ŽELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 6 LJUBLJANA SEPTEMBER 1972/ŠT.3 Alojz Prešeren, dipl. inž. Metalurški inštitut Ljubljana DK: 669 : 183; 187, 66.094.1 ASM/SLA: DZC; D5C Vpliv dezoksidacijske tehnologije na izkoristke dodanega aluminija Na podlagi tehnoloških analiz in statističnega obrazca, ki vsebuje vplivne faktorje izdelavne prakse za SM in E postopek, smo izvedli vrednotenje raznih načinov dezoksidacije s ciljem, da ugotovimo izkoristke dodane količine aluminija za pred- in končno dezoksidacijo. Zasledovali smo homogenost gredic v pogledu (Al)t in (O) ter poudarili vpliv obdelave taline v ponvi z argonom oz. dušikom. UVOD Tehnološki regulativi skušajo postaviti določene odnose v izdelavnem postopku v grobe okvirje tehnološke zakonitosti. Neredko pa pride v praksi do odstopanja predvidenih parametrov, kar zahteva delne ali obsežne spremembe predvsem v dez-oksidacijski praksi. V okviru predmetne problematike smo imeli postavljen cilj, da: — zasledujemo vpliv izdelavnega SM in E postopka na končno fazo stanja šarže v peči pred prebodom, — najdemo zakonitosti, ki bi dovoljevale ocenitev stanja šarže oziroma določitev praktično potrebnega obsega pred- in končne dezoksidacije, — določimo parametre, ki diktirajo količino kislinotopnega Al, torej vplivajo na izkoristek slednjega. PROGRAM RAZISKAV Odločili smo se za pomirjeno kvaliteto nelegi-ranega jekla s srednjim in nizkim ogljikom ter nizko legiranega cementacijskega jekla in jekla za poboljšanje z nizkim ogljikom. Pri nelegiranih jeklih kvalitet C in Ck 10, 15 in 35 ter 45 pride v poštev SM jeklo in E jeklo z eno žlindro in dez- oksidacijo v ponvi, pri cementacijskih jeklih in jeklih za poboljšanje in sicer EC 80, 100, ECMo 80, 100 VCMo 135, 140, 31 CrV3 itd. je izdelati šarže s preddezoksidacijo z Al, ev. SiMn in standardno končno dezoksidacijo v ponvi. Da bi mogli ugotoviti vpliv argoniziranih šarž na izkoristke Al in vročo predelavo, je bilo odločeno, da bo del poizkusnih šarž izdelan brez in del s prepihovanjem z argonom oz. dušikom. Dodatek aluminija naj bi sledil pri določenem številu poizkusnih šarž z argonom med prvim in drugim delom argoniziranja, del dodatka Al naj bi sledil po končanem argoniziranju. Pri izdelavi SM jekla naj bi nekaj poizkusnih šarž izdelali z dodatkom celotne količine potrebnega aluminija v komadih po 1 kg, nekaj šarž v količini po 5 kg, ostale tako, da bi polovico potrebne količine Al dodali v curek taline, polovico pa skozi žlindro po končanem prebodu. Za vse šarže smo beležili podatke o časovnih in količinskih parametrih, za analiziranje skupne količine kisika, aluminija in glavnih oksidov v nekovinskih vključkih smo jemali vzorce: — po izkuhavanju taline, — pred dodatkom preddezoksidantov, — pred izpustom taline iz peči, — med litjem prve in druge livne plošče, — iz izvaljane gredice ločeno za glavo, sredino in nogo ter ločeno za rob in srednjo os gredice. Dobljeni rezultati naj bi služili za: — ocenitev tehnološke prakse v smislu najboljših vplivnih pokazateljev na stanje taline v peči pred izpustom, — prikaz zakonitosti za vpliv posameznih tehnoloških parametrov na kisik v talini pred izpustom oziroma na pričakovano količino topnega aluminija, — ugotavljanje potrebnega obsega dezoksidacije oziroma količine topnega Al v izdelanem jeklu. — medsebojno odvisnost topnega in netopne-ga Al, kisika v talini, izkoristka aluminija pri upoštevanju različnih načinov dodatka aluminija. Z ozirom na različne načine dezoksidacije: šar-že z in brez preddezoksidacije, različni časi, količine in načini dodatki Al, je treba predvsem kazati izkoristke aluminija ter predlagati najučinkovitejši način dodajanja. IZVAJANJE POSKUSOV IN VREDNOTENJE REZULTATOV V smislu programa smo izdelali v 60 t E peči: 3 šarže nizko legirane navadne kvalitete z 0,19 do 0,37 % C, brez argona, — 5 šarž nizko legirane in navadne kvalitete z 0,2 do 0,37 % C, obdelane v ponvi s plinastim argonom, — 4 šarže kvalitete C 1430 oz. 4320, obdelane v ponvi s plinastim argonom. Pri 3 šaržah je bil izveden dodatek Al za končno dezoksidacijo v ponvi, pri drugi skupini poizkusnih šarž smo dodali Al po končanem prvem delu pihanja argona, pri tretji seriji šarž po končanem drugem delu pihanja argona. Za preddezok-sidacijo smo pri vseh šaržah dodali okrog 1,0 kg Al/t v času 50 do 60 minut pred prebodom. V 25 oz. 40 t E peči smo izdelali: — 3 šarže za poboljšanje brez argona, z dodatkom Al v času 25 minut pred prebodom za preddezoksidacij o in z dodatkom Al za končno dezoksidacijo v ponev, — 7 šarž jekla za cementacijo po preizkušeni »K« metodi: za preddezoksidacijo dodatek okrog 1,0 kg Al/t v času 25 minut pred prebodom, za končno dezoksidacijo dodatek 0,4 kg Al/t po končanem prvem delu pihanja argona, — 6 šarž za cementacijo po modificiranih metodah: preddezoksidacij a z 0,95 kg Al/t v času 55 minut pred prebodom, dodatek 0,3 kg Al/t v času 6 do 20 minut pred prebodom in dodatek okrog 0,25 kg Al/t v ponev oz. pri argonski obdelavi po končanem prvem delu pihanja. V 30 t