PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 .pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 149 (13.380) Trst, sreda, 28. junija 1989 Madridski vrh evropske dvanajsterice zaključen s kompromisnim sporazumom Monetarna enotnost v ES bo toda pot do nje bo še dolga S L julijem prihodnjega leta začetek prve faze Delorsovega načrta - Najprej odprava gospodarskih nesorazmerij - Gospodarske sankcije zaradi represije na Kitajskem MADRID — Madridski vrh evropske dvanajsterice se je končal s kompromisom glede ključne teme tega srečanja; Evropska skupnost je enotna v opredeljenju, da je treba postopoma priti tudi do monetarne enotnosti, vendar pa bo pot do te enotnosti mnogo bolj strma in zavita, kot so to mnogi pričakovali pred Madridom. Glavni nasprotnik enotnega denarnega sredstva v Evropi prihodnosti Margaret Thatcher je končno le pristala, da se prva faza Delorsovega načrta o tej problematiki začne 1. julija 1990, v zameno pa je dosegla, da ostalih enajst članic ES ni vztrajalo pri določitvi rokov za preostali dve fazi načrta za monetarno enotnost. Tako naj bi v skladu z Delorsovim načrtom vlade dvanajsterice v prvi fazi odpravile gospodarska nesorazmerja med državami in odstranile vse ovire, ki preprečujejo rabo evropske denarne enote ecuja med privatniki. V tej fazi naj bi se tudi britanski funt vključil v evropski monetarni sistem. Naslednji dve fazi, za kateri pa niso bili določeni roki, predvidevata nove sporazume, ki naj bi urejevali gospodarsko politiko ES in postopno posta- vili na noge evropski sistem osrednjih bank, da bi nato v končni fazi prišli do uporabe skupne denarne enote znotraj Evropske skupnosti. O izvajanju druge in tretje faze Delorsovega načrta naj bi se dogovorili na konferenci vlad dvanajsterice, do katere pa bo prišlo šele po začetku prve faze. Velika Britanija je s tem, da se je vzdržala, ostala osamljena'tudi ob razpravi o sprejemu skupne’ listine o delavskih pravicah. Na predlog Gonzalesa naj bi to listino odobrili na naslednjem vrhu v Strasbourgu. Med političnimi zaključki madridskega srečanja pa velja omeniti, da je vrh ES odločno obsodil represivne ukrepe na Kitajskem in zamrznil vse stike na visokem nivoju, zamrznjeni pa so tudi vsi gospodarski dogovori med ES oziroma med posameznimi državami in Kitajsko. Pekingu ne bodo dobavljali orožja, ES pa ne bo podpirala Kitajske niti pri Svetovni banki ne pri mednarodnem denarnem skladu. Govora je bilo tudi o Bližnjem vzhodu, kjer je madridski vrh podprl Šamirjev mirovni načrt, s tem da mora na mirovnih pogajanjih nujno sodelovati tudi Arafatova PLO. Italijanski ministrski predsednik De Mita (na sliki skupaj z Margaret Thatcher) je pozitivno ocenil potek madridskega vrha (Telefoto AP) Ogorčenje v ZDA zaradi razsodbe o smrtni kazni WASHINGTON — Ameriško časopisje ne prikriva svojega ogorčenja ob razsodbi vrhovnega sodišča ZDA, ki dovoljuje usmrtitve mladoletnih nad 16 letom starosti in slaboumnih, če so zagrešili umore. Los Angeles Times je pod pomenljivim naslovom Poslednja žalitev vrhodnega sodišča zapisal, da razsodba »ni samo v nasprotju z osmim ustavnim amandmajem, temveč preprečuje Američanom, da bi se med omikanimi ljudmi dvignili, ne da bi zardeli.« Če se pod »krut in neobičajen«, kot je zapisano v ameriški ustavi, ne nanaša na usmrtitve mladoletnih in oseb, katerih razum je na stopnji otrok, navaja še kalifornijski dnevnik, kaj lahko še prepoveduje ta amandma, morda, da bi ljudi razčetverjali in kamenjali.« Amerika se je torej znašla v nezavidljivi družbi redkih držav, ki dovoljujejo take eksekucije, in sicer Iran, Irak, Pakistan, Bangladeš in Barbados. Država, ki tako rada drugim očita, da kršijo najsosnovnejše človekove pravice, se mora sedaj po pisanju baltimorskega dnevnika Baltimore Sun dobesedno sramovati. Newsday je prav tako odločno ožigosal »barbarski sklep«, medtem ko se je Washington Post zavzel za odpravo vseh smrtnih razsodb. »Smrtne razsodbe so rituali v imenu ljudstva. Sprašujemo se, koliko ljudi bo moralo še umreti, predem bomo spoznali, da je protislovno nekomu vzeti življenje v imenu človeštva!« ugotavlja Washington Post. V Kosovem polju pričakujejo milijonsko množico BOGO SAMSA PRIŠTINA — Vstop v glavno mesto pokrajine Kosovo, sedaj je sestavni del republike Srbije, je kot običajno blaten, cesta je razrita, nenadoma se je usula poletna ploha in vse je poplavljeno. Nikjer nobenega znaka veličastne proslave in priprave nanjo. Nikjer nobene zastave, ki so jih polna južno srbska mesta pred nekdanjo mejo z kosovsko avtonomno pokrajino. Pa tudi miličnikov skoro ni. Mesto nudi zelo običajno podobo, kot da bi se ničesar posebnega ne dogajalo ali pripravljalo. Tudi večerna promenada je običajna. Na njej prevladujejo Albanci, ki se med seboj živahno pogovarjajo. V le nekaj kilometrov oddaljeni Gračanici, starodavni cerkvi in samostanu pa je povsem drugače. Izredno živo je, polno je Srbov, ki so se prišli poklonit poslednjim ostankom carja Lazarja, poveljnika v kosovski bitki, mučenika in svetnika pravoslavne cerkve. Vse polno je mladeničev s "šajkačami", tipično srbsko nošo, z "bedži" s kipi srbskih kraljev, Milo-ševičevo podobo in s srbskim kraljevim grbom. Na vsakem vogalu in vsaki roki srbska trobojnica brez rdeče zvezde, s starim kraljevim grbom. Ob 17. uri prične svečan obred na samostanskem dvorišču in z njim tudi svečani del zaključne proslave srbske pravoslavne cerkve. Ubrano petje svečenikov in zbora, obred poteka na trgu med živahno množico, ki se sPrehaja, govori in predvsem pogaja za najrazličnejše spominke (sveče, like Miloševiča, Lazarja, kraljev, Posterje in slične stvari), kar ne daje preveč zbranega vtisa. Vse je narejeno predvsem za snemanje po TV, ko pa ni kamer, se zbranost umakne posvetnemu hrupu. Na cesti ob samostanu se tre ljudi. Avtobusi prihajajo skoraj vsako minuto, okrašeni s srbskimi zastavami in celo zbirko Miloševičevih portretov. Prihajajo od vsepovsod, celo iz bosanskega Knina. Poleg samostanskega dvorišča je velik šotor z razstavo znanega, odličnega srbskega slikarja Miliča od Mačve. Oblečen je v srednjeveško črno obleko renesančnega princa, s srebrno palico in pravi, da je vitez branitelj samostana. Razstavljati bi moral v Ki-evu, za tako priliko pa je seveda na Kosovu, kjer je treba ponovno zgraditi vseh 72 porušenih samostanov in cerkva. Evropa se mora zavedati, da so se horili za njo. V kotu pa brhka deklica v narodni noši Prodaja (za ne preveč cenen denar) njegove slike in Publikacije, med katerimi je tudi umetniško izdelani zemljevid cesarstva čara Dušana. Umetniško je lep, zgodovinsko ne vemo koliko točen, sega pa do sredine Grčije, obsega večino Bolgarije, vso Makedonijo, Pel Albanije, na severu pa do vključno Šibenika in Senja. Izven njega ostane tenak del Hrvaške in seveda Slovenija, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Izšla knjižica z Dengovim govorom o reformah in politični prevzgoji Bomba na vlaku iz Hangzhouja v Šanghaj Atentat pni odgovor vladni represiji? PEKING — Prvi organizirani odgovor normalizaciji, ki jo izvaja kitajska vlada, je najbrž atentat na vlak št. 304, ki iz Hangzhouja pelje v Šanghaj. V noči na torek je peklenski stroj, ki ga je nekdo skril v toaletnih prostorih sedmega vagona, povzočil silno eksplozijo, zaradi katere je umrlo 24 potnikov, drugih enajst oseb pa je bilo težko ranjenih. Kitajska tiskovna agencija Kinhua je že nekaj ur po dogodku priznala, da gre tokrat za atentat, čeprav ni še mogoče ugotoviti, kdo je nastavil palice dinamita. Na Kitajskem so eksplozije na vlakih namreč precej pogoste. Največkrat jih povzroča prevažanje nedovoljenih materialov, kot so umetni ognji in eksploziv, ki ga uporabljajo »ribiči«, vendar je v trenutnem političnem trenutku težko zagovarjati stališče, da gre za nepazljivost kakega potnika. Še posebno zaradi tega ne, ker je bomba eksplodirala le nekaj kilometrov pred vhodom na šanghajsko železniško postajo. V tem tako delikatnem trenutku pa sta pekinška vlada in novo vodstvo KPK ubrala pot politične prevzgoje prebivalstva. Politična stališča Mao Zedonga so ponovno predmet razprave in poglabljanja, na tržišču pa se je pojavila nova »knjižica«, ki jo je izdal založ- nik Kinhua. Tokrat gre za tekst že znanega govora, ki ga je Deng Kiaoping prebral pred množico vojakov. Deng se jim je formalno zahvalil, ker so se tako uspešno vključili v boj proti kontrarevolucionarjem. Dengov govor je že nekaj dni predmet skupinskih analiz, javnega branja v delovnih kolektivih in kulturnih organizacijah, ter pozornega preučevanja s strani sinologov. V njem so dejansko zaobjete vse smernice novega toka, ki si ga je zamislila »vlada starcev« in ga bo moralo izvajati novo vodstvo KPK, skratka novoimenovani sekretar Jiang Zemin. Krvava represija kontrarevolucije je po Dengovem mnenju le nujno zlo, ki ne bi smelo vplivati na nadaljnje izvajanje »reform« in Na goriškem gradu drevi koncert New swing quarteta NA 8. STRANI »odpiranja svetu«, obenem pa bi moralo odpreti pot novi in dosledni ideološki reviziji, ki naj bi dokončno odpravila reformiste, svobodomiselne intelektualce in vse ostale sestavine demokratskega gibanja. Poleg strogo ideološke poante Dengovega govora, ne gre zanemariti številnih odlomkov, v katerih Deng obravnava gospodarska vprašanja. Kitajska bi morala, po Dengovem mnenju, nadaljevati na poti načrtovanega gospodastva, ki predvideva prehod na svobodno tržišče, težka industrija pa bi morala postati produktivnejša in omogočiti državi, da zmanjša uvoz iz tujine vsaj za dvajset odstotkov. Deng je tudi priznal, da je KPK zagrešila temljno napako, ko je v zadnjih desetih letih zanemarila ideološko vzgajanje prebivalstva, ki očitno ne spoštuje vseh štirih temeljev kitajskega političnega ustroja. Normalizacija pa je do danes prezrla »predor demokracije«, skratka pot, ki je preko