.. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, pride za to odločitvijo in po prihodu nemških delegatov na vrsto več vprašanj in sicer kot prvo jugosfovansko-laški spor in določitev naše meje. Še le po podpisu preliminarnega miru, in sicer najbrže po preteku treh tednov, pride na vrsto ruski problem. Tako je izjavil prošli ponedeljek Clemenceau nekaterim političnim osebnostim v privatnem razgovoru Beograd za naše meje. Vsi beogradski listi nastopajo zelo energično za naše južne meje. Zagrebški in ljubljanski dogodki so vzbudili tudi beogradsko javnost, ki se je v zadnjem času začela zelo zanimati za naše zahteve, ki so seveda obenem tudi v interesu Beograda. Opozicionalni listi napadajo vlado, da je bila preveč obzirna napram Italiji. Kupčija. Mi bi naj plačali kompenzacije? Geneve, 20. marca. (»Sl. Narod«). Več avstrijskih deželnih vlad je poslalo svoje misije v Švico. Te misije naj bi pri antanti svečano protestirale proti združitvi Avstrije z Nemčijo. Glavno.vlogo pri teh misijah igra sloviti štajerski vodja klerikalcev prof. Ude z graške univerze, ki je odposlan od štajerske deželne vlade. Ude se v intervivu, ki ga je priobčil v »Gazette de Laus?mne«, najostreje obrača proti združenju z Nemčijo in pravi, da nasprotujeta tej združitvi cela Štajerska, Koroška in Tirolska. Zavzema se-za nevtralizirale Avstrije in zahteva plebiscit pod kontrolo antante proti rudečemu terorju. »Gazette de Lausanne« podpira iz uredništva Udejeve zahteve. Mi bi proti tetnu nič ne imeli, samo' proti enemu najbolj energično protestiramo, da se vse te komisije in misije, ki so vkljub raznim javnim izjavam pod enim klobukom s skrajnim radikalnim nemškim nacionalizmom, zadnji čas zopet sila živahno kretajo okrogv antantnih komisij po Dunaju, Gradcu in v Švici in jih obdelavajo z zahtevo, naj bo južna avstrijska in severno jugoslovanska meja Drava, v kompenzacijo za to, da ostane Nemška Avstrija nevtralna. V zvezi s tem delovanjem in s tajnimi šču-vanji iz Gradca je tudi ponovljeno samo za vestnejše obnašanje mariborskih Švabov. Pripravimo orožje, da nas predvojne zarote ne najdejo nepripravljene 1 Furlani proti Italiji. V Furlaniji so silno nezadovoljni z Lahi. Ljudstvo se pritožuje ne samo nad strogim režimom, marveč zlasti ker ni prehrane, ki je še slabša nego je bila pred polomom, in pa radi neznosnega zatiranja, ki so ga Lahi uvedli po svojih karabinerjih in sindakih, ki so jih impor-tirali iz Italije in ki delajo s furlanskim ljudstvom ravnotako, kakor s slovenskim. Vsled tega se je v Furlaniji pojavilo energično protilaško gibanje. Furlani večinoma zahtevajo svojo neodvisno republiko, mnogi in zlasti trgovski krogi pa zahtevajo naravnost združenje’ z Jugoslavijo in v njej furlansko avtomonijo. Furlanija danes enodušno zahteva plebiscit, v katerem bi se nad 80% Furlanov izreklo proti Italiji. Gibanje je že tako veliko, da so Lahi v Kormlnu in mnogi drugi v furlanskih krajih zaprli celo vrsto furlanske inteligence in nekaj vplivnejših posestnikov, Italija ne misli še razorožiti. LDU. Curih, 18. marca. (ČTU). Iz Milana poročajo: »Secolov« poročevalec javlja iz Pariza: kot glavni pogoj za prehodni mir zahteva Italija, da se morajo razorožiti vse države bivše Avstro-ogrske monarhije, ki mejijo na Italijo. Italija ne more dovoliti, da Jugoslovani nadaljujejo svoje vojaške priprave in oklice, naperjene proti Italiji. Vsled izzivajočega zadržanja svojega vzhodnega . soseda mora imeti Italija še nadalje številno vojaštvo pod orožjem, njegovo prebivalstvo pa želi demo- ■ ... „ ;------------------------?