SM peči je bilo izdelanih — 15 šarž kvalitete CK 10 in CK 15 Pri 5 šaržah smo dodali potrebno količino Al v talino v ponvi v komadih po 1 kg, pri 5 šaržah v komadih po 5 kg in pri 5 šaržah polovico potrebne količine Al v talino v ponvi, ostalo skozi žlindro, ko je bila ponev napolnjena. Za študij odnosov med tehnološkimi parametri in značajem taline v posameznih izdelavnih fazah ter izdelanim jeklom smo razpolagali z rezultati analiz skupnega kisika po oksidaciji, po izkuhava-nju, v talini pred prebodom in nekaterimi vplivnimi tehnološkimi pokazatelji kot čas trajanja bele žlindre, količine Al, v talini pred prebodom, dodatek Al za preddezoksidacijo, dodatek Al za končno dezoksidacijo, količina topnega Al v izdelanem jeklu, skupni kisik v poizkusnih gredicah ločeno za glavo, sredino in nogo, količina netopnega Al v glavi, sredini in nogi gredic in končno Si02 ter A1203 v nekovinskih vključkih. Iz zasledovanja dobljenih rezultatov moremo zaključiti, da samo vrednotenje razpoložljivih podatkov ne nudi odgovora za značilno obnašanje aluminija tj. da dobimo različne vsebnosti topnega Al v izdelanem jeklu kljub sličnim količinam kisika pred prebodom, sličnim dodatkom Al in enako uspešni obdelavi taline v ponvi z argonom. E postopek: Za vrednotenje parametrov, ki vplivajo na obnašanje aluminija smo se poslužili obrazca, ki smo ga sestavili s pomočjo statistične obdelave številnih E in SM šarž: (ad.O/o^.F.i/ikk: \ (O)%.Č Vrednost Kc je odvisna od dodatka Ald in narašča proporcionalno z dodatkom. Tako je npr. pri 0,3 kg Al/t vrednost Kc — 0,011; pri 1,0 kg Al/t je Kc — 0,035. č _ čas v minutah od dodatka Al do preboda. Pri kalkulaciji Alt pri končni dezoksidaciji, ko dodamo aluminij v ponev, znaša čas č okrog 7 minut (O) o/o — količina skupnega kisika v talini tik pred dodatkom Ald. Za kalkulacijo Alt v talini v peči znaša »F« — — 1,45, če je bila talina učinkovito preddezoksidi-rana (Al, Si, Mn) in 1,35 če ni preddezoksidirana. Za kalkulacijo Al, v talini v ponvi je »F« — 1,3. Prikazane odvisnosti med Al, v izdelanem jeklu napram Al, v talini v ponvi in v talini v peči sledijo povprečno dobljenim odnosom preiskav številnih šarž in odgovarjajo vrednostim 1:1, 3:1,4. Na osnovi navedenih odnosov smo za vse po-izkusne šarže kalkulirali Al,. Primerjava med tako dobljenimi vrednostmi Al, v talini pred prebodom, dodatnega Al, zaradi končne dezoksidacije z aluminijem v ponvi in količinami Al, v izdelanem jeklu nam nudi možnosti ugotavljanja učinkovitosti posameznih dodatkov Al oz. stopnjo izkoristka dodane količine Al v posameznih tehnoloških fazah. Na ta način smo imeli možnost ugotoviti kateri dodatki Al so bili učinkoviti oz. v kakem obsegu vpliva na izkoristek Al količina ogljika, odnosno količina skupnega kisika pred prebodom in čas dodatka Al pred prebodom. Vrednotenje vpliva ogljika na prosti kisik smo prikazali z obrazcem, s katerim zasledujemo tudi vpliv časa izkuhavanja po oksidaciji na količino kisika: (O)0/0=K.|-| Vrednost — K — je odvisna od časa izkuhavanja _č — in znaša npr. pri času 15 minut okrog 0,06, pri času 45 minut pa 0,012. Pri krajših časih vrednost konstante hitreje narašča. Iz odnosov vpliva časa in ogljika na količino kisika moremo ugotoviti, da bo kisik pri višjem ogljiku in daljšem času manjši, kar nudi možnost za povečanje količine kislinotopnega Al. Dolgi časi od dodatka Ald do preboda znižujejo količino Al, oziroma znižujejo izkoristek Al. Nastane vprašanje kdaj bi bil dodatek Al optimalen z ozirom na izkoristek Al, intenziteto izločanja A1203 in čim nižji kisik v talini pred prehodom. Verjetni mehanizem dezoksidacije nudi odgovore za: — obseg in hitrost dezoksidacijske reakcije — intenziteto izločanja A1203 — obseg redukcije Si02 — učinkovitost ali neučinkovitost obdelave taline v ponvi s plinastim argonom oziroma dušikom — verjetno utemeljenost oz. neutemeljenost analize Al,. Pripomniti moramo, da so bili nekateri vzroki izredno nehomogeni in vsebnosti Al, za eno in isto šaržo med 0,007 % in 0,039 °/o. V naslednjem podajamo verjetni mehanizem dezoksidacije za nekaj značilnih šarž iz posameznih poskusnih serij: Šarža 106194 — C 35 stab. C — 0,37 %, Si — 0,23 %, Mn — 0,56, P — 0,008 %, S — 0,016 %, Alt — 0,019 %, Alnct — 0,002/0,004 %. Analize skupnega kisika so naslednje: v talini po oksidaciji — 0,0256 % po izkuhavanju — 0,0141 % v talini pred prebodom — 0,0048 % v mali probni kokili — 0,0068 % v izvaljani gredici glava — 0,0058 %, sredina — 0,0056 %, noga — 0,0046 %. Šarža je raztalila z 0,51 % C, žilavenje je bilo s kisikom pri povprečni hitrosti 0,007 % C/min, kar nudi statistično okrog 0,027 % skupnega kisika. Izkuhavanje po oksidaciji je trajalo 20 minut, kalkulacijska količina prostega kisika je: (0)IZ % = 0,071 .1/0,3 .1/20 = 0,0117 % Ob koncu izkuhavanja predvidevamo (na osnovi številnih dosedanjih raziskav) v talini 0,0045 % A1203, 0,0075 % Si02 oziroma skupni vezani kisik 0,0059 %. Skupni kisik ob koncu izkuhavanja znaša torej 0,0176 %, po analizi pa 0,0141 %. Po odstranitvi žlindre smo na