portugalske posesti Makao in Hongkonga omogočila beg iz države nekaterim vidnim predstavnikom kitajske opozicije. Na varnem sta menda študenta Wuer Kaixi in Li Lu, ki sta bila oba na »seznamu enaindvajsetih«, ter intelektualec Van Jiagui, bivši Ziyangov sodelavec, in podjetnik Wan Runnan. Neobičajni zaplet za države realnega socializma Vrhovni sovjet zavrnil 6 ministrov MOSKVA - Predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze Nikolaj Riž-kov je s svojega seznama ministrov umaknil šest imen kandidatov, ki niso bili sprejemljivi za pristojne komisije obeh zborov vrhovnega sovjeta. Zavrnjeni ministri so Marat Gramov (šport), Vasilij Zaharov (kultura), Ge-nadij Bogomjakov (nafta in plin), Lira Rozenova (cenovna politika), Vladimir Gribov (emisijska banka) in Polad Po-lad-Zade (bonifike in meglioracije). Vrhovni sovjet je kasneje odobril sestavo nove okrnjene vlade (poleg šestih zavrnjenih ni bilo kandidatov za tri resorje), Rižkov pa se je strinjal s kritičnimi ocenami, ki so jih posamezni poslanci izrekli na račun zavrnjenih ministrov. , Včerajšnji dogodek je popolna novost za države realnega socializma. To pa še ni vse, v svojem poročilu je Rižkov napovedal zakon, ki bo tudi v Sovjetski zvezi omogočil izglasovanje nezaupnice vladi in ki predvideva tudi odstop vlade. Predsednik ministrskega sveta je napovedal, da se bo vlada vsestransko zavzemala, da bi še dodatno znižala stroške za obrambo. Parlamentarce pa je opozoril na nezavidljivi položaj 104 sovjetskih mest, kjer so zaradi onesnaženja težki ekološki problem^. Drugi dan ' zasedanja obeh zborov vrhovnega sovjeta pa precej razpravljali o vprašanju pretiranega števila ministrov. Nekateri so trdili, da je Rižkov preveč zmanjšal resorje, drugi pa, da bi moral še bolj drastično klestiti. Neki litovski poslanec je ob ugotovitvi, da ministrstvo za narodno kulturo in odbor za javno izobrazbo ogrožata prebujajočo se suverenost posameznih republik, zahteval, naj ministrstvo in odbor ukinejo, izdatke pa namenijo za vzdrževanje sirotišnic. Podpredsednik Anatolij Lukianov z Mihallom Gorbačovom med včerajšnjim zasedanjem obeh zborov (federacije in narodnosti) vrhovnega sovjeta (Telefoto AP) Tudi v Krščanski demokraciji ga obtožujejo zavlačevanja De Mita ne bo ta teden sprejel nobene odločitve v zvezi z vlado Odnosi med sosedama se zelo dobro razvijajo Uspešni madžarsko avstrijski pogovori RIM — Tudi včeraj nič novega na fronti vladne krize, ki ji ni videti konca. Vsa pozornost je bila usmerjena na sejo vodstva Socialistične stranke, vendar pa Craxi ni rekel nič takšnega, iz česar bi se dalo razbrati, kam PSI "taco moli". Nekaj je sigurno: v tem tednu ne bo nobene odločitve. Vse je odloženo na prihodnji teden, ko se bo sestala vsedržavna skupščina Socialistične stranke. Marsikdo vidi v tej odločitvi socialističnega vodstva naraščanje notranjih težav, ki so jih zaostrile evropske volitve. Vsedržavna skupščina naj bi po mnenju drugih razčistila tista vprašanja, ki jih ni razčistil kongres v milanskem Ansaldu. Naj bo kakorkoli že, Craxi je bil na včerajšnji seji vodstva nenavadno kratek. V samem uvodu je najprej obsodil »kampanjo sovraštva in obrekovanja brez primere, ki jo proti njemu osebno in proti njegovi stranki vodi neka založniška družba«. Dokaj jasno je, da socialistični tajnik meri predvsem na Scalfarija in njegovo Repubblico ter založbo Mondadori. Glede reševanja vladne krize pa je Craxi dejal, da bo njegova stranka razpravljala in odločala o pogojih za sodelovanje v bodoči vladi, potem ko bodo znani De Mitovi programski predlogi. Kriza ostaja tako na mrtvi točki. V vsakem primeru pa bo PSI ta vprašanja, kakor tudi razne aspekte nedavnega volilnega izida, obravnavala prihodnji teden na vsedržavni skupščini. Je mar to dokaz naraščajoče napetosti in sporov znotraj stranke? V teh dneh so se že širile govorice o hudih trenjih na zadnji seji tajništva zlasti med Martellijem in De Miche-lisom, toda tako socialistični podtajnik kot ministrski podpredsednik sta včeraj izjavila novinarjem, da je bilo v teh govoricah'veliko napihovanja. »Zaenkrat še nismo segli po pištolah,« je v šaljivem tonu dejal De Michelis. Če odštejemo dogajanje v socialističnem taboru, sta bili včerajšnji glavni novosti na političnem prizorišču objava razporeda drugega kroga De Mitovih posvetovanj za rešitev vladne krize ter priprava programskih predlogov s strani Krščanske demokracije. Kar zadeva posvetovanja se bo De Mita danes in jutri dopoldne sestal s predstavništvi družbenih komponent, jutri popoldne se bo sestal z delegacijami PLI, PSDI in PRI, v petek dopoldne pa s PSI in KD. Po teh dveh srečanjih naj bi pooblaščeni predsednik potegnil zaključke in povedal, kakšno pot namerava ubrati, vendar bo ta teden, kot že rečeno, težko delati zaključke in izbirati poti. V vsakem primeru bo treba počakati na odločitve PSI. Poglavje zase so v tem okviru programski predlogi, ki jih je te dni pripravila Krščanska demokracija in ki jih bo tajnik Forlani danes izročil De Miti po njegovem povratku iz Madrida. O teh predlogih je včeraj razpravljal izvršni odbor KD, vendar ni o njih še sprejel dokončnega stališča, ker še niso oblikovani v potankostih. Te programske smernice zadevajo predvsem inštitucionalne reforme, odločno pa so proti neposredni izvolitvi predsednika republike, kar, kot vemo, zahtevajo Craxi in njegovi. Druge bistvene točke programa so vprašanje okolja, zdravstvo, prevozi, javne službe, preosnova javne uprave, problematika Juga, kulturne dobrine, problemi kriminala itd. O vseh teh vprašanjih je KD dokaj enotna, težave pa so še zmeraj pri porazdeljevanju stolčkov, začenši s predsedniškim stolčkom, za katerega se zaenkrat kot edini kandidat poteguje De Mita. Andreottijeva struja ima očitno drugačne račune in se še ni odrekla možnosti Andreottijeve kandidature. Včeraj je v tem smislu krenil v napad Sbardel-la, ki se je celo obrnil na Cossigo, češ naj prisili De Mito, da bi hitreje reševal krizo. DUŠAN KALC S tiskovne konference, na kateri so madžarski predstavniki orisali pogovore z Avstrijci (Telefoto AP) DUNAJ — Dvodnevni obisk (26. in 27. junija) madžarskega zunanjega ministra Gyula Horna v Avstriji je bil predvsem v znamenju navezovanja še tesnejših vezi med obema državama. Svoj obisk na Dunaju, do katerega je prišlo le nekaj dni po nadaljnji uveljavitvi reformistične usmeritve v vodstvu madžarske partije, pa je Horn izkoristil za zagotovitve o nadaljevanju procesa demokratizacije ter vračanje Madžarske v Evropo. Novi neredi v Seulu Afera disidenta Moon Ik-Hwana, ki je brez dovoljenja obiskal Severno Korejo, je sprožila nove nerede v seulski univerzitetni četrti, kjer so demonstranti obmetavali policijske agente z molotovkami (Telefoto AP) Kubanskemu generalu grozi smrtna kazen HAVANA — Častno razsodišče, v katerem je 47 generalov iz vseh treh rodov kubanske armade, je odločilo, da je divizijski general Arnaldo Ochoa Sanchez kriv in da mu je zato treba soditi zaradi veleizdaje države. Tako hudo obtožbo je častno razsodišče utemeljilo s tem, da naj bi general Ochoa s svojim načrtnim sodelovanjem s častniki notranjega ministrstva v mednarodni trgovini z mamili »umazal lik visokega častnika kubanske armade, zlorabil zaupanje kubanskega ljudstva in z vsem tem resno ogrozil tudi varnost države.« Preden je častno razsodišče prišlo do teh zaključkov, je zaslišalo obrambnega ministra Raula Castra in še številne druge oficirje, ki so bili podrejeni Ochoi in so na njegov ukaz opravljali nezakonite posle. O pričevanju je izčrpno poročala tudi kubanska televizija, med zaslišanimi pa je največ zanimanja vzbudilo pričevanje Ochoine desne roke kapetana Valdesa. Ta je bil v trgovini z mamili zadolžen za sigurnost kriminalnih zvez, s kolumbijskim trgovcem z mamili Escobarjem in Panamčanom Tejedo pa je koordiniral tudi akcije za »pranje narkodolarjev«. Toda trgovanje z mamili je le ena od obtožb, pred katerimi se bo moral braniti general Ochoa s sodelavci, saj ga obtožnica bremeni tudi prodaje raket zemlja-zrak Escobarju, ponarejanja dokumentov, opremljanja posebne ladje za prevoz droge in pripravljanja načrtov za gradnjo laboratorija za izdelavo kokaina na Kubi ali v Angoli. Generalu Arnaldu Ochoi Sanchezu zaradi vseh teh obtožb grozi smrtna kazen. Nagrajeni vojni spomini legendarnega K. Popoviča BEOGRAD — V beograjskem Domu armade so svečano izročili tradicionalne letne nagrade ZZB NOB Jugoslavije "4. julij" za dela, ki sta jih navdihnila narodnoosvobodilni boj in socialistična revolucija. Eden dobitnikov je Koča Popovič za knjigo zapiski o vojskovanju, ki je na svečanosti imel tudi govor. »Kot vidite, vam govori starejši človek, na pogled še zelo živahen in ki se pretvarja, da ni utrujen zaradi mnogih razlogov - osebnih in splošnih,« je dejal slavni vojni poveljnik Koča Popovič. »Nimamo občutka za priložnostne svečanosti. Nagrada me je popolnoma presenetila in nisem prepričan, da jo zaslužim. Nagrajeni tekst je bil napisan pred skoraj 50 leti. Kasneje ga nisem popravljal, zato je v njem veliko neodmerjenih ocen. Pisal sem ga, da bi se sprostil po neprekinjeni utrujenosti in naporih vojskovanja. Ce ste besedilo precenili, dragi vojni tovariši, se bom tolažil - napaka je bolj vaša kot moja. Dobro se spominjam: leta 1945 je na slovenskih hišah v okolici Trsta pisalo z velikimi rdečimi črkami: "Tukaj je Jugoslavija", po vsej naši državi so bili občutki enaki. Nerealnost našega jurišanja na nebo se je pokazala kot edina realna. Tega nikakor niso mogli predvideti okupatorji in njihovi hlapci. Bili smo edina sila v državi, ki se je borila in si priborila enotno Jugoslavijo. Danes pa nam grozi, da se bomo potopili vsak v svoj otopel in poguben "blut und boden" (kri in tla). Ob koncu naj še povem tole: skorajda naravno je, da velike poraze iz davne preteklosti zaradi resnične veličine