—J----------- 1 bilizacijo še pred podpisom mirovne pogodbe. Dokler obstoji možnost sovražnega napada, Italija ne more misliti na popolno razorožitev. Načrt mirovnega sklepa baje izdelan. V sredo se je baje ministrskim predsednikom aliiranoev in \Vilsonu posrečilo, da so se zedinili plede načrta splošne’ mirovne pogodbe, ki tie vsebuje le vojaških, marveč tildi teritorialne in gospodarske pogoje, ki jih nameravajo naložiti centralnim državam. Pri teh pogajanjih o sporazumu je Italija vršila precejšen pritisk, ker je zahtevala, da se ne oškoduje .njenih posebnih interesov s sklepom separatnega miru z Nemčijo, Seveda je ta vest neverjetna, ker poročajo v isti sapi, da je komisija za teritorialne zadeve sklenila, kakor smo že poročali, predložiti mirov ni konferenci resolucijo, da se mora Nemčija zavezati, varovati suvereniteto Nemške Avstrije. ---- M H Dnevne novice. Nemški šulverein in siidmarka pod sekvestrom. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo je s številko 1673 z dne 19. marca 1919 izdalo sledečo odredbo: V smislu § 1. in 13. naredbe celokupne 'narodne vlade v Ljubljani z dne 30. decembra 1918, štev. 282 o nadziranju podjetij in zemljišč se dene pod nadzor: vsa poslopja, podjetja in zemljišča nemškega šulvereina in sudmarke v okraju Maribor. Utemeljena je namreč domneva, da se hoče odtegniti obdavčenju v tuzemstvu. Za nadziranje je po stavljen ob stroških in nevarnostih lastnika, nadzornik, ki ima paziti na to, da se s premoženjem ne gospodari na način, ki bi bil na kvar koristim kraljestva SHS. Da je premoženje dejano rod nadzor, se mora uradoma zaznamovati v zemljiški knjigi. Nadzornikom se imenpje ' z vsemi pravicami, naštetimi v citirani naredbi g. dr. Josip Leskovar, odv. v Mariboru. Zoper to odredbo ni pritožbe. , Ustanovitev demokratske ti.skovne delniške družbe. Naš demokratski' klub v Beogradu je sklenil ustanoviti demokratsko iis-kovno delniško družbo, ki bo imela začetnega kapitala nad dva milijona kron. Prva publikacija novega podjetja bo dnevnik, ki začne v kratkem izhajati v Beogradu. Poziv na subskripcijo delnic podpišejo vsi člani demokratskega kluba in člani pripravljalnega odbora, ki je bil izvoljen na ustanovni, skupščini jugoslovanske demokratske stranke. Naši poslanci v Beogradu so se že popolnoma udomačili.-. Sprva jim je šlo težavno zaradi stanovanj, zdaj pa so vsi lepo pod streho. Malo draga jo pač ta streha Za meblirano sobo se plačuje 375 .K do 400 K mesečno. Nemci m Madžaii so bili Beograd popolnoma izropali Zato so si morali trgovci razno blago za visoko cone preskrbeti. Torej se ne smemo čuditi, če je dra ginja v Beogradu tako velika. Cene po gostilnah pa sq iste kakor v Mariboru, samo porcije so precej večje Zborovalna dvorana Državnega zbora v Beogradu se nahaja v kraljevem dvoru. V slavnostno dvorano so postavili nad 300 pultov za poslance in posebne pulte za ministre,, Mini' sterski pulti se razločujejo od poslanskih v tem, da imajo mehka naslanjala, medtem ko tišči poslance les tudi v hrbti. Ker dvorana ni posebno velika, so morali napraviti tudi sedeže prav ozke. Vsaka stranka ima nekaj dobro rejenih poslancev, ki se v tistih ozkih sedežih, prav nič dobro ne počutijo. t Nemška sodba glede Maribora. Sedita v gostilni dva Nemca in se pogovarjata o Jugoslaviji vjn p Mariboru, bo-li pripadel Jugoslaviji ali Nemški Avstriji »Moje mnenje je«, piavi prvi, »da bo za Maribor veliko boljše, če pripade Jugoslaviji, kor bo y trgovskem oziru napredoval, medti m, ko bi pod Nemško Avstrijo polagoma propadel.« — »Jaz pa pravim«, odrine diugi, doma iz, Nemške Avstrije, »če pripade Maribor Nemški Avstriji, bodo tukaj v najkrajšem času ravnotak, stradali, kakor mi, Kcoškf cesti štev. 3 (sedaj gostilna Kretiz- gon,; i^Dunaj preveč požre in vsa živila od berger). ‘ Isto vest najdemo potrjeno v brošuri „Gassen, Strassen und Platze — B.ich der Stadt Marburg“, spisal dr. Artur Mally. »tukaj bi šla v pryi vr t' na Dunaj!