golo dodali 1,0 kg Al/t in 1,5 kg Si/t (SiMn). Sledi dodatek apna in mešanica CaF2 + C + CaSi za tvorbo bele žlindre. Učinek preddezoksidacije zaradi SiMn je praktično nezaznaven ker je čas od dodatka do preboda znatno prevelik. Pride pa učinek SiMn do izraza pri kalkulaciji količine topnega Al, katerega odgor je nekoliko manjši. Učinek bele — karbidne žlindre s časom dej-stvovanja 38 minut se more izraziti le z določeno vlogo pri razžveplanju in ne pri preddezoksidaciji. Predpostavljamo pa, da se ob koncu te periode znižata A1203 in Si02 v talini na okrog 0,0018 % in 0,006 %, oziroma skupni kisik približno na 0,0039 %. Dodatek 0,1 % Al na golo znatno presega učinek preddezoksidacije vsled bele karbidne žlindre. Kalkulacija (Al), v talini pred prebodom: 3,035 .1,45 . /_0,1 = 0,019 % f 0,0141.50 (Al), % = 0,1 (enak rezultat nudi tudi analiza). Ravnotežna količina prostega kisika je približno 0,0017 "/o. Razlika (0,0141—0,0059—0,0017) = = 0,0065 % O reagira z Al pri čemer se tvori 0,0136 % A1203. Pri redukciji Si02 do 0,002 % nastane 0,0045 % A1203. Skupno se tvori 0,0136 + + 0,0018 + 0,0045 = 0,0199 % A1203. Obseg izločanja znaša okrog 67 %. V talini ostane 0,006 % A1203, 0,002 % Si02, 0,0017 % O in skupni kisik je pribl. 0,0055 % (po analizi 0,0048 %). Razmerje (O)! : (0)iz = 0,0055 : 0,0141 = 0,38. Po statističnem zasledovanju navedenega odnosa je vrednost 0,35 karakteristična za normalne pogoje preddezoksidacije. V curek taline med prebodom smo dodali 0,33 kg Al/t v zavitkih po 5 kg. Kalkulacija dodatnega (Al), v talni ponvi je: (Al), % = 0,012 .1 3 j / 0,033 T 0,0055^7 = 0,014 %. Skupni aluminij v talini v ponvi bi naj znašal: (Al), % = 0,019 .1,3/1,45 + 0,014 = 0,031 % v izdelanem jeklu bi naj bil aluminij 0,031. . 1,0/1,3 = 0,025 %. Stvarno smo analizirali 0,016—0,019 % Al. Iz primerjave sledi, da je bil izkoristek dodanega Al v curek taline okrog 0,003 do 0,004 % mesto 0,011 % (z ozirom na Al v jeklu). Količina aluminija je torej v talini v ponvi 0,019 .1,3/1,45 + + 0,003.1,3 = 0,021 %. Med prebodom pride v talino iz obloge ponve: Si02 = 0,65 . 5.08 .10-4 . (5 + 1)2. Vl6fl = 0,0147 % Pri izločanju med prebodom v količini 45 % ostane 0,55 (0,0475 + 0,002) = 0,0272 % Si02. Pri redukciji z Al do 0,0031 % (analiza izolata), nastane 0,026 % A1203. Pri sekundarni oksidaciji curka nastane 1,9 (0,021—0,016) = 0,01 % A1203. Skupno se tvori 0,01 + 0,005 + 0,026 + 2,1 . (0,0017 do 0,0015) = 0,045 % A1203. Obseg izločanja v 18 minutah (od preboda do odlitja prve livne plošče) je okrog 78 %. V jeklu ostane približno 0,0055 % A1203, 0,0031 % Si02, 0,0015 % O (ostali oksidi). Skupni kisik je pribl. 0,0059 %, po analizi pa ga je 0,0056 do 0,0058 %. Napram verjetnim odnosom pri normalnih tehnoloških pogojih je skupni kisik v jeklu: (O)j % = 0,0035 + 0,14 . (O), = 0,0035 + 0,14 . .0,0055 = 0,0044 %. Po statističnem odnosu z upoštevanjem količine kisika po izkuhavanju je količina kisika v jeklu: (O)j % = 0,0035 + 0,053 . (0)lz = 0,0035 + 0,053 .0,0176 = 0,0044 %. Primerjava teh kisikov s količino analiziranega kisika v jeklu potrjuje manjši učinek končne dez-oksidacije oz. prenizko izkoriščanje dodanega Al med prebodom. Verjetno je bila tudi temperatura med litjem nekoliko prenizka kar zmanjšuje intenzivnost izločanja A1203. Splošne tehnološke pripombe: — rafinacija in preddezoksidacija taline sta normalni. Obstaja splošno vprašanje o utemeljenosti dolgega časa od dodatka Al do preboda, ko je možno s pravilnimi sintetičnimi žlindrami v krajšem času dobiti praktično enaki učinek odžvepla-nja, — končna dezoksidacija v ponvi je bila le delno učinkovita, zaradi česar sta količina oksidnih vključkov in skupni kisik v jeklu večja, — obstaja verjetnost, da je bila livna temperatura nekoliko prenizka in izločanje A1203 premalo obsežno. Vsled tega je skupni kisik v jeklu višji kot kisik v talini pred prebodom, kar na podlagi statističnih odnosov ni normalno, —■ izkoristek dodanega Al za preddezoksidacijo znaša: 0,019 .100/0,1 = 19 % (zelo dobro), izkoristek dodanega Al med končno dezoksida-cijo je 0,003 .100/0,033 = 9 % (mesto 33 %), izkoristek dodanega Al na jeklo znaša 0,018 .100/0,133 = 13 % (mesto 18 %). Iz grupe poizkusnih šarž, kjer smo dodajali aluminij po končanem prvem delu pihanja argona je najuspešnejše izdelana šarža št. 106182 — C 35 st. C — 0,37 %, Si — 0,24 %, Mn — 0,51 %, S — 0,011 %, Alt — 0,026 do 0,029 %, Alnet — 0,003 do 0,004 %. šarža je raztalila z 0,6 % C, po 15-minutnem izkuhavanju je v talini 0,0167 % O, kalkulativna količina kisika pa 0,017 %. Po izkuhavanju oziroma 40 minut pred prebodom sledi dodatek 0,11 % Al. Kalkulativna količina Al, znaša 0,021 %, stvarno smo analizirali 0,018 % Al. Po sličnem mehanizmu dezoksidacije kot pri prejšnji šarži se tvori skupno 0,0208 % A1203 in pri 75 % izločanju ostane v talini pred prebodom okrog 0,005 % A1203, 0,002 % Si02, 0,0016 % O ter skupni kisik pribl. 0,0050 %. (O)j : (0)iz = 0,0050 : 0,017 = 0,30, kar je zelo dobro. Z dodatkom Al po končanem prvem delu pihanja argona se poveča (Al), v talini v ponvi za: (Al), = 0,0152 . 