njihove tragike v ljudskem spominu in občutkih vztrajajo dlje kot velike nedavne zmage. Veselje zaradi teh zmag namreč zasenči ceno, s katero smo jih plačali,« je dejal legendarni Koča Popovič, ki je po dolgoletnem molku letos razburil jugoslovansko javnost tudi z objavo spominov na povojna leta. (dn) • V Kosovem polju NADALJEVANJE S 1. STRANI V Gazi Mestanu je vse pripravljeno. Že zdavnaj so poželi zeleno žito in naredili veliko ploščad za milijonsko množico. Zgradili pa so tudi orjaško parkirišče za 7 tisoč avtobusov in 40 tisoč avtomobilov. Če računamo, da je z vsakim avtobusom prišlo po 50 ljudi je to 350 tisoč, z avtomobili po 4 je to 160 tisoč in prištejmo še 48 izrednih vlakov, ki bodo pripeljali 30 tisoč potnikov, to seveda doseže občutno manj. Pa kaj hočemo, številke so zelo relativna stvar, kadar gre za srbske proslave, posojila in slične zadeve. Osrednja proslava se bo pričela ob 7. uri zjutraj s cerkvenim obredom patriarha Germana, dosegla vrh ob 13. uri z govorom Miloševiča, zaključila pa se bo ob 16. uri z molitvijo za vse padle vojake. Proslava bo imela izrazito srbsko obeležje. Na njej ne bo tujih diplomatov, katere so povabili in pripravili bivši Titov "modri vlak". Na dlani so razlogi. Albanci molčijo. Iz dobro obveščenih srbskih krogov, pa smo čuli komentar, da je na njih odločitev, če bo potekalo vse mirno. Zelo verjetno so modri in stvari ne bodo zaostrili. Razpolagajo z mladimi ljudmi, ki so sposobni tudi tvegati svoje življenje. Včeraj je kosovska skupščina soglasno izvolila novega predsednika, Albanca. Soglasno in javno, njegova prva izjava je bila, da pričakuje, da jutri ne bo "ekscesov", kakšnih pa ni pojasnil.. Slovenci obtožujejo Zvezo književnikov, da zanemarja njihove zahteve Spori med književniki odraz politične napetosti LJUBLJANA — Pisatelji so v zgodovini radi opravljali vlogo avantgarde, sploh pa v tako dinamičnih družbah, kakršna je jugoslovanska. In če govorimo o nesporazumih, razhajanjih in razprtijah, potem so, čeprav gre za neke vrste negativni odtenek tega pojma, pisatelji bili ves čas nekaj korakov pred politiki. Do prvih vročih besed je prišlo v književniških krogih že pred davnimi leti, ko so sicer politiki še vedno prisegali na enotnost in brezkonfliktnost jugoslovanske družbe. Enega prvih spopadov je zakuhal srbski književnik, ki sicer prebiva v Ljubljani Miodrag Bulatovič, ko se je lotil slovenskega jezikovnega razsodišča, čemur so sledile vroče polemike, javne tribune in dolge razprave na sestankih. Ko so se nato čez slabo leto ali dve slovenski pisatelji odločno uprli skupnim izobraževalnim jedrom, s katerimi je unitaristično naravnana zvezna oblast hotela "poenostaviti" učbenike, je bilo že bolj ali manj jasno, da so v pogledih na skupno pot v posameznih delih Jugoslavije tolikšne razlike, da jih niti s političnim likanjem ne bo mogoče dolgo prikrivati. Kaj se je potem v zadnjih letih zgodilo na jugoslovanski politični sceni, je znano: pisateljski spori so potemtakem le odmaknili zaveso, ki je zakrivala resničnost. Tudi najnovejši konflikt slovenskih in srbskih pisateljev je pravzaprav zgolj napovedal političnega. Slovenski politiki ni bilo treba dolgo čakati, da jim je tudi srbsko vodstvo poslalo ultimativno poslanico, s katero je, tako kot so nekaj mesecev prej storili srbski pisatelji, prekinilo stike - vse dotlej, dokler Slovenci ne bodo "korigirali" svojih stališč do kosovskega vprašanja. V juniju je počila še ena "afera": Društvo slovenskih pisateljev je sprejelo izjavo, s katero se ostro ograjujejo od sedanje garniture v Zvezi pisateljev Jugoslavije, »ki v zadnjem času blokira vse pobude slovenskih književnikov, še zlasti tiste povezane z varstvom človekovih pravic«. »Slovenski pisatelji so bili namreč v zadnjem letu vedno preglasovani, ali so naleteli na molk pri vseh pobudah, v katerih so protestirali zoper preganjanje intelektualcev po 133. členu, pogromih zoper kosovske intelektualce in pri zahtevah po obsodbi "montiranega procesa zoper četverico v Ljubljani"«. Vendar s tem ne prekinjamo kulturnih stikov z brati po peresu, je bila rdeča nit razprav ob sprejemu izjave. Reakcije na ta proglas so bile kaj različne: od začudenja do ogorčenih komentarjev (pretežno iz srbskih vrst), češ da slovenski pisatelji izstopajo iz skupne organizacije. Še najbolj so se s Slovenci solidarizirali hrvaški kolegi, ki so podpisali skupno izjavo, v kateri je najpomembnejša ugotovitev, da zaradi prekinitev medsebojnih odnosov med več članicami Zveze pisateljev Jugoslavije te zveze praktično ni več (stike s srbskim združenjem so prekinili tudi Albanci).'Ni mogoče, da bi delovala zveza, v kateri med sabo nimajo nobenih medsebojnih odnosov tisti, ki jo sestavljajo. Zavzeli so se za vzpostavitev odnosov na temelju odločitev s kongresa Zveze pisateljev Jugoslavije v Novem Sadu leta 1985, zlasti pa načelu obrambe svobode slehernega posameznika. »Beograjske seje predsedstva Zveze književnikov Jugoslavije se bomo udeležili le v primeru, če bodo na dnevnem redu problemi, na katere slovensko društvo že dolgo opozarja,« je trenutne razmere komentiral predsednik slovenskega društva Rudi Šeligo. »Nikakor pa ne mislimo tja hoditi na zatožno klop.« Ali bodo pisatelji nekoč avantgarda tudi pri morebitni otoplitvi odnosov, o tem bomo pa za zdaj seveda lahko le ugibali... Z. Š. Avstrijski zunanji minister Alois Mock in njegov madžarski kolega, ki sta simbolično odstranila del žične ovire pri madžarsko-avstrijskem mejnem prehodu Sopron-Klingenbach (žične ovire bodo dokončno odstranjene do 1991) sta se v slogu nekdanjega c.kr. dualizma med drugim pogovarjala tudi o možnosti, da v "tretjih" državah, kjer ena od obeh držav nima diplomatskega predstavništva, bodisi Avstrija bodisi Madžarska zastopa tudi interese svoje sosede. Med tradicionalnimi temami Horno-vih razgovorov s kanclerjem Vranitz-kim ter Aloisom Mockom so bile priprave na skupno svetovno razstavo Dunaj-Budimpešta Expo 1995 ter ukrepanje madžarske vlade v primeru dokončne ustavitve del madžarskega dela projekta elektrarne Nagymaros-Gabcikovo. V tem kontekstu je Horn zagotovil, da bi Madžarska v primeru ustavitve del, plačala avstrijskim podjetjem odškodnino za doslej opravljena dela. Vranitzky in Mock sta pravtako obljubila, da bosta podprla madžarske napore za približevanje evropskemu združenju za svobodno trgovino (EFTA), novost v razgovorih pa je bila madžarska prošnja za liberalnejše avstrijsko podeljevanje delovnih dovoljenj Madžarom, ki se želijo zaposliti v Avstriji. O tem naj bi avstrijska stran, ki je tozadevno prošnjo sprejela nekoliko zadržano vendar s poudarkom, da namerava v vsakem oziru podpreti madžarska reformska prizadevanja, izdelala svoj odgovor do letošnjega septembra. Zanimanje avstrijskih in tujih novinarjev pa je ob Hornovem obisku veljalo predvsem madžarskim stališčem v zvezi z nedavnimi uradnimi romunskimi ter češkoslovaškimi reakcijami na ponovni slovesni pokop vodje madžarske vstaje v letu Imreja Nagya in sodelavcev. Hom, ki sodi h reformističnemu krilu madžarske partije in je pred dnevi postal član njenega ožjega vodstva, je v oceni madžarskih odnosov z ostalimi socialističnimi državami tehtal besede z lekarniško tehtnico. Posebej je poudaril, da je madžarska uradno odgovorila CSSR na očitke v zvezi z Nagye-vim pokopom v smislu, da je to madžarska notranja zadeva, obenem pa je posebej pazil na to, da ne postavi Romunije in ČSSR na isto raven. »Vprašanja madžarske manjšine v CSSR smo vedno lahko reševali in rešujemo s sporazumevanjem,« je menil Horn, ki je na vprašanja o možni pro-tireformistični koaliciji Romunije, ČSSR ter NDR odgovarjal, da so madžarske težave z Romunijo znane, vendar pa, da Madžarska še naprej išče dialog, kar zadeva ČSSR in NDR pa da odnosi z njima v okviru varšavskega pakta pač potekajo normalno. Obstoječe različne ocene v zvezi z reformami v socialističnem taboru je Horn nakazal le s poudarjanjem skorajšnje identičnosti poljskih in sovjetskih ciljev z madžarskimi. Ob novinarskem vprašanju, ki je vključevalo nedavno Hornovo izjaY°' po kateri naj bi se Madžarska s čiin večjim številom bilateralnih in multilateralnih pogodb zavarovala preo možnostjo neuspeha sovjetske peres-tjojke, pa je Horn kratkomalo odgovoril, da je bil napačno citiran. »V gospodarskih odnosih z SZ želimo čim; prej preiti na trgovinsko menjavo, ki bo na konvertibilnih ne pa klirinških temeljih kot je to bilo doslej. Izkušnje v gospodarskih odnosih z Jugoslavijo pa kažejo, da je prehod na konvertibilno koristnejši,«je menil Horn. Precej bolj dorečen pa je bil v zvezi z nadaljnjim procesom demokratizacije na Madžarskem. »Demokracija je au pa je ni, zato je brezsmiselno govoriti o socialistični ali kakšni drugi demokraciji,« je v tem okviru ugotovil Horn-BOJAN GROBOVŠEK Na rednem letnem občnem zboru vsedržavnega bančnega združenja A BI Guverner Ciampi najavil ublažitev mehanizma obveznih bančnih rezerv Junija 1990 bo stekla reforma obvezne bančne rezerve. To je povedal na skupščini vsedržavnega bančnega združenja guverner Bance dTtalia Carlo Azeglio Ciampi v odgovor predsedniku ABI Pieru Barucciju, ki je rekel, da se italijanski bančni sistem ne bo konkurenčno vključil v evropsko stvarnost po 1. 1993, če se ne bo odpravila "mrtva teža" obvezne rezerve. Ciampi je naglasil nujo, da se to breme postopoma ublaži do ravni, kakršna velja za druge evropske banke.