« — Prav pr.)\ itn, sem si mislil, Skoda, da vaju ne slišijo oni za] eljani Nemci, ki t; ko silijo pod okrilje Nunske Avstrije! Za škofovo spreobrnenje. Kakor se nam i/. Koniic | or ca, so hiat in. teatre našega škofa Napotnika v dno duš- žal >->tni. di jc- š of za dosego svoje častihlepni sti prodal svojo narodnost. Škofove sestre in sorodniki vsaki dan molijo in prosijo Boga, da bi škofa — spreobrnil, da v dejanjih izkaže kot tak. kakoi <_a je rodila njegova slovenska mati — Tudi mi želimo, da Bog to prošnjo še prej ' vsliši. ko zna biti /n šk"fa Napotnika v Mariboru — prepozno. Skl. d { rne; a Jurija. V Lju >ijani-sklicuje sestanek v isti namen županja, ga. dr. Tavčar-* jev..' Maribor še njma slovenske županje. Žito jr.pri nas predpriprave za »Sklad Črnega Jurija«, prevzel provizorični odbor, ki Vas vse, ki Vam Je bkigorbit domovine resno mar, tem potom še enkiat vabi'na sestanek, danes (v nedeljo) ob 10. dop. v Narodnem domu. V katerih pcostcjrih se vrši sestanek, bo razvidno na deski v veži pred uredništvom »Maribor. Delavca«. Opozarjam že vnaprej, da to ni političen shod, marveč v pravem pomenu besede le sestanek, ki ima še le odločiti o nadaljni usodi »Sklada Črnega Julija«. Za priprav, odbor: ured-nik Franjo Pirc. Vsem Slovencem'v uvaževanje. Dolgo časa smo se- morali v Mariboru boriti, da smo dobili svoj lasten, prvovrsten hotel. Ljudi so prihajali in 'so morali iskati zavetja v raznih nemških hote ih in gostilnicah. Danes imamo pa svoj hotel »Union«, kjer je- vsakdo dobro in domače postrežen. Vpozatjamo pa tudi naše mariborske Slovt-nce, da vpoštevajo to. V re'la\r ciji je kidi krasna klub.ova soba, kjer naj .bi l>iio zbirališče ožjih krogov in družb. Zloraba narodne zavednosti. Dal sem si predelati uniformo, in Ker sem se držal reka »Sv<'ji k svojim«, sem nesel bluzo k prekemu ki ojačli Slovanu (menda je Hrvat) v Gospodski u.ici. i\o pridem po dolgem času ponjo, mi kot uDo^tmu vojaku dotični gospod D. računa samo za predelati 90 (reči devetdeset) kron! Vprašal 'em J)r UruU'h krojačih (tudi nemških) ki bi mi .ni predelali bluzo za 50—60 K! Če naši obi niki naš«" narodno zavest na ta način zlorab ijajo, potem pa je’ bolje, da se tudi naši narodni nasprotniki izdajajo za — Jugoslovane ! ! Vojak Kurz krone v Beogradu. V Beogradu placujej" za 1U0 dinarjev 29U kron, za 10') frankov 39U kron. Slabo stanje vojnega, posojila. Avstro-Ogrska banka na Dunaju je sklenila. DaiIy News« poroča: Iz osemnajstih angleških velemest javljajo o Velikanskih zborovanjih, na katerih se je demonstriralo proti nasilnemu, miru. Listnica uredništva: 1. R. Pobrežje: Takih »/Jahtnih žensJ{“ je žal preveč za list. Dopisu manjka stvarno pojasnilo. Razglas. 65 ton pa se je • na potu skozi Nem. Avstrijo mogoče kje od Miirzzusčhlaoa naprej >“• doslej, brez -sledu izgubilo. In dalje: Ljubljana bi bila morala dobiti 80 vagonov premoga; od teh je bilo za Maribor določenih 30 vagonov. Od vseh teh 80 vagonov pa do danes ni došel niti en vagon na svoje mesto, vsi so se »izgubili« tudi na potu skozi Nem. Avstrijo. Ako tedaj mora Maribor zopet ostati zavit v egiptovsko temo, naj se z nami vred tudi Nemci zahvalijo pri svojih poštenja polnih bratih onkraj naše državne mejč. Mestna občina pričakuje do torka vsaj 7 vagonov premoga. Ako se tudi ti kje medi potjo ne izgube, bo mogoče, da se razsvetljena mesta prihodnji teden zopet udejstvi, ah za koliko časa? „Crm Jurij« v Mariboru. Prijatelj našega lista nas je opozoril, da so v nekem tukajšnjem uradu prišli na sled, da je „Crni ju.ij , de J našega kralja Petra v 1. 