1,3 . /_0,046 = 0,020 %. \ 0,0050.7 Skupni aluminij v talini v ponvi bi znašal: 0,021.1,3/1,45 + 0,020 = 0,035 % in v izdelanem jeklu okrog 0,026 %. Stvarno smo analizirali v tej šarži okrog 0,028 % topnega aluminija. Smatramo, da sta bila oba dodatka, torej za preddezoksidacijo in končno dezoksidacijo normalno učinkovita. Vsled uspešne argonske obdelave — redukcija Si02 do 0,0015 % (analiza izolata), intenzivnost izločanja A1203 95 %, ostane v jeklu okrog 0,003 % A1203, 0,0015 % Si02, 0,0006 % O (ostali oksidi) in skupni kisik je pribl. 0,0030 %. Po analizi znaša kisik 0,0028 do 0,0033 %. Napram statistični kalkulaciji kisika v izdelanem jeklu (pri uspešni argonski obdelavi) znaša isti: (O)j % = 0,0027 + 0,14 .0,0050 = 0,0034 %, kar se s stvarno analizo kisika v gredici zadovoljivo ujema. Splošne tehnološke pripombe: — Šarža je zelo dobro izdelana. Pripominjamo, da bi praktično enako dobre rezultate dosegli tudi pri nižjem aluminiju — okrog 0,022 %. Dodatek Al med argonsko obdelavo lahko zmanjšamo na 0,3 kg/t, če je ob koncu rafinacije dosežen zadovoljiv preddezoksidacijski učinek. — Argonsko prepihovanje taline v ponvi je bilo zelo uspešno. — Izkoristek Al med preddezoksidacijo znaša 0,021.100/0,11 = 19 %. Izkoristek Al med dezoksidacijo je 0,022. . 100/0,46 = 47 %. Izkoristek aluminija v jeklu znaša 0,028. . 100/0,156 = 18 %. Splošne tehnološke značilnosti vseh poiskusnih E šarž: Iz vseh dobljenih podatkov kot jih nam nudijo tehnološka analiza šarž, analiza plinov in vključkov ter odnosi, kot jih dovoljuje verjetni mehanizem dezoksidacije, moremo zaključiti naslednje: — Količine kisika po izkuhavanju sledijo odnosom, kot so za določeni C in čas izkuhavanja značilni. V povprečju znašajo časi izkuhavanja 20 do 35 minut. Odgovarjajoče vsebnosti skupnega kisika so med 0,018 do 0,025 % (si. 1). — časi od končanega izkuhavanja do preboda so med 25 in 95 minut. — Dodatki Al za preddezoksidacijo v količini 0,9 do 1,0 kg/t, z izjemo pri trdih šaržah, so sledili v različnih časih od izkuhavanja do preboda (si. 2). — Količina kisika pred prebodom znaša med 0,0064 do 0,0123 %. — Delno bela žlindra pri poizkusnih šaržah, razen v dveh primerih, ni doprinesla k povečani stopnji preddezoksidacije, temveč je vlogo pred- c* § o ■§ -X .Ni O O. •v O O 35 3 2 5 2 15 1 05 \ t Kf v Čas izkuhavanja 15-45' g: 15-20' - 9f30-45'- 01 %/Al/f (pred izpustom) 6=55' 0005 i i i J_1 dezoksidanta prevzel dodani Al. Se pa kaže pozitiven vpliv delno bele žlindre v povečani stopnji odžveplanja za okrog 6—8 %. — Razmerje (0): : (0)u znaša povprečno 0,0075 : 0,021 = 0,35 pri kratkih rafinacijah in 0,0074 : 0,023 = 0,32 pri dolgih rafinacijah. — Normalni izkoristek Al med rafinacijo naj bi bil 18%, med dezoksidacijo (brez Ar) 20%, odvisno od vsebnosti Al v talini pred prebodom oziroma v ponvi. Stvarno so bili dodatki Al uspešnejši pri kratki rafinaciji in znatno slabši pri dolgi. Rezultati so prikazani v si. 3 in 4. 05 02 03 04 VoC po izkuhavanju Slika 1 Vpliv količine ogljika in časa izkuhavanja taline po oksi-daciji na količino kisika v talini 0009 001 0011 0 012 0013 0 014 ' J_l_I_i_J_ 015 0 3 045 0 6 075 09 105 12 135 Dodatek Al-kg/t (po izkuhavanju) Slika 2 Vpliv količine kisika in dodatka aluminija po izkuhavanju taline na količino kislinotopnega aluminija v talini pred prebodom 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 brez Ar dod. Al v 1. delu dod. Al v 2 delu o izkoristek Al med rafin. + n n a dezoksid. • n n f jeklu Vpliv 40 35 30 i? i 25 •S 20 V) S 75 n 10 1231234512345 Štev. šari Slika 3 načina dodatka aluminija na izkoristek dodanega aluminija brez Ar Ar "z N I N N j P 1 1 - 1 1 1 - • 1 1 1 1 c 1 1 1 1 * -e > < »1 i > o 1 t v - i 1, 1 1 i 1 1, l i 1 + 1 1 i ■ 1 N- normalni čas raf. P- podaljšani čas raf. o med rafin. + med dezoksid. Vpliv 1 2 3 4 5 6 7 12 1 2 3 4 5 6 Štev. šari Slika 4 različnih načinov dezoksidacije na izkoristek aluminija — Dodatek Al po prvem delu pihanja argona nudi stopnjo izkoriščanja med dezoksidacijo okrog 4 % do 37 % (normalni izkoristek 35 do 45 %). Tak način dodatkov Al ne kaže sigurnosti oziroma je preveč odvisen od subjektivnih momentov — dodatek Al po končanem pihanju Ar je v celoti izredno učinkovit. Med rafinacijo so bili izkoristki 15 do 17 %, med dezoksidacijo od 35 do 48 %, v povprečju 39 %, kar je zelo ugodno. — V sliki 5 prikazujemo vpliv dodatka Al za preddezoksidacijo in kisika po izkuhavanju ter Al potek medsebojnih odnosov kot jih slika prikazuje, potem sledi, da vplivajo na zmanjšanje vsebnosti AInel naslednji faktorji: — nižji kisik v talini pred prebodom, torej daljše izkuhavanje, višja temperatura, večja intenzivnost izločanja A1203, dobro mešanje in učinkovita preddezoksidacija. Dalje more vplivati na zmanjšanje Alnet visoka temperatura taline v ponvi, določeni čas čakanja ponve pred litjem (homogenost) in uspešno prepihovanje z argonom. .2 5 o Dodatek Al - kg/t (v talino pred izpustom) Slika 5 Odnosi med kisikom v talini po izkuhavanju, časom