- Vpričo predstavnikov vlade, bančnikov, ekonomistov in drugih osebnosti je guverner poudaril, da je treba določiti minimalna previdnostna vodila o spravljanju sredstev v rezervne sklade in o devalvaciji kreditov. Količnike bo treba strogo spoštovati, je dejal, in tako disciplino po zakonodajni poti raztegniti še na zavode, ki izdajajo posebna posojila, in na konsolidirane grupe. Glede okenc je guverner podčrtal, da bodo morala biti v bodoče tipološko bolj ustrezajoča klientom. Kaj pa obresti? Ob naraščajoči konkurenci bodo aktivne obresti, ki jih uveljavljajo posamezne banke, zmerom manj nad-zirljive in vse večja bo nevarnost, da bo neenak vpliv nihajočih tržnih mer na pasivne in aktivne bančne obresti spričo različnih veljavnih rokov povzročal zgube. Glede spajanj je Ciampi mnenja, da so prepočasna: če izvzamemo kmečko-obrtne posojilnice, je bilo v času 1981-88 le 66 takih operacij, kar predstavlja v pogledu vlog komaj 2% vsega bančnega aparata v državi. Gu- verner je nato pozval k večjemu prodoru bank na tuje, h kakovostnejšim storitvam prek nižanja izdatkov za osebje ("ki so višji kot drugje v Evropi") in k preustro-ju kreditnega sistema; vlada naj odobri zakon, ki bo omogočil prelevitev denarnih zavodov v delniške družbe in odprtje vrat zasebnemu kapitalu. Ciampi je še odsvetoval pretirano množitev filialk. Spregovoril je tudi zakladni minister Giuliano Amato in med drugim napovedal posebne olajšave za združevanje javnih denarnih zavodov, ki naj bi jih polagoma razširili še na privatne denarne zavode. D. G. V sklopu tržaške zavarovalnice AG Navale Assicurazioni raste Družba Navale Assicurazioni iz sklopa tržaške zavaro-valske grupe Assicurazioni Generali je imela lani dobri 2 milijardi lir dobička. Na včerajšnjem občnem zboru pod predsedstvom kom. Giorgia Zanardija so povedali, da je obseg premij dosegel 44 milijard lir, to je 12,5% več kot leto prej. Delničarji so sklenili podvojiti glavnico z 10 na 20 milijard lir, sicer v razmerju 75% brezplačno in 25% proti plačilu. V upravni svet je bil imenovan tudi Manfredo Za-nardi. Izmenjava delnic Monti - Springer Italijanska založniška grupa Monti je z zahodnonemškim kolosom Springer izvedla izmenjavo delnic v smislu majskega sporazuma o sodelovanju. Axel Springer Verlag (ASV) je odkupil 10% delnic Monti, italijanski partner pa 10% glavnice skupine, ki z deležem 50,1% nadzoruje nemško založniško podjetje in ki ji predseduje vdova po Friedeju Springerju. Vest o operaciji je sporočil med včerajšnjo skupščino ASV predsednik upravnega sveta Peter Tamm s pripombo, da bo srž sodelovanja z grupo Monti v Italiji, da pa partnerja nameravata sprožiti tudi skupne pobude na širšem evropskem tržišču. Dogovor Lavazza Nestle Italiana Družbi Lavazza in Nestle Italiana sta se sporazumeli, da bo od 1. julija prodajala kavo znamke Bombon na vsem italijanskem ozemlju izključno Lavazza. Dogovor sodi v načrt skupin Buitoni-Perugina in Rowntree o koncentraciji strateških dejavnosti, med katere pa v Italiji ne spada trgovina z zmleto kavo in kavo v zrnih. Družba Nestle bo sicer še naprej prisotna na italijanskem tržišču z in-stant kavo znamke Nescafe, družbi Lavazza pa bo sporazum omogočil še nadaljnjo utrditev njenega položaja v Italiji, saj je zaščitni znak Bombon prestižen, še prav posebno pa razširjen v srednjih predelih države. Ugoden obračun družbe SASA Družba SASA, ki sodi v sklop IRI-Finmare in ki se bavi z zavarovalstvom na prevozniškem področju, je imela v poslovnem letu 1988 čistih 457 milijonov lir dobička. Ta znesek so na včerajšnjem občnem zboru v Trstu celoma namenili v rezervni sklad. Obseg zbranih premij je dosegel 30 milijard lir, kar je 21,5% več kakor v letu 1987 in kar pomeni, da je SASA v tem pogledu trdno na prvem mestu med tovrstnimi zavarovalnicami v Italiji. Njeno čisto premoženje znaša 13,6 milijarde lir, to se pravi dobrih 10 milijard več, kot pa jih je potrebnih za jamčenje solventnosti. Družbi predseduje senator Angelo Bernassola. Po mnenju avstrijskega ministra Streicherja Tovorni promet mora s ceste na železnico »Tovorni promet je treba preusmeriti s ceste na železnico, to je glavni cilj avstrijske prometne politike v vprašanju tranzitnega prometa,« je minuli četrtek podčrtal avstrijski prometni minister Rudolf Streicher (SPČ), v okviru prometne ankete avstrijskega parlamenta. Prepoved nočnih voženj tovornjakov, ki so težji od 7,5 tone in ki naj bi veljala od 1. decembra letos naprej, je le eden izmed ukrepov, ki naj ublažijo posledice vedno intenzivnejšega tranzitnega prometa skozi Avstrijo. Meseca junija je minister Streicher napovedal prepoved nočnih voženj tovornjakov za avtocesto skozi dolino reke Inn, preko Brennerja, in na turški avtocesti. Vmes so to prepoved deželni prometni referenti razširili tudi na avtocesto ob Renu in preko prelaza Pyhrn ter Innkreis-avtocesto, velja pa tudi na vseh paralelnih zveznih cestah. Prepoved bo veljala med 22. in 5. uro (izjema: "zeleni tovornjaki"), omejili pa bodo tudi hitrost vožnje (60 ali 70 km/h). Čeprav je predvsem zahodno-nemški prometni minister Zimmermann napovedoval ostre protiukrepe (prizadet je seveda predvsem tovorni promet med ZRN in Italijo), se je Evropska skupnost medtem z enostranskim avstrijskim ukrepom spoprijaznila. Prometni komisar ES van Miert je v pogovoru s Streic-herjem soglašal, da je treba kombiniranemu prometu cesta/železnica pripisati "najvišjo prioriteto". S tem se je ES prvič prilagodila stališču Avstrije in Švice, kar je minister Streicher označil kot "neverjeten napredek". Močno je odjeknil v Avstriji tudi poziv zahodnonemške-ga prometnega ministra Zimmermanna, ki je proizvajalce avtomobilov pozval, 'naj svoj visoki tehnični nivo izkoristijo za izdelavo osebnih in tovornih avtomobilov, ki najbolj ščitijo okolje"! Stališče o izgradnji kombiniranega prometa je podprla tudi zadnja konferenca držav EFTA. Kratkoročno bo letos na železniški progi preko Brennerja vozilo dodatno še 30 vlakov za prevoz tovornjakov. Na ta način bi lahko 1200 tovornjakov zapustilo cesto, kar je tretjina dnevnega prometa na tej progi. Šele leta 2005, ko bo zgrajen železniški tunel skozi Brenner in ko bodo razširjeni predori italijanske železnice, bo na tej nevralgični točki lahko prišlo do občutnejšega olajšanja. Gospodarski minister Wolfgang Schiissel pa je ob parlamentarni anketi napovedal, da pričakuje iz "ekološke cestnine" v prihodnje 350 milijonov šilingov letno; 300 milijonov bodo porabili za izgradnjo tranzitnih cest s t. i. "šepetajočim asfaltom", 50 milijonov pa bodo koristili za investicije v manj glasne tovornjake. Ob anketi pa so tudi poudarili, da tranzitnega problema ne bo mogoče rešiti le s pogajanji z deželami ES, temveč tudi z ostalimi sosednjimi državami. Čeprav minister Streicher ve za skoraj nepregledno vrsto tehničnih, prometnih in političnih problemov v zvezi s tranzitom, je trdno pripravljen izvesti svoj program. Medtem v prometnem ministrstvu že načrtujejo prepoved poletov glasnih letal. Kmalu bodo v Avstriji smela pristajati samo še letala kategorije HI. Medtem so Zeleni očitali vladnima strankama, da delata preveč ekološke propagande. Vladi so Zeleni zato predložili nad 50 ukrepov, ki bi jih v interesu okolja lahko takoj uresničili na podlagi obstoječih zakonov. Obstaja pa tudi bojazen, da si bo Avstrija skušala naklonjenost ES pridobiti spet s popustljivostjo v vprašanju omejevanja to-naže tovornjakov. VINKO VVIESER v 5 p & ji § # C IHIiH i. 9 / ... -i' * Jr- r_ # I Banca Agricola > Kmečka banka Gorica |1 |' NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE . maigt J* MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V ■ 23.6. 27.6. URADNE KOTACIJE Generali 42340 42500 Lloyd 18950 18300 Lloyd risp 10190 9900 RAS 28900 28500 RAS risp 13500 13500 Sai . 19000 18850 Sai risp 7880 7850 Montedison 2253 2211 Montedison risp 1357 1350 Pirelli 3570 3570 Pirelli risp 3570 3560 Pirelli risp. nc 2300 2300 Snia 2890 2875 Snia risp 2840 2830 Snia risp. nc 1565 1550 Rinascente 5750 5730 Rinascente priv 3380 3370 Rinascente risp 3350 3350 Premuda 2010 2000 Premuda risp 1420 1425 SIP . 3075 3020 SIP risp 2530 2520 Jastogi 442 438 Comau 3400 3420 23.6. 27.6. Fidis........................ 7080 7120 Gerolimich.................... 117 116 Gerolimich risp............... 102 102 SME ......................... 4000 3950 Stel......................... 3910 3850 Štet W 10 ...................... — Štet W 9 ....................... — -- Štet risp.................... 3300 3300 Tripcovich .................. 9150 9230 Tripcovich risp. nc.......... 3920 3900 Att. Immobiliari ............ 4280 4200 FIAT ....................... 10305 10510 FIAT priv.................... 7180 7199 FIAT risp.................... 7090 7202 Gilardini................... 18900 18900 Gilardini risp.............. 14100 14380 Dalmine ...................... 418 403 Marzotto..................... 8400 8350 Marzotto risp................ 8150 8100 Marzotto risp. nc............ 6100 6080 NEURADNO TRŽIŠČE__________________________ I. C. C. U.................... 800 800 SO. PRO. ZOO.................. 900 950 Carnica Ass................. 10300 10300 27.6. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 98,90 BTP maj 1990 — — BTP januar 1990 — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 100,45 —0,15 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 102,15 + 0,05 CCT ECU 1984/91 11,25% . 102,65 + 0,15 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 101,90 —0,05 CCT ECU 1985/93 9% 97,85 + 0,77 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 99,75 + 0,35 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 96,80 + 0,83 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 100,20 —0,40 CCT april 1992 10% 95,25 —0,05 CCT julij 1992 IND 97,60 — CCT januar 1991 IND 99,55 + 0,05 CCT julij 1993 IND 95,70 + 0,10 _____________________________27.6. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,00 +0,05 CCT februar 1991 IND_____ 99,40 +0,15 CCT februar 1997 IND_____ 92,90 +0,05 CCT junij 1993 CV IND____ 95,95 —0,05 CCT marec 1991 IND....... 99,10 — CCT nov. 1993 CV IND . . . . 95,35 —0,05 CCT sept. 1993 CV IND .. . 95,10 +0,05 CCT avgust 1992 IND ..