1814 bival tu v Mariboru. In sicer je obiskal svo-lega tovariša, imenom Niklas Straschill, na n.irodnem oziru velike zasluge za razvoj slovenskega življa asebito v mariborskem okrožju Vlomilska družba Robinšek se je zopet za nekaj članov pomnožila; pa ne pri vlomih, ampak pri brezplačnem ričetu. Policiji se je posrei ilo zaslediti 4 nove člane te družbe, U so na sumu, da so pri vlomih vkradeno blago razpečavali. Prijeti so bili: Franc l.e-d.ier, M. Pušnik, Ivan Majer in Eliza Kok (natakarica v sloveči Kavami pri Dravi) Nova vlomilska družba. V Mariboru se je v zadnjem času pojavila nova vlomilska družba, kateri pa je roka pravice že na s edu, Na Legatovem zasebnem učilišču v Mariboru se prično l. aprila 1919 novi tečaji za slovensko in nemško stenografijo, slovenski in nemški strojepis, pravopis, slovensko in nemško trgovsko pismo, računstvo v zvezi z navadnim knjigovodstvom,, lepopis, slovenski in nemški jezik. Prospekti brezplačno. Legatovo zasebno učilišče v Mariboru, Vetrinjska ulica štev. 17, I, ‘ V Vsled odredbe kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 3. marca' t. 1., št. 1195, veljajo odslej sledeče odredbe: Za potovanje v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev potnih -listov ni treba, pač pa morajo potniki imeti kakršnokoli legitimacijo, s katero' dokažejo svojo istovetnost. Take izkaznice .izdaja podpisano glavarstvo strankami, ki prebivajo v okolišu tega glavarstva. Za potovanje v inozemstvo in iz inozemstva pa so potrebni potni listi, katere izdaje okrajno glavarstvo,, toda le z duvoljenjem kr. ministra za notranje zadeve v pelgradu. Zasebna potovanja dovoljujejo se pa le v povsem izjemnjih primerih., Prosilci morajo to-raj svoje prošnje- (kolekovane z 2 K) opremiti z dokazi o neodložljivi potrebi za potovanje. Prošnje se naslovijo na kr. ministrstvo za notranje zadeve v Belgradu, vložijo se pa pri okrajnem glavarstvu. Ako se z ministrovim dovoljenjem izda potni list, ki mora imeti v vsakem primeru sliko'potnika, treba je še, da ga vidirajo vojno poveljstvo in zastopništva onih držav, v katere stranka želi potovati. Vsi do sedaj izstavljeni potni listi in propustnice zgubijo s tem svojo veljavo. UlnviMijit Za okrajno glavarstvo: •' . Sri m a - G a 11 s. r. Več vagonov jedilnega in semenskega ' krompirja dobi v prihodnjih dneh in se bo isti po ceni od 100 klg naprej razdeljeval pri 3—3 Josipa Serec* ■ ‘ftaribor. Tegetthoffova cesta 57 Prosi se za takojšnja naročila. HfiTF I IN RF^TAVRACIJA Prvi in edin* slovenski hotel in restav- VJILLL. MN r\L_OIMVl\/nOi*JM rgCjja 40 tujskih sob, nanovo opremljena re stavracija, klubova soba z glasovirjem. Priznano najboljša domača kuhinja in prvovrstna vina in vsak dan sveže pivo. Za obisk se priporočata C. in R. Tratnik. ..UNION Maribor (preje „Erzherzog Johann") - ^ § % I Dve lepi nemebtirani sobi se takoj oddajo v najem. Langerjeva ulica št. 5-1. Brivnica G. Ulčar Koroška cesta Hzraven se priporoča cenj. gospodom. ‘•tf ®®®®®®®®0®®®®®®®i®i®®®®®®®®®®0®®®®0 / vagon koruzne moke 2 vagona koruze 1 vagon svinjske masti Ia kakor tud! • 6—2 /° povoj. svinjsko meso po nizkih cenah ponudi Importna in eksportna trgovina Franjo Vidovič Maribor, Cvetlična ulica 15 Gospodična vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, knjigovodstva, korespondence in strojepisja, želi primerne službe. Ponudbe pod »Jugoslovanka« na upravništvo. 2—2 Vse vrste kolonijalnega blaga, kakor: kava, riž, čaj, ko-linski kavin nadomestek itd. oddaja po n a j n i ž j i h cenah tvrdka Vladimir Pavlšek Maribor, Grajska ul. 16 Pisalni stroj se kupi. Cenjene ponudbe pod „Stroj“ na anončno ekspedicijo Al. Matelit, Ljubljana, Kongresni trg 3,1. fa