dodatka aluminija v talino pred prebodom, količino dodanega aluminija za pred- in končno dezoksidacijo in količino kislinotopnega aluminija v jeklu pri praksi z in brez obdelave taline v ponvi z argonom za končno dezoksidacijo v ponvi na količino kislinotopnega Al v jeklu pri standardni dezoksidaciji in uspešni obdelavi taline z argonom. — Uspešnost argonske oziroma dušikove obdelave taline v ponvi je razvidna tudi iz vpliva Al na Si03 v vključkih (slika 6). Pri standardni dezoksidaciji sledi vpliv krivulji 1, pri uspešni argonski obdelavi krivulji 2 J, pri uspešni dušikovi obdelavi krivulji 2 R. Ugotavljamo, da sta 2 J in 2 R pri količinah pa je dušikova obdelava nekoliko manj učinkovita (do tega zaključka pridemo na osnovi dobljenih rezultatov; verjetno pa ni praktičnih razlik). Pri neuspešnem prepihovanju so količine Si02 na krivulji 1 kot je značilno za standardno dezoksidacijo. — Vsebnost netopnega Al je zelo različna. Analiza rezultatov dovoljuje mišljenje, da je Alnot odvisen od vrste faktorjev, ki diktirajo izkoristek Al (slika 7). Na splošno je pričakovati manjši Al„et Pri povečanem izkoristku Al. Medtem ko odnosi med rafinacijo nimajo vpliva, je viden vpliv izkoristka med dezoksidacijo. Prav tako obstaja verjetnost, da vpliva uspešno prepihovanje z argonom oziroma dušikom na nekoliko spremenjen vpliv izkoristka na vsebnost Alnet. če sprejmemo S 3 K & 2 l/) 7- o 2- o- 3-o • brez Ar m- u I •j OO. Ml — II — v i. a v 2.d 91UAT elu A/ UV2) \ 0 a \ V n 2 2.R . i •s. \ \o • \ •o, o v\ k. P—o- 7 — 2 05 7 15 2 25 3 35 4 [Al]t % x 10'2 Slika 6 Vpliv količine kislinotopnega aluminija na zmanjšanje Si02 v vključkih o Izkoristek med rafin. + • izkoristek med dezoksid. x 10 o S « 3C »-i • 3 ešno ye Ar \ \ h O Usp pihar \ X • \ O + » • • •CD® m > *) i 1 r* » ^ K • 1 O 1 \ • 2 5 10 15 20 25 30 35 40 45 Izkoristek Al % Slika 7 Vpliv izkoristka aluminija na količino netopnega aluminija v jeklu Dod. Al kg/t v ponev- _°1_ 0016 002 , Iz podatkov moremo tudi zaključiti, da je največja količina Alnet v glavi gredice, najmanj pa v nogi. Tudi ta razporeditev govori v prid notranjim kinetičnim odnosom homogenosti, višje temperature, hitrosti izločanja A1203 in ne najmanj ohlajevalni hitrosti oziroma hitrosti kristal izacije. — Zasledovanje gibanja skupnega kisika v glavi, sredini in nogi gredic ter po robu in v osrednji osi gredic je prikazano v sliki 8. — S — Ns o G ° NT Vs S-sredina gredice - v N- noga « r- rob gred. N + 5 r G-glava •< s-srednja os 2 4 6 d V 12 2 4 6 8 K 12 TA šarže Slika 8 Vpliv uspešne obdelave taline v ponvi z argonom na homogenost gredic Jasno vidimo sledeče: — taline brez prepihovanja z Ar ali N2 kažejo znatno stresanje količine kisika med glavo, sredino in nogo. Pri uspešni obdelavi so razlike malenkostne. Prav tako ugotovimo malo stresanje med vrednostmi kisika na robu in osi gredic med nogo in glavo, veliko stresanje pa pri neuspelem prepiho- 5 o G • S Ar X T 1 -5 5 •st. 4 "P o § | Gs A/* A \\ « NAr' GAr \S , N o T X 1 M i J- it v "v + \°V K l r + \ "T- ^K i : 1 _S- St Ar- pr jnd. dez epih. z oks. X — X-- Ar 0005 001 0015 002 0025 003 [Al]t v jeklu Slika 9 Vpliv dezoksidacijske tehnologije na homogenost gredic vanju oz. pri praksi brez prepihovanja. Torej doprinaša argonska obdelava taline k večji homogenosti tudi v pogledu kisika oziroma oksidov v vključkih. — Vpliv Alt na končni kisik v jeklu ločen za G, S in N pri praksi brez in z Ar (N2) prikazujemo v sliki 9. — Kisik v jeklu sledi pri argonski obdelavi statističnemu odnosu: (O)j % = 0,0027 + 0,14 . (0)I( pri praksi brez argona pa: (O)j % = 0,0035 + 0,14 . (O^. SM postopek: Značilno za splošno tehnologijo izdelave po-izkusnih SM šarž je, da so povprečne žilavilne hitrosti med rafinacijo različne in sicer med 0,2 do 0,6 % C/h in končne žilavilne hitrosti med 0,02 do 0,13 % C/25 minut. V glavnem so bile vse šarže izdelane s preddezoksidacijo z dodatkom SiMn v količini od 0,9 do 2,7 kg Si/t in čas od dodatka do preboda je bil 3 do 10 minut. Na osnovi študije o preddezoksidacijskem učinku sledi slednji obrazcu: 1 d02 = k — M Si d02 pomeni zmanjšanje količine kisika po pred-dezoksidaciji napram kisiku v talini pred dodatkom SiMn. Vrednost faktorja ki je odvisna od časa od dodatka SiMn do preboda. Optimalen učinek preddezoksidacije je pričakovati pri času 10 do 12 minut, medtem ko pri zelo kratkih časih praktično ni učinka. Pri poskusnih šaržah znaša zmanjšanje kisika vsled preddezoksidacije v povprečju 11 % (prekratki časi). Za kalkulacijo količine kisika ob koncu rafina cije, smo uporabili obrazec: (O)! % = Kc/C . 0,4 . Ki/V,. V2/K2.10-3 (0)x V, V2 C Kc K, k2 skupni kisik v talini pred prebodom povprečna žilavilna hitrost % C/h žilavilna hitrost % C/25 minut % C v talini pred prebodom oziroma pred dodatkom preddezoksidanta vrednost konstante v odvisnosti od ogljika vrednost konstante v odvisnosti od povprečne žilavilne hitrosti korekturni faktor v odvisnosti od ogljika Vpliv tehnoloških odnosov na vsebnost topnega Al smo slično kot pri elektro postopku zasledovali z obrazcem: (Al), % = Kc. F , % AL (O) % .