______ 97,60 —0,05 CCT avgust 1993 IND...... 95,35 +0,10 CCT 1983/93 TR 2,5% ________ 88,75 —0,06 CCT avgust 1990 IND...... 99,70 +0,05 CCT avgust 1991 IND...... 99,75 +0,05 CCT avgust 1995 IND...... 93,50 +0,11 CCT avgust 1996 ............ 92,80 +0,11 CCT april 1991 IND ........ 100,10 +0,05 CCT april 1995 IND ......... 92,35 — CCT april 1996 ............. 92,70 +0,11 CCT december 1990 IND . . 101,40 +0,05 CCT december 1991 IND . . 100,00 +0,05 CCT december 1995 IND . . 93,90 +0,05 MII MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE liilliSi iirMI UL rili 27.6. spr. % 27.6. spr. % 27,6. spr. % 27.6. spr, % IjVlLSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Alivar................... 9050 —3,82 Buitoni . . . ........... — — perugina......................... — Zavarovalstvo - bančništvo Alleanza Ass................. 38490 AUeanza Ass. risp. por. . . . 38490 Assitalia.................... 14550 Ausonia ...................... 2240 p;3tina Ass. ord............. 17000 penerali Ass................. 42300 ' !il'a Ass.................. 10750 Abeille .................... 111200 ba Fondiaria spa............. 57550 b® Previdente ............... 24000 b|oyd Adriatico ............. 18300 [JAS fraz.................... 28400 >AS risp. port............... 13450 /,0ro ord.................... 21090 pn'Pol priv.................. 17500 anca Comm. Italiana .... 4671 “anco dl Roma ................ 1940 S+edito italiano ............. 2310 bterbanca priv............... 36700 vlediobanca.................. 23705 flAP|RN part. pEsi A INDUSTRIJA - CEMENT Burgo ord.............. 14799 Presso................. 23190 l^bPdadori ................. 29960 p Pndadori priv............. 18100 pPagraf. Editoriale........... 5994 aptentir .................. 3581 —0,66 —0,51 —1,68 —0,59 —2,02 —1,07 —1,07 —0,06 —0,20 + 1,04 —0,03 + 1,68 —0,10 —0,74 Italcementi............... 118050 —0,79 Unicem..................... 23850 —0,41 Unicem risp................ 12240 — KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 4120 —3,05 Fidenza Vetrar 1000 . . . 8300 —0,35 —0,54 Italgas 2382 + 0,08 + 1,55 Mira Lanza 48480 —0,14 —0,88 Montedison 1000 2212 —1,68 —0,53 Montefibre 1498 + 0,73 —1,73 Pirelli 3570 —0,69 —1,16 Pirelli risp 2560 —1,11 —0,92 Recordati ord 13250 —0,22 —0,53 Saffa 10140 + 2,21 —1,37 Siossigeno . . .39000 — —1,35 Snia BPD 2855 —1,21 —2,76 Snia Fibre 1623 —0,36 —1,73 Snia Tecnopolimeri .... 7390 — TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 5701 —0,50 Standa 26340 —0,22 Standa risp. port. . .... 10100 — Alitalia cat. A . . . . 2208 + 2,69 Alitalia priv 1404 — Italcable 13600 —2,50 SIP 3052 —0,65 SIP risp. port 2551 + 0,83 Sirti 9500 —0,93 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio..... 5180 +0,58 2480 —0,40 Bastogi.................. Bonifiche Siele ......... Bonifiche Siele risp..... CIR - Comp. Ind. Riunite . CIR risp................. Cofide................... Comau Finanziaria ....... Editoriale SpA .......... Euromobiliare ........... Ferruzzi Agric........... Fidis.................... Fimpar .................. Finarte ................. Fiscambi Holding......... Fiscambi risp............ Fornara ................. Gale .................... Gemina...................\ Gemina risp.............. Gerolimich............... Gerolimich risp. port. . . . IFI priv................. IFIl. fraz............... IFIL risp. port. fraz.... Italmobiliare............ Pirelli & C.............. Riva Finanziaria ........ Sabaudia Finanziaria . . . Sabaudia risp. nc ....... Saes..................... SME ..................... SMI Metalli.............. SMI Metalli risp......... SOGEFI................... Štet..................... Štet risp. port.......... 437 32400 8220 6051 6010 6003 3410 3740 6200 2380 7110 2500 5439 6430 2390 —0,22 —0,30 —0,96 —1,68 —0,98 + 0,21 + 0,29 + 0,53 —0,24 —1,65 + 1,71 —5,66 —0,47 —2,48 Tripcovich 9225 Tripcovich risp. nc 3895 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO —0,27 —0,10 Attiv. Immobiliari . 4200 +0,35 Calcestruzzi 16000 +2,62 Cogefar 5950 —0,08 Del Favero 5870 —0,35 Grassetto SpA 15020 —0,13 IMM Metanopoli 1520 —0,26 Risanamento Napoli 29990 —1,99 Vianini 4540 +0,33 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA 3159 —0,34 Aeritalia ord 3500 + 0,02 23200 —0,85 Danieli & C 8970 —0,22 1926 —0,20 Data Consyst 13700 —1,43 1926 —0,20 Fiar SpA 22670 —0,13 116 —1,48 Fiat 10400 — 101,75 —0,24 Fiat priv 7099 —0,71 20120 —0,44 Fiat risp 7141 —0,68 5810 + 0,34 Franco Toši 28810 + 0,38 3170 —0,62 Gilardini 18895 —0,29 175000 —0,84 Magneti Marelli 3060 — 8035 —0,80 Merloni 3420 + 0,64 10220 —0,76 Necchi ord 3730 + 0,56 — — Olivetti ord 9301 —0,56 — — Olivetti priv 5900 —0,82 2805 —1,33 Pininfarina 12020 — 3910 —0,50 Rodriguez SpA 10790 —0,87 1512 —0,59 Safilo 9160 + 0,43 1223 + 0,99 Safilo risp 8500 —1,96 4820 — Saipem 2805 —1,50 4170 —0,16 Saipem risp 2926 + 2,02 3350 — Teknecomp 1560 —1,88 _________________________________27.6. spr. % CCT december 1996 IND . . 93,00 +0,16 CCT februar 1991 IND______ 100,90 +0,10 CCT februar 1992 iND______ 97,55 +0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 101,40 — CCT februar 1995 IND______ 95,40 +0,21 CCT februar 1996 ............... 93,60 —0,05 CCT februar 1997 IND ___________ 92,45 +0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 101,00 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,85 +0,10 CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,85 +0,05 CCT januar 1991 IND....... 101,25 —0,05 CCT januar 1992 IND....... 98,70 — CCT januar 1992 11% .... 98,40 +0,05 CCT januar 1993 IND....... 98,90 —0,50 CCT januar 1996 CV IND . . 94,55 —0,16 CCT januar 1997 IND....... 94,50 +0,05 CCT januar 1995 IND....... 93,90 +0,05 CCT januar 1996 IND....... 94,55 —0,16 CCT julij 1990 IND ............. 99,90 +0,05 CCT julij 1991 IND..... 100,30 +0,05 CCT julij 1995 IND..... 94,70 +0,16 CCT julij 1996 ................. 94,40 — CCT maj 1991 IND....... 100,30 +0,05 CCT maj 1992 ....................... — — CCT maj 1995 IND....... 93,05 — CCT maj 1996 .................. 93,30. +0,11. CCT maj 1997 IND.......... 93,65 +0,05 CCT marec 1991 IND........ 100,10 +0,05 CCT marec 1995 IND........ 92,45 +0,05 CCT marec 1996 ................. 92,85 +0,05 CCT marec 1997 IND........ 93,25 +0,05 CCT nov. 1990 IND...... 97,70 — CCT nov. 90 EM 83 IND .. . 101,15 +0,05 CCT nov. 1991 IND...... 99,95 +0,05 CCT nov. 1992 IND......... 97,45 +0,15 CCT nov. 1995 IND...... 93,00 +0,05 CCT nov. 1996 IND...... 92,65 — CCT oktober 1993 IND______ 97,25 — CCT oktober 1990 IND______ 99,40 +0,10 CCT oktober 1991 IND______ 99,60 — CCT oktober 1995 IND ... . 92,70 — CCT oktober 1996 IND______ 92,50 —0,05 CCT sep. 1990 IND...... 99,50 +0,20 CCT sep. 1991 IND......... 99,65 +0,05 CCT sep. 1995 IND...... 92,90 —0,05 CCT sep. 1996 IND......... 92,30 — CTS marec 1994 IND........ 71,95 +0,28 CTS april 1994 IND ............. 72,00 +0,42 ED SCOL 1975/90 9% ____________ 101,35 — ED SCOL 1976/91 9% ____________ 101,70 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 102,75 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 106,90 — RENDITA —35 5% ................. 72,00 +5,88 Predsednik Biasutti o zakonu za obmejna območja Prispevek za manjšini ni bil črtan Predvideti ga mora poseben osnutek Včeraj na sedežu pokrajinske uprave Srečanje z delegacijo Unije Italijanov iz Istre in z Reke Na prvem zasedanju po volilnem premirju je deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine včeraj ponovno razpravljal o zapletenem postopku za sprejem zakonskega osnutka za obmejna območja, ki ga je pristojna komisija poslanske zbornice že odobrila in je nato obtičal v senatu. Predsednik deželne vlade Biasutti je namreč na začetku zasedanja odgovoril na vprašanja in interpelacije, ki so mu jih zastavili svetovalci Gambassini (LpT), Poli, Vi-ezzi in P. Padovan (vsi KPI), Brezigar (SSk), Bratina in Budin (oba KPI) ter Donaggio (KD). V njih so svetovalci zahtevali pojasnila o sestanku v rimski palači Chigi, ki je bil v začetku meseca maja med predstavniki De Mi-tove večine ter dežel F-JK in Veneta. Omenjeni svetovalci so namreč izrazili zaskrbljenost zaradi vesti o amandmajih, ki naj bi jih k zakonskemu osnutku predložila vlada in s katerimi bi po njihovih besedah dejansko »izvotlili« vsebino v poslanski zbornici že odobrenega osnutka. Po Biasuttijevih besedah je ta zaskrbljenost odveč, ker je bilo na omenjenem sestanku v bistvu potrjeno besedilo, ki je bilo že sprejeto v poslanski zbornici. Edino odprto vprašanje zadeva le zahtevo Furlanije-Julijske krajine, kateri bi bilo treba tudi s tem zakonom priznati mednarodno vlogo. Težnja zakonskega osnutka je pač v tem, da prispeva k razvoju gospodarskih odnosov Furlanije-Julijske krajine z vzhodno in s srednjo Evropo. V sklopu iste razprave je Biasutti odgovoril tudi na vprašanje (zastavili so mu ga komunistični svetovalci Bratina, Budin in Poli ter predstavnik SSk Brezigar) o črtanju 9. člena iz omenjenega zakonskega osnutka, ki je namenjal naši deželi poseben finančni prispevek v višini 24 milijard lir za pobude kulturnega značaja tako za slovensko manjšino v Italiji kot za italijansko v Jugoslaviji. Predvsem je Biasutti želel pojasniti, da ta postavka ni bila enostavno črtana; vlada je namreč sklenila, da je treba ta normativ vključiti v poseben osnutek za obe manjšini. Tako odločitev je naša Dežela vzela v vednost, kar pa še ne pomeni, je dodal Biasutti, da se med razpravo v senatu ne more nič spremeniti. Dežela se je po njegovih besedah na sestanku močno zavzela za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja. Svetovalec Bratina (KPI) ni bil zadovoljen s takim odgovorom. Z besedilom, ki je bilo sprejeto v poslanski zbornici in torej s postavko v korist obeh manjšin bi naši deželi priznali neko značilnost, kar bi bilo dodatno priznanje za njeno avtonomijo. Zato bi bilo po njegovih besedah pravilno, da bi Dežela branila in se odločneje zavzemala za avtonomijo (kot na primer glede finančnega priliva v deželne blagajne) tudi na tem področju. Z odgovorom ni bil zadovoljen niti svetovalec Brezigar (SSk). Svoje nezadovoljstvo je izrazil predvsem zato, ker v predsednikovih besedah ni slišal nobene obveze o istočasni predstavitvi posebnega zakonskega osnutka o finančnem prispevku v korist obeh manjšin skupno z osnutkom za obmejna področja. Zato je izrazil pričakovanje, da bo deželni odbor podprl ta člen v korist obeh manjšin in nastopil najprej v senatu in pozneje v poslanski zbornici (ki bo morala zakonski osnutek ponovno proučiti) za njegovo dokončno sprejetje. Sicer pa je predsednik Biasutti pozneje (v odgovoru na drugo vprašanje listarja Gambassinija) ponovil stališče glede zaščite slovenske manjšine. Dejal je, da je Maccanicov predlog važna osnova za rešitev celotnega vprašanja. Predlog je pomemben predvsem zato, ker je prvi, ki ga je predstavila vlada. Izrazil je tudi željo, da bi ga minister čimprej predložil obema zbornicama: gre namreč za problem, je še dodal, ki ga je treba rešiti, ker ima manjšina po ustavi pravico do zaščite, kakšna pa naj bo ta zaščita, mora odločati parlament. (A. S.) Včeraj je obiskala Pokrajino Trst delegacija Unije Italijanov iz Istre in z Reke, ki jo je vodil predsednik Silvano Sau. Uradni sprejem je bil na pokrajinskem sedežu, goste pa sta pozdravila predsednik pokrajinske uprave Dario Crozzoli in tržaški župan Franco Richetti. V svojem pozdravu je Crozzoli naglasil pomen, ki ga imajo vedno tes- nejši stiki med Italijani v Istri in javnimi upravami v Furlaniji-Julijski krajini, posebno pa še na Tržaškem. Predsednik Pokrajine je dejal, da se ne gleda več na mejo kot na "omejevanje"; na kulturnem in gospodarskem področju je treba mejo simbolično odstraniti. Crozzoli je nadalje ponudil vso podporo pokrajinske uprave pri poglabljanju vezi med italijanskimi organizacijami v Istri in na Reki ter občinami in drugimi javnimi upravami na Tržaškem. Posredniška vloga pokrajinske uprave se je pokazala že pri tem, da se je srečanju pridružil tržaški župan, ki je goste pozdravil v imenu občinske uprave. Tudi Richetti je poudaril, da imajo v Evropi meje vedno manjšo težo. Vrsta novih dejstev (župan je tu izrecno omenil publikaciji, ki ju je revija II Territorio namenila istrskemu vprašanju) dokazuje, da se odstranjujejo stari prekati. Zupan je del svojega posega namenil pomenu skupnih korenin in dejal, da ima istrska kultura svoje posebnosti, ki so sad dragocene dediščine. V Evropi bo imela ta kultura vedno pomembnejše mesto. Ob tem pa je tudi Richetti podčrtal velik pomen gospodarskega sodelovanja. Predsednik Unije Silvano Sau je izrazil svoje zadovoljstvo nad srečanjem, hkrati pa je "popravil" tržaškega župana in dejal, da so v Istri Istrani, predvsem pa so Italijani, to je integralni del vsega italijanskega naroda. Sau je nato dejal, da je prišel čas, da se premostijo stare polemike in da pride ponovno do snidenja med Italijani, ki so ostali v Istri in tistimi, ki živijo v Italiji. Glede odnosov je predsednik Unije naglasil pomen kulture, dejal pa je, da to ni dovolj in da je treba razvijati tudi gospodarsko sodelovanje. Italijanska narodna skupnost želi nastopati tudi v tem smislu kot neposredni akter, tako je nastalo že novo podjetje (v sodelovanju s tržaškim centrom BIC), obnavljajo tiskamo založniške hiše ADIT, delujejo na področju spomeniškega varstva itd. Na včerajšnjem srečanju so uradnim pozdravom sledili tudi pogovori o konkretnem sodelovanju. Res je namreč, da se odnosi vidno spreminjajo, stare pregrade in nezaupanja se rušijo in odpira se nov prostor za delo v korist sožitja. Resnica je namreč ta, da lahko Italijani iz Istre in z Reke in Istrani, ki živijo v naši deželi, bistveno pripomorejo k ustvarjanju novega ozračja v samem Trstu. Na sliki (foto Magajna) srečanje v dvorani pokrajinskega sveta. Po opravljenih pisnih izpitih Danes na večini šol začetek ustnih matur Danes se bodo v večini slovenskih višjih srednjih šol v Trstu pričeli ustni zrelostni izpiti. To velja za klasični licej France Prešeren, za trgovski zavod Žiga Zois (oddelek za geometre), za poklicno šolo Jožef Stefan in za učiteljišče Anton Martin Slomšek. Za razliko od ostalih bodo maturantje znanstvenega liceja France Prešeren začeli ustni del mature šele jutri (29. t. m.). Čas med pisnimi izpiti, ki so se začeli 22. t. m., in ustnimi izpiti maturantje seveda izkoriščajo za zadnje priprave. To še toliko bolj, ker če imajo res po en predmet ustnih izpitov na izbiro, jim drugega določi izpitna komisija, in to po začetku same mature. Razumljivo je, da se maturantje začnejo resneje pripravljati na ta drugi predmet šele v zadnjih dneh. Seveda pa še tako mrzlično učenje v zadnjih dneh ne more veliko žaleči, če ni solidne podlage, na kateri bi gradilo in za oblikovanje katere je odločilno delo skozi vse šolsko leto oziroma skozi vsa šolska leta. Omenimo naj še, da se prav v teh dneh končujejo zrelostni izpiti na nižjih srednjih šolah. Kdor jih je uspešno opravil, ima pred seboj eno najpomembnejših življenjskih odločitev, in sicer, ali naj nadaljuje šolanje, ali pa naj gre v poklic. V obeh primerih je seveda tudi odločilno vprašanje, za kakšno šolanje oziroma za kakšen poklic naj se odloči. Začasne lestvice suplentov pomožnega šolskega osebja Tržaško šolsko skrbništvo obvešča, da bodo 30. junija t. 1. na njegovem sedežu v Trstu, na liceju France Prešeren in na sedežih 16., 17. in 18. šolskega okraja razobešene začasne pokrajinske lestvice kandidatov za suplence na mestih upravnega, tehničnega in pomožnega osebja v osnovnih in srednjih šolah in na zavodih ter na posebnih državnih šolah in zavodih za šolski leti 1989/90 in 1990/91. Proti tem lestvicam je mogoče vložiti ugovore, bodisi zato, da bi oporekali mesto na lestvici, bodisi zato, da bi ugovarjali izključitvi z nje. Ugovore je treba nasloviti na tržaškega šolskega skrbnika, in to najpozneje pet dni po objavi začasnih lestvic. Drevi v Domu Alberta Sirka Skupni nastop kriških zborov Vesna za zaključek uspešne pevske sezone Drevi ob 21. uri bo v Domu Alberta Sirka v Križu zaključni koncert obeh domačih pevskih zborov, dekliškega in moškega pevskega zbora Vesna. Moški zbor, ki ga vodi Ivo Lešnik, se pripravlja, da bo jeseni praznoval 40-letnico svojega delovanja in bo takrat imel tudi svoj koncert. »Zmenili smo se, da za sedaj pripravimo za naše občinstvo skupni večer, ker je šlo v tem letu bolj za delovno in prehodno sezono. Dekliški zbor bo tako na današnjem večeru sodeloval z nekaj pesmimi, mi pa smo pripravili deset pesmi: nekaj Merkujevih priredb raznih skladb, ljudskih in drugih pesmi ter tri skladbe Alda Kumarja. Profesor Merku je sicer za naš zbor uglasbil skladbo Koprive na tekst pesnika Toneta Kuntlerja, vendar te pesmi še nismo vključili v program.« Dekliški zbor Vesna šteje sedaj 29 pevk. Deset novih mladih pevk se je namreč v tem letu pridružilo zboru. »Veliko časa smo seveda zato posvetili študiju, ker je pač potrebno, da se glasovi med seboj zlijejo in da se pevke bolje spoznajo.« To pa seveda ni oviralo dekliškega zbora, da ne bi imel v tej sezoni celo vrsto nastopov. Poleg že obveznih nastopov na Prešernovi proslavi in ob 8. marcu, je dekliški zbor nastopil na reviji Primorska poje v Sežani, na prireditvah v Prebe-negu in Miljah, na reviji pevskih zborov v Zagorju ob Savi, v Izoli kot gost tamkajšnje italijanske skupnosti, na reviji Pesem ne pozna meja in ob 20-letnici poimenovanja domače šole v Križu po Albertu Sirku. »Skupina naših pevk pa je pred dnevi sodelovala še na Kosovelovi proslavi v Ul. Donizzetti, kjer je zapela dve skladbi tržaškega skladatelja Fabia Niedra, ki jih je le-ta posvetil Kosovelu.« Kaj pa vaje, kje in kako potekajo in kako sestavljate svoje programe, smo ga še vprašali. »Vaje imamo v Domu Alberta Sirka in potekajo redno. Ko smo pred kakšnim nastopom, jih imamo seveda bolj pogosto. Kar pa zadeva izbire skladb, gre tu za moje odločitve, čeprav so potem seveda pevke tiste, ki povedo, če jim je skladba všeč, če jo občutijo in rade pojejo.« Počasi izginjajo pomisleki do ženskih in dekliških skupin — smo potem ugotavljali v pogovoru — saj so prav te skupine vnesle v naše zborovsko petje veliko svežine in nove načine interpretacij posameznih skladb. »Dekliški zbor ima seveda poleg drugih problemov še problem starosti pevk. V Sloveniji je dovoljena starost za pevke dekliških zborov do 21 let. Pri nas ne gledamo toliko na starost, bolj na kakovost glasov. Če so le-ti še mladi in sveži, potem je to glavna postavka, ki jo upoštevamo pri pevkah. Želimo si pač, da bi se zbor okrepil. Čeprav je z novimi pevkami precej dela, je življenje v zboru pestrejše, če jih je več, saj imajo več družbe in tudi raje zahajajo k vajam.