č V naslednjem podajamo primer verjetnega mehanizma dezoksidacije za šaržo iz skupine, kjer je bil izveden dodatek Al v komadih po 1 kg v curek taline v ponvi. šarža 6138 — CK 10 C _ 0,11 %, Si — 0,23 %, Mn — 0,52 %, S — 0,033 °/o, AIt — 0,017 do 0,022 °/o, Alnet — 0,004 do 0,003 o/o. šarža je raztalila z 0,84 % C. Po izdatnem žila-venju s kisikom je kalkulacijska količina skupnega kisika pred dodatkom SiMn: (O) % = 5,9/0,11. 0,4 .1,05/0,405 .0,06/0,11 .10-3 = = 0,0308 % Vsled dodatka 0,24 % Si kot SiMn v času 3 minute pred prehodom znaša d02 = 0,42/0,24 = 0,86. Skupni kisik v talini pred prehodom je okrog 0,86.0,031 = 0,027 %, stvarno smo ga analizirali 0,0286 o/o. Z dodatkom 0,091 % Al v curek taline znaša kalkulacijska količina topnega Al v talini v ponvi: (Al), % = 0,031.1,3 . 0,091 0,029 .7 _ = 0,026 °/o. V jeklu naj bi bilo 0,026/1,3 = 0,02 % Al„ stvarno smo ga analizirali povprečno 0,0197 %. Ravnotežna količina prostega kisika pri 0,23 % Si znaša približno 0,008 %. Razlika 0,0286—0,008— 0,0045 reagira z Si in se tvori 0,031 % Si02. Skupno z 0,027 % Si02 iz opeke ponve in 0,004 °/o SiO, iz taline iz peči ostane po 45 % izločanju med prebo-dom okrog 0,034 % Si02. Po redukciji Si02 z Al do 0,0026 % (analiza izolata) nastane 0,038 % A1203. Pri sekundarni oksidaciji curka taline nastane 1,9 (0,026—0,02) = 0,012 % A1203. Ravnotežna količina prostega kisika pri 0,026 Al, v talini v ponvi je okrog 0,0014 %. Razlika 0,008—0,0014 reagira z Al in se tvori 0,014 % A1203. Skupno nastane dO t P Q K 3 + i 30 25 20 75 10 5 \Oj v = K-G i% - > A m* i \ M 1 1 l | predi. + 0/- asi k ' jekli 1 1 ' ! i Ot= - v talini pred. \ p , dod SiMn I i i i i r 30 25 ~S O ?0> -8 75 tfj« (/i 9* 10 Efc. 005 01 —L -K- i 05 057 064 0 71 0 78 085 092 099 d02 (optimalni čas) Slika 10 Učinek preddezoksidacije in končne dezoksidacije na kal-kulacijsko količino kisika v jeklu 0,069 % A1203. Pri verjetnem obsegu izločanja 90 % ostane v jeklu 0,006 % A1203, 0,0026 °/o Si02, 0,0016 % O (ostali oksidi). Skupni kisik je okrog 0,0059 o/o, stvarno smo ga analizirali povprečno na robu gredice v glavi, sredini in nogi 0,0061 °/o in v osi gredice 0,0053 %, kar se z analizo zadovoljivo ujema. Splošne tehnološke pripombe: — Pri praksi brez preddezoksidacije bi znašal kisik v jeklu (si. 10): (O)j % = K. (O)! = 0,2 .0,029 = 0,0058 % (pri 0,02 % topnega Al). Pri optimalni preddezoksi-daciji z 0,24 % Si (SiMn) bi znašal kisik v jeklu: (O)j % = K . (0)t. d02 = 0,2 . 0,029 . 0,56 = = 0,0032 o/o. Konkretno je bil učinek preddezoksidacije izkoriščen: (0,0058—0,0057) . 100/(0,0058—0,0032) = 4 % (zelo slab izkoristek preddezoksidacije). —• Izkoristek Al med dezoksidacijo znaša okrog 28,6 °/o, v jeklu okrog 22 %. — Napram statističnemu obrazcu je: (O)j % = = 0,0044 + 0,039 (O)! — 0,0044 + 0,029 = 0,0055 %, kar se s stvarno analizo kisika dobro ujema in je tudi dokaz, da s preddezoksidacijo praktično nismo izboljšali rezultata rafinacije. Sicer je šarža normalno izdelana. Splošne tehnološke značilnosti vseh poskusnih SM šarž: — s povečano povprečno žilavilno hitrostjo V, in zmanjšano žilavilno hitrostjo v zadnjih 25 do 30 minut rafinacije se manjša skupni kisik v talini pred prebodom. Dod. Al č 1 kg (curek) o med dezoks. • v jeklu Jc & <3 i-o ■i! o 35 30 25 20 15 10 5 Dod. Al d 5 kg (curek) Dod. Al v curek C/i) in skozi žlindro ('/z) ,c -2E T O vj p, 25 + 7 234512345 1 2 3 4 5 Poizkusne šarže Slika 11 Vpliv dezoksidacijske tehnologije in kisika v talini na izkoristek dodanega aluminija — z dodatkom SiMn v talino pred prebodom moremo vplivati na zmanjšanje kisika po statističnem obrazcu: 1 d02 = K . — M si Ugotovljeno je, da je optimalne učinke pred-dezoksidacije doseči pri 10—12 minutah od dodatka SiMn do preboda. — kisik v jeklu brez preddezoksidacije sledi odnosu: (O)j % = K . (O)j oziroma pri preddezoksida-ciji (O)j % = K . (O)!. d02. Ugotavljamo, da pri Si (iz SiMn) okrog 0,09 do 0,11 % ni pričakovati preddezoksidacijskega učinka, oziroma je količina kisika v jeklu praktično enaka pri izdelavni praksi z in brez preddezoksidacije, če je v jeklu 0,01 do 0,012 % Al,. — med kisikom v talini pred prebodom in kisikom v jeklu obstaja statistični odnos: (O)j % = 0,0044 + 0,037 . (0)x — izkoristki dodanega Al za poskusne 3 načine dodatka Al za končno dezoksidacijo so prikazani v sliki 11: o »—. H 5 "-! <2* 4 l/} <-j ? 3 I 2 • + X • \ \ K \ X \ \ + • X > ? ? • i + < \ X? o X T 4 o 8 OJ; 76 74 12 10 8 g »-) 2 n pri dodatku Al v komadih po 1 kg je izkoristek povprečno 15—20 % nižji, kot pri dodatku Al v kosih po 5 kg. Pri dodatku Al v polovični količini v curek taline, ostala polovica skozi žlindro v napolnjeno ponev sta uspeli dve šarži, kjer je izkoristek v jeklu okrog 20 %, računano na enako količino kisika pred prebodom, pri ostalih 3 šaržah so izkoristki daleč pod normalo. O 16 12 5 o O 0 o \ \ 0 0 o 0 ___ 0 S X 00 o 0 o o —sn. 8H -8— 0 o o "o ~ 3 6 9 12 15 18 21 24 CAlJt % x 10'3 v jeklu Slika 12 Vpliv količine kislinotopnega aluminija v jeklu na znižanje skupnega kisika oziroma Si02 v vključkih 5 10 15 20 25 30 35 40 Izkoristek Al t % (med dezoksidacijo) Slika 13 Vpliv izkoristka dodanega aluminija na količino netopnega aluminija v jeklu Smatramo, da je najbolj učinkovit dodatek Al v komadih po 5 kg v curek taline, dodatek Al v curek in skozi žlindro je nezanesljiv. — Ugotavljamo, da so kisiki v robovih gredic v glavnem višji kot v osi gredic. Prav tako je na splošno kisik v glavi višji kot v sredini oziroma nogi (slika 12). Pri nižjih Al, je stresanje količin kisika med G, S, N znatno večje kot pri višjih količinah topnega Al. — S povečanim Al, se manjša Si02. Ugotavljamo močnejši vpliv kot smo to zasledovali pri številnih prejšnjih raziskavah. — Vpliv izkoristka Al med dezoksidacijo na količino netopnega Al je sličen kot pri E postopku, le stresanje rezultatov je znatno večje. Pri izkoristku Al, večjem kot 22 % se vpliv praktično ne povečuje (si. 13). ZUSAMMENFASSUNG Bei der Bewertung der Technologie des SM Verfahrens haben wir die Gesamtsauerstoffmenge im Stahl am Ende der Rafinationszeit nach der statistischen Formel bei Be-riicksichtigung der durchschnittlichen und Endfrisch-geschvvindigkeit und des Kohlenstoffes am Ende der Rafinationszeit bestimmt. Wir haben festgestelit, dass die Formel niitzlich fiir die Kalkulierung der Sauerstoffmenge angevvendet werden kann, da die Abvveichung von der durchschnittlichen analysierten Sauerstoffmenge von T 10 bis 12 % betragt. Das Bewegen des saureloslichen AJumi-niums ist auch mit einer statistischen Formel verfolgt vvorden. Auch hier konnten wir feststellen, dass nach der Formel das saurelosliche Aluminium geniigend genau aus-kalkuliert vverden kann, da die Abvveichungen von der analysierten Menge nur klein sind. Das Ausbringen des vvahrend der Desoxydation zugesetzten Aluminiums ist fiir drei verschiedene Zugabearten bestimmt vvorden: 1. Zugabe von Al in Stiicken von 1 kg in den Stahlstrahl. 2. Zugabe von Al in Stiicken von 5 kg in die Pfanne 3. Zugabe einer Halfte der Gesamtaluminiummenge in die Pfanne und der anderen Halfte durch die Schlacke m die Schmelze. Es zeigt sich eindeutig, dass die Zugabe nach der zweiten Art amsichersten, und die Zugabe durch die Schlacke unsicher ist. Die Bevvertuing der untersuchten Elektrostahlschmeken haben wir auf Grund des Sauerstoffgehaltes nach dem Auskochen (Vergleich zwischen der aniailysierten und kal-'kulierten Menge), auf Grund der Menge des saureloslichen Aluminium nach der statistischen Formel (Vergleich mit den analysierten Mengen) ausgefiihrt. Der Vergleich des Ausbringens von saureloslichen Aluminium bei verschie-denan Desoxydationsarten zeigt, dass das Ausbringen von Aluminium amsichersten und amgrossten ist, vvenn das Aluminium fur die Enddesoxydation am Ende der Argondurchspiilung zugegeben wird. Wenn das Aluminium am Anfang der Argondurchspiilung in die Pfianne zugegeben wird, ist das Ausbringen amschlechtesten. Wir setzen vor-aus, dass bei der Argomdurchspiilung der Stahlschmelze in der Pfanne das Ausbringen des Aluminiums nur 10 % grosser sein solite als bei der iiblichen Desoxydation. (Solche Daten gibt die Literatur an und die Ergebnisse der Versuchsschmelzen bestatigen es auch.) Den Einfluss der Vordesoxydatio,n mit Al zu verschie-denen Zeiten und Mengen vor dem Abstich haiben wir mit der statistischen Formel fiir die Kalkulation von saure-loslichem Al und dem Verhaltniss (O)i: (0)IZ = 0.35 ver-folgt. Wir haben festgestelt, dass die Kalkulation des GesamtsauerstoffgehaJts im fertigen Stahl bei der iiblichen Desoxydationspraxis mit der statistischen Formel: (0)j °/o = 0.0035 + 0.14 (O), und die Kalkulation des Sauer-stoffes im Stahl bei erfolgreicher Argondurchspiilung mit der Formel: (O)j = 0.0027 + 0.14 (O), berechnet vverden kann. Auf Grund der vorliegenden Ergebnisse kann geschlos-sen vverden, dass bei der iiblichen Desoxydatioinspraxis das grosste Ausbringan des zugesetzten Aluminiums bei der Zugabe in 5 kg Stiicken in die Pfanne zu erwiarten ist, und bei der Argondurchspiilung der Schmelze in der Pfam-ne, vvenn das Aluminium in dan ietzten Minuten der Spiilung durch die Schlacke zugegeben wird. Die vorliegende Ergebnisse zeigen auch, dass die so-genannte lange Rafination in Hinsicht der Menge der oxydischen Einschliisse, [bzw. Sauerstoff, keinen Vorteil mit sich bringt. Im Gegenteil, es vermindert sogar das Ausbringen von Aluminium. Um ca. 5 bis 8 % bessere Entschweffelung bei der verlangerten Rafination kann auch bei einer kurzen Raifinationszeit mit Hilfe der syn-tetischen Schlacke bzw. mit erfolgreicher Argondurch-spiilung erreicht vverden. Die Argondurchspiilung des StahJes in der Pfanne bietet eine Reihe qualitativer Vorteile und wird aillmahlich ein unerlassliches technolo-gisches Verfahren. SUMMARY Statisticall analysis for calculation of total oxygen at the end of the rafination period in the open-hearth process was used to control the technology, taking in accoimt also ain aiverage and the final rate of rafination, and the carbon content at the end of the rafination. This calculation method for oxygen content is satisfactorial as de-viations from the average analyzed oxygen content are + 10 to 12 °/o. Amount of dissolved A1 was studied stati-sticaHy and the developed equation is also satisfactorial as deviations from the analyzed amounts of dissolved Al are minimal. Yield of added aluminium during deoxidation for three different methods: addition of 1 kg Al pieces into the melt jet, addition of 5 kg Al pieces into the laddle, and addition of half of previous amount into lad-dle and the rest into the melt in the laddle through the slag, oleanly showed that the second method is the most safe one while adding of Al through the slag in the least satisfactorial. Anallysis of experimental batches from the electro-furnace was made by analysing single technological phases on oxygen after the rafination (comparing analyzed and calculated amounts), and on amount of dissolved Al according to the statistical expression (comparison with analy.ses of Aldis). Yields of Aldis were studied for various deoxidation methods. The highest and the safest yield was obtained when Al was added for final deoxidation after the fiinished blowing by argon while adition of Al after the first stage of argon blowing wave the least satis- factorial results. Suposition is made that Al yield after argon treatment of the melts is for about 10 % higher than in standard deoxidation (data from references com-firmed by results ob experimental 'batches). Influence of predeoxidation by adding Al at various times in various amounts before tapping was statistically analyzed by cal-culating Ald.s and by the ratio (0)t: (O),z = 0.35. Total oxygen in the finished steel by standard deoxida-tion practice can be calculated by statistically determined expression: (O)si % = 0.0035 + 0.14 (0)t and amount of oxy-gen in steel after satisfactorial argon blovving by: (0)s. % = 0.0027 + 0.15 (O),. Basing on the obtained results, conclusion can bi made that best yield of added aluminium in standard deoxida^ tion practice can be espected if 5 kg Al pieces are given into the laddle, and in the čase that the melt is treated by argon aluminium must be added into the melt through the slag after the finished argon bIowing, i. e. after the slag calms down. The obtained results also show that so called long rafination does not give quality advantages in the respect of the amount of oxide inolusions or oxygen. On contrary, yield of aluminium is reduced. For about 5 to 8 % better desulphuration in the long rafination can be achieved also in the short rafination foy adding synthetic slag or by successful argon blovving. Argon treatment gives many quality advantages and it is becoming a neccesary technological aperation. 3AKAK)qEHHE Aah oueHKH BbinoAHeHora 3aAaHHX ynoTpe6HAH aah CM-npouecca CTaTHCTH^eCKHH o6pa3eL[ AAH KaAtKlOAHUHH KOAHMeCTBa COBOKynHOra KHCAOpOAa B KOHIie pa4>HpailHH npHHHB BO BHHMaHHe cpeABino h HCXOAHyro CKopoCTb 4>phuiobahhh, TaKJKe h coAepacaHHe yrALepoAa B KOHiie paHHaiiHH. OnpeAeAeHO, KCCTH no 5 Kr B kobih, h, HaKOHen, TpeTHfi cnocog Ao6aBKH: noAOBHHa KOAHMeCTBa aAIOMHHHH B KOBIII a OCTaAbHOe KOAHHeCTBO B pacnAaB-AeHHBIH MeTaAA nOCpeACTBOM IIIAaKa b KOBHie. 0Ka3aAOCb, mto caMbiS AyMiuiiH bmxoa aAKJMHHHS npH btopom cnocoGe, a MeHee Bcero HaAe>KHbiH nocpeACTBOM utAaKa. IlAaBKH H3 OACKTpcmemi OIjeHHAJI Ha OCHOBaHHH OTACALHI.IX a3 B3JIB BO BHHMaHHe COAep-jKaHiie KHCAopOAa (cpaBneHHe mokav BbmecAHHbiM koahhcctdom h KOAHieCTBOM nOAyyeHbIM XHMHMeCKILM aHaAH30M); TatOKe B3HB BO BHHMaHHe KOAH^eeTBO paCTBOpHMOra aAIOMHHHJI Ha OCHOBaHHH CTa-THCTimecKora oGpaana (cpaBHeHHe c onpeAeAeHHLiM coAepMeKTHBHbiH ecAH ero AOAaTb b KOHiie nepBOH HaCTH avtbh. Ilpn stom B3HT0 bo BHHMaHHe, CTaHAapTHOM paCKHCAeHHH (TaKHe AaHHbie npHBeAeHbi b ahtepatvpe a xaK>Ke AOKa3ai*bi kohkpcteujIMii pe3yAbxaTaMH HCCAe-AOBaHblX HAaBOK). BAHflHHe npeABapHTeAbHora okhcachhh AoGaBOK aAlOMHHHH b pa3AHMHbIX ripOMOKyTKaX BpeMeHH H B pa3AHHHbIX KOAHMeCTBaX ao BbinycKa pacriAaBa cacahah npn noMom« ctathcthmeckora o6pa3ua aa« pacieTa Al, h npn noMonju OTHOineHHH (O), : (0)lz = = 0.35. OnpeAeAeHO, ™ pacneT c0B0KynH0ra KHCAopoAa B BupoSoTanoii CTaAH npn CTaHAapTHOH npaKTHKH paCKHCAeHHH HaAO BbinOAHHTb npn noMOmH o6pa3.ua: (O). % = 0.0035 + 0.14 . (O), a pacMeT KHCAopoAa npH yAa^HOM AyTbe Aprona no o6pa3ijy: (O)j % = 0.0027 + 0.14 . (O),. Ha OCHOBaHHH HaxoAauiHitcH b pacnopjUKeHHH pe3yAbTaT0B mojkho aaKAioiHTb, tto aas CTaHAapTHOH npaKTHKH caMbift ycnemnbifl 3cJ)eKT AoSaBKH aAIOMHHHH mo>KHO OJKHAaTb b CAyMae AoSaBKH B KycKax no 5 Kr b kobui; npn oGpaGoTKC pacnAaBa c ApronoM ao-GaBAcnncM aAKJMHHHa nepe3 niAaK no 3aKAyMCHHio aytbh, t. e. KorAa rnAaK ycn0K0HAca. KpoMe Toro, Ha OCHOBaHHH noAyreHHbix AaHHbix onpeAeAeHHO, mto TaK HaabiBaeMan AAHTeAbnas paHHauHH He AaeT Ka^ecTBeHHbix npeHMymecTB hto KacaeTcn OKCHAHbix bkaiomchhh t. e. KHCAopoAa. YAy*mieHHa AecyAb4>ypanHH 3a 5—8 % KaK npenMyme-ctbo AAHTeAbHofi patJjHpaiiHH nepeA KopoTKofl mojkho noAy