« Čeprav bo dekliški zbor z drevišnjim koncertom komaj zaključil letošnjo uspešno sezono, je že prejel vabilo za prihodnjo. Povabljen je namreč v kraj Schio v deželi Veneto, kjer bo nastopil v kategoriji za ljudske pesmi na mednarodnem festivalu Alpe-Jadran in se predstavil z izključno slovenskim programom. NEVA LUKEŠ POZIV V pripravi je knjiga o več kot stoletnem delovanju posojilnic v devinsko-nabrežinski občini. Tu so poslovale Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini, ustanovljeno leta 1888, Kmečka hranilnica in posojilnica v Devinu s sedežem v Štivanu, ustanovljena leta 1908, Ljudska hranilnica in posojilnica v Nabrežini, ustanovljena leta 1914, in Kmečka hranilnica in posojilnica v Šempolaju, ustanovljena leta 1914. V sedanji Kmečko obrtni hranilnici in posojilnici v Nabrežini so se na začetku tridesetih let združili člani vseh prej omenjenih posojilnic. Ob izidu knjige bodo priredili tudi razstavo dokumentov. Kdor doma hrani dokumente omenjenih posojilnic, hranilne knjižice, skratka vse, kar bi lahko prišlo v poštev, naj se čimprej zglasi pri ravnatelju posojilnice v Nabrežini. Še zlasti dobrodošla bi bila dokumentacija o nekdanji posojilnici v Devinu. V teh dneh se je začelo razdeljevanje uradnih telefonskih imenikov za leto 1989/90 naročnikov tržaške pokrajine. Imenik je razdeljen na dva dela: imenski vsebuje samo tržaško pokrajino; po kategorijah (»pagine gialle«) pa vsebuje tržaško in goriško pokrajino. Kot ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom, poskrbeli poverjeni funkcionarji distribucijskega podjetja. Slednji bodo razdeljevali nove in dvignili stare imenike. Ob tej priliki bo izročena tudi rubrika »Tutto Citta 1989«. % 1 Ostali, ki se te službe ne mislijo poslužiti, lahko dvignejo nove imenike v komercialnih uradih SIP, vrnejo stari imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je dal funkcionar. Prošnja po vrnitvi starega imenika je utemeljena, ker stari imeniki niso ažurni in to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, saj vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb. Nadalje obveščamo, da se poverjenim funkcionarjem ne izkaže za opravljeno službo nikakršna odškodnina, saj bo znesek 350 lir + IVA za službo vračunan na telefonski izkaz. SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in priporoča, da se morebitne težave javijo na 187 (brezplačen klic). Festival komunističnega tiska v dolinskem športnem centru Po pozitivnih rezultatih na evropskih volitvah si lahko privoščimo oziroma ponudimo občinstvu in našim zvestim obiskovalcem malo oddiha s tradicionalnim festivalom komunističnega tiska, ki bo kot lansko leto v športnem centru v Dolini, in sicer 29. in 30. junija in 1., 2. in 3. julija. Dobro založeni kioski, običajna loterija in zabava bodo zagotovljeni. Jutri nas bo zabaval ansambel Happy day, pojutrišnjem bo igral ansambel »Ketty e i super otto« iz Bologne, v soboto, 1. julija, že zelo znan ansambel »Junior Magni«. prav tako iz Emilie Romagne. Oba bosta prvič med nami. V nedeljo, 2., in v ponedeljek, 3. julija, pa se bomo lahko zavrteli ob glasbi vsem zelo znanega domačega ansambla Pomlad. V nedeljo, 2. julija, se bomo ob 18. uri oddolžili spominu padlih za svobodo-Položili bomo namreč venec na občinski spomenik padlim. Nato bo na festivalu nastopila godba na pihala iz Rimcanj, ob 20. uri pa bosta spregovorila ponovno izvoljeni v evropski parlament tov. Giorgio Rossetti in senator tov. Stojan Spetič; Sekcija KPI občine Dolina vas torej vabi od jutri do ponedeljka v športni center v Dolino na festival glasil Delo in Unita. Festival se bo odvijal tudi v primeru slabega vremena pod šotorom s tisoč razpoložljivimi sedeži. Balotaža za obnovo vodstev Novinarske zbornice , GRUPPO IRI ŠTET Societa Italiana per TEsercizio detle Tetecomunicazioni p. a. Novinarska zbornica Furlanije-Julijske krajine obvešča, da se bodo volitve za obnovo njenega vsedržavnega in deželnega sveta zaključile v petek, 30. junija. Volilne sedeže bodo odprli ob 10. uri, volitve pa bodo potekale na enak način kot v nedeljo. Pri tem je pomembno spomniti, da so nedeljski volilni izidi pustili praznin kar 11 od razpoložljivih 15 mest v raznih vodilnih telesih, tako da bo petkova .balotaža v bistvu pomenila ponovne volitve. Novinarska zbornica bo poskrbela, da bodo na volilnih sedežih razobešeni seznami tistih kandidatov, za katere bo potrebno izraziti volilni glas. Nacionalisti spet prevladali v tržaškem občinskem svetu »Kras nima prance do dvojezičnih tabel« Resolucijo Rekarja in Lokarja so na koncu podprli le zeleni in komunisti Tržaška občinska uprava nima namena postaviti dvojezičnih cestnih tabel na Vzhodnem in na Zahodnem Krasu. Petstrankarska večinska koalicija, ki pri tem vprašanju uživa polno podporo listarjev in MSI, nima dvomov in je trdno prepričana, da bi na pragu združene Evrope nekaj slovenskih napisov na Krasu ogrozilo itali-janstvo teh krajev. Taka neverjetna stališča bi v normalnih okoliščinah sodila v preživelo obdobje hladne vojne, v tržaškem občinskem svetu pa so žal na dnevnem redu, kot smo lahko spet slišali v ponedeljek zvečer, ko so svetovalci vzeli v pretres predlog za postavitev dvojezičnih tabel na tržaškem Krasu. Mirna in rutinska debata o tekočih upravnih zadevah se je v nekaj minutah spremenila v ostro in od časa do časa tudi žolčno soočanje, ki je spet dokazalo, da bo Trst lahko res zaživel kot sodobno evropsko mesto samo,' če bo premostil predsodke in tudi neke vrste strah pred Slovenci. Vse ostalo je retorika, vključno s pozivom župana Richettija, ki je tudi tokrat sodil, da se občinski svet ne more tako razburjati ob teh vprašanjih, saj bi moral reševati druge pomembnejše zadeve. Ponedeljkova debata pa je očitno pokazala, da ni tako. Preplah, če ga lahko tako imenujemo, sta sprožila zeleni Bekar in svetovalec SSk Lokar, ki sta predložila re- solucijo z zahtevo po namestitvi dvojezičnih napisov na Zahodnem in na Vzhodnem Krasu, kjer so občinske table samo enojezične. Richetti je uvodoma takoj dal roke naprej in rezko povedal, da uprava, tudi če bi hotela, ne more v pomanjkanju zaščitnega zakona namestiti dvojezičnih tabel. Župani okoliških občin in tudi pokrajinski upravitelji, ki so že zdavnaj postavili dvojezične napise, so očitno po županovem mnenju storili prekršek, doslej pa jih še nihče ni prijavil sodstvu. Richetti se je tudi tokrat skril za neverjetno "juridično" utemeljitev, medtem ko sam dobro ve, da je to vprašanje izrazito politične narave. To so jasno povedali vsi tisti (komunisti, zeleni in Slovenska skupnost), ki so v maratonski razpravi kontestirali stališča župana in široke koalicije, ki ga je v ponedeljek podprla. Bekar, Lokar, Agliettova ter komunista Spadaro in Costa so s treznimi stališči porušili krhke argumentacije, ki so jih iznesli župan in nekateri predstavniki večinskih sil. Če je bil Richetti pri svojih izvajanjih kolikor toliko uravnovešen, gotovo pa ne verodostojen, ne moremo istega trditi za nekatere nasprotnike dvojezičnih tabel. Najbolj napadalen je bil bivši me-lonar, sedaj svetovalec PLI Hermet, ki je grobo žalil Lokarja, tudi bivši župan Staffieri pa se je proslavil z osebnim napadom na komaj izvoljeno evropsko poslanko Agliettovo, kateri je med drugim očital, da med enoletnim delom v občinskem svetu sploh ni razumela "italijanske duše" Trsta. Zahtevo po postavitvi dvojezičnih tabel so v končnem glasovanju podprli komunisti, Lokar in predstavniki zelenih Bekar, Agliettova in Gallicova. Proti so glasovali vsi ostali, z izjemo socialistov Perellija in Pittonijeve, ki sta se vzdržala. Perelli je izjavil, da se sicer v glavnem strinja z županom, po njegovem mnenju pa ne gre pozabiti na stališča obeh kraških rajonskih svetov, ki sta v prejšnjih letih večkrat zahtevala dvojezične cestne table. Zato tudi verjetno njuna bela glasovnica, medtem ko so ostali predstavniki PSI glasovali proti Bekarjevi in Lokarjevi resoluciji. S. T. V prvi polovici avgusta Taborjenje v protest proti sinhrotronu na območju T8 Območje T8 pri Bazovici bo v prvi polovici letošnjega avgusta prizorišče nenavadne demonstracije proti namestitvi sinhrotrona na njem. Od 31. julija do 16. avgusta bo namreč na njem potekalo »Prijateljsko tabo-renje Chico Mendez«, se pravi šotor-jenje, ki bo poimenovano po znanem brazilskem branitelju Amazonije in njenega prebivalstva. Taborjenje prireja Kordinacijsko združenje kraških vasi v sodelovanju s Slovensko skavstsko organizacijo, s taborniki rodu Modrega vala, tržaškega odseka Svetovnega sklada za naravo (WWF) in Skupine za obrambo okolja Trst. Predstavniki vseh teh organizacij in združenj so se v ta namen že večkrat sestali, zadnjič pa so se srečali ta ponedeljek na sedežu društva Globojner v bivšem begunskem taborišču pri Padri-čah. Na zadnjem sestanku so se udeleženci dogovorili, da bodo na Prijateljsko taborjenje Chico Mendez povabili (vsak po svojih zvezah) čim več sorodnih organizacij in združenj. Za zdaj naj bi že zagotovilo svojo udeležbo kakih 200 skavtov iz Velike Britanije, Španije, Francije, Lichtenteina, Nizozemske, Nemčije, Avstrije in iz Italije, prijave pa so seveda še odprte. S ponedeljkovega rednega občnega zbora Vitalnost in uspešnost Glasbene matice ob osemdesetletnici njenega delovanja Osemdesetletnica ustanovitve in delovanja, pregled in ocena dosežkov v sezoni 1988/89 in pa večno odprto vprašanje javnega priznanja glasbene šole in z njim povezano vprašanje finančnih sredstev za delovanje, to so bile osrednje teme ponedeljkovega rednega občnega zbora Glasbene matice v Trstu. Predsednik upravnega odbora G M Adrijan Semen je v svojem poročilu v uvodu poudaril, da je Glasbena matica od svoje ustanovitve do danes bila in je pomemben oblikovalec pedagoške in kulturne politike med Slovenci, kar potrjuje tudi njena množična prisotnost v tržaški, goriški in videmski pokrajini, da je mnogo prispevala tudi k vsesplošni kulturni rasti naših ljudi od amaterske do visoko profesionalne, da je in da podpira gojenje lastne domače, izvirne ustvarjalnosti in da je iz vrst njenih tisočerih gojencev izšla cela četa profesionalnih glasbenikov, ki se uspešno uveljavljajo na koncer-tantnem in pedagoškem področju tako v slovenskem kot tudi italijanskem okviru. S svojim resnim in kakovostnim delom si je Glasbena matica pridobila ugled tudi v vedno širših italijanskih glasbenih krogih. Ta pomemben jubilej bo Glasbena matica na primeren način proslavila v jeseni. Predsednik Semen je nato prešel na oceno delo vanj uglasbene šole in ustanove kot take. »Čvrsto zastavljeni programi dela dajejo vzpodbudne sadove,« je dejal, »in potek letošnjih zaključnih akademij šole GM je nesporno pokazal dobro pripravo gojencev.« Za te uspehe je predsednik izrazil priznanje ravnatelju šole prof. Svetu Grgiču in vsem pedagogom. Manj zadovoljiva je bila njegova ocena o letošnji ®bonmajs]ij koncertni sezoni, ki je kljub kakovosti zabeležila osip tradi-cionalnega občinstva. Preučiti bo treba razloge za ta pojav, kar bo naloga tako novega upravnega odbora kot umetniškega vodstva GM. Medtem ko sta, ob rednem delovanju Dekliškega zbora pod vodstvom prof. Stojana Ku-feta, žal skoraj povsem utihnila otroški in mladinski zbor in je treba vložiti Vse napore, da bosta spet zaživela, je Predsednik Semen zelo pozitivno oce-uil delovanje in dosežke skupin, ki delujejo pod okriljem GM, to je Tržaš-bega okteta, Godalnega kvarteta in harmonikarskih ansamblov. Osrednja pozornost upravnega od-b°ra GM je bila tudi v minuli sezoni °sredotočena na vprašanje javnega Priznanja glasbene šole, ki je še vedno smatrana za privatno šolo. Čeprav ta-kega priznanja še ni, pa je predsednik bernen označil za pozitivne in spodbudne premike, do katerih je prišlo udi v tem oziru. Pri tem je navedel uujstvo, da je bila Glasbena matica Pucifično navedena v osnutku zaščit-unga zakona za Slovence, ki ga je pripravil minister Maccanico, kot ena iz-Uiud ustanov, ki naj bi prejele državno Priznanje in ustrezno podporo za svoje ulovanje. Ponovna vladna kriza je za-6vo spet spravila na mrtvi tir, vendar P® bi moral - po predsednikovem umenju - Maccanicov predlog zelo urjetno služiti kot osnova tudi v no-®m vladnem zakonskem osnutku, “kajti očitno je, da vodilne politične ranke ne bodo mogle več odlašati s sPrejemom posebnega zakona, ki naj bi dovoljeval našim ustanovam redno in nemoteno delovanje«. Po pregledu posegov, ki so jih člani upravnega odbora GM imeli v pretekli sezoni z raznimi funkcionarji na ministrstvu, na Deželi in drugih krajevnih upravah, je predsednik Semen poudaril, da je treba s temi stiki nadaljevati in vztrajati tudi pri zahtevi, da se »delovanje naše ustanove, ki je prisotna v vseh treh pokrajinah, objektivno in pravično ovrednoti tudi v okviru namembe sredstev, ki jih Dežela odobri za podporo kulturnim dejavnostim in zasebnim glasbenim šolam po zakonu iz leta 1988«. Na koncu je predsednik Semen poudaril, da je v pričakovanju javnega priznanja šole GM potrebno ohraniti Glasbeno matico kljub vsem težavam neokrnjeno, da pa bo ob upoštevanju objektivnih pogojev treba izpeljati določeno reorganizacijo dela, ki naj sloni na iskanju večje učinkovitosti in boljše organiziranosti v vseh elementih delovanja. »Kljub vsem težavam ni razloga za pesimizem. Trdoživost in vitalnost, ki jo je v dolgih letih svojega obstoja izkazala GM, številne težave, ki jih je znala premostiti v mnogo težjih časih, mladostni zagon in visoka kvalifikacija sedanjega učnega kadra nam dajejo zadostno jamstvo, da bo tudi tokrat GM znala reagirati na' težave v prepričanju v pravičnost naših zahtev,« je dejal predsednik Semen. Izčrpno tajniško poročilo, h kateremu se bomo povrnili v posebnem članku, je podala tajnica upravnega odbora Daša Svetina, blagajniško, žal prav nič rožnato, Dorica Kreševič, poročilo nadzornega odbora s predlogom za razrešnico dosedanjem odboru, ki je bila sprejeta, pa predsednik nadzornega odbora Dušan Košuta. Dokaj živahna in zavzeta razprava je še dodatno osvetlila nekatera vprašanja in poglede in dala nekaj zelo koristnih misli in idej, ki jih bo moral novi odbor upoštevati. Prisotni so potem soglasno sprejeli kandidatno listo za novi upravni odbor, ki jo je predložil dosedanji upravni odbor. V novem odboru je prišlo do delne pomladitve, kar bo prispevalo k še boljšemu delu. V novi odbor so bili izvoljeni: Goj-mir Demšar, Sonja Čebulec, Aleš Dok-% torič,’ Majda Furlan, Živa Gruden, Žarko Hrvatič, Jože Koren, Edmund Košuta, Miran Košuta, Rosanda Kralj, Dorica Kreševič, Miran Kuret, Adrijan Semen, Daša Svetina, Aleksander Vodopivec, Marta Vodopivec; v nadzorni odbor Dušan Košuta, Ivo Magajna in Pino Rojc, za nadomestna člana nadzornega odbora pa Kamil Košuta in Vladimir Švara. Funkcije v novem odboru bodo dodeljene na prvi seji novega upravnega odbora. Na koncu so vsi prisotni člani GM soglasno sprejeli resolucijo, naslovljeno na pristojne državne, deželne in druge naslove, ki se glasi: »Člani Glasbene matice, zbrani na rednem občnem zboru ob zaključku šolskega leta, ob letošnjem praznovanju 80-letnice njenega obstoja in delovanja, ugotavljamo, da je naša glasbena šola dosegla zavidljive rezultate tako po številu gojencev kot po kakovosti pedagoškega dela. Menimo, da je nedopustno, da glasbena šola GM še vedno ni deležna javnega priznanja. Zato od javnih oblasti zahtevamo, da se nemudoma poiščejo ustrezne rešitve za javno priznanje šole Glasbene matice in za njeno ustrezno finansiranje.« JOŽE KOREN V zvezi z razvojem Sesljanskega zaliva Srečanje predstavnikov JK Čupa s podpredsednikom deželne vlade Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za programiranje Gianfranco Carbone je v ponedeljek na deželnem sedežu sprejel predstavnike Jadralnega kluba Čupa iz Sesljana. Predsednik Cupe Marino Košuta v spremstvu podpredsednika Walterja Reščiča in člana nadzornega odbora Karla Mezgeca je podpredsedniku Carboneju predstavil društveno organizacijo in športno-rekreativno dejavnost članstva s posebnim poudarkom na razvejano mladinsko dejavnost in jadralno šolo za najmlajše. Sicer pa je bil obisk prvenstveno namenjen oceni predvidene preureditve Sesljanskega zaliva v velik sodoben turistični center. Predstavniki Čupe so predočili prizadevanje društva, da v dialogu z merodajnimi dejavniki zagotovi svojim članom ustrezen sedež in druge potrebne infrastrukture na kopnem ter odgovarjajoče število privezov v Sesljanskem zalivu. Podpredsednik Carbone je podčrtal interes in zavzetost deželne uprave za sodobno urbanistično ureditev Sesljanskega zaliva in njegove okolice ter navedel, da najnovejša odobritev variante občinskega regulacijskega načrta devinsko-nabrežinske občine s strani deželnega odbora, kljub določenim korekturam bistveno ne spreminja zazidljivosti v Sesljanskem zalivu. Omenil je tudi, da v kolikor bodo občinski podrobnostni načrti predstavljeni deželni upravi tekom poletja, lahko pi-čakujemo, da se pozno jeseni letos zaključi zapleten birokratski postopek za izdajo potrebnih gradbenih dovoljenj. Izrazil je tudi interes deželne uprave, da zagotovi nemoteno športno rekreativno delovanje obstoječih društev v bodočem preurejenem Sesljanskem Pri Ferlugih oživljajo star običaj Izredno prijetno kresovanje s Tržaškim oktetom Čar kresne noči, ta prehod iz brstenja pomladi v plodnost poletja, sega s svojimi koreninami v davno preteklost. Od pravljičnega verovanja o praprotnem semenu, ki prav to noč omogoča razumevanje skrivnostne govorice živali, do konkretnejšega pomena, ko so kresovi naznanjali prihod turških čet, pa do naše ožje tržaške stvarnosti, ko so goreli v Čamporah, pri Ferlugih in na Kontovelu ter svarili pred bližajočo se nevarnostjo benečanskih ladij. V zadnjih letih dobiva ta starodavni običaj vedno večjo važnost, pri Ferlugih pa zvesto prižigajo kres že trideset let. Še do pred kratkim so ženice pletle vence iz rumenega mahu in ga krasile s poljskim cvetjem ter jesenovim listjem, prižigale dišeča zelišča na žerjavici, da bi izganjale hude duhove in tako oživljale star poganski običaj. Na predvečer sv. Ivana so se zbirali ob kresu vsi Ferlugovci ob kozarcu domače kapljice in zvokih harmonike. Včasih so to svojo navezanost na kresovanje branili pred vsiljivimi kritikami mestnih priseljencev, za katere je bil kres le ostanek barbarstva. Zadnja leta pa se je kresovanju pridružil še nastop zborovskih skupin, med temi dvakrat mladinski pevski zbor Vesela pomlad pod vodstvom g. Franca Pohajača, ženski in moški pevski zbor Tabor pod vodstvom Svetka Grgiča, lani v istem obdobju pastoralni obisk tržaškega škofa Bellomija. Letošnje kresovanje je obogatil nastop Tržaškega okteta, ki je privabil lepo število poslušalcev. Vaščani so zato hvaležni župniku Viljemu Žerjalu, ki je dovolil nastop v domači cerkvici. Drugega prostora na vasi ni, razen gostilne, ki jo g. Gabrijel rad večkrat da na razpolago za katerokoli potrebo. Oktet je s tem nastopom sklenil svojo letošnjo plodno sezono in še enkrat potrdil bogato umetniško raven, ki odlikuje njegove izvedbe, zaradi katerih je zaslovel po Italiji, v Jugoslaviji in v svetu. Po kratkem pozdravu, s katerim je mlada vaščanka zaželela oktetovcem še veliko uspehov, je sledil koncert, za katerega je ta poslanec naše slovenske pesmi in zamejskih Slovencev izbral zanimiv, a vsakomur dostopen program, ki je obsegal naslednje pesmi: Gallusovo Guam pulchra es amica mea, Čajkovskega Grče naš, Ljubimova Blažen muž, Bepija de Marzija Signore del-le cime, furlansko ljudsko A plane cale il soreli, Volaričevi Vzvečer in Verno si pri meni stala, Sattnerjevo Pogled v nedolžno oko, Prekovo Kristalna vaza, Mirkovo Na trgu, koroško ljudsko Luštno je vigred in kot zadnjo rusko ljudsko Odnozvučno gramit kolokolčik. Vsako izvedbo so poslušalci nagradili z navdušenim ploskanjem. Ob sklepu koncerta [e Tržaški oktet zapel še dve pesmi, vedno priljubljeno Žabe in Pa se sliš. V zahvalo za enkratno doživetje so vaščani poklonili pevcem šop cvetja in portret okteto-vih članov. S svojim navdušenjem so vsi prisotni potrdili, da si še želijo takih prireditev, predvsem pa, da bi kresovanje vsako leto oplemenitil kulturni program. Po koncertu so člani okteta prižgali kres, ki je lepo zagorel, kljub namočenemu dračju in vejam. Te zbirajo vaščani ob vsakoletnem čiščenju gozdičev v okolici Ferlugov. Sledila je bogata zakuska na borjaču, ki sta ga velikodušno dala na razpolago prijazna g. Anica in Pepi. Pri njeni pripravi so sodelovali vsi vaščani, ki so tudi namestili klopi v cerkvi, prekrili borjač z zasilno streho, postavili mize in stole, vaščanke pa so pripravile okusne jedi in slaščice. Za njihov trud jim gre vse priznanje in hvaležnost gostov, ki so v prijetnem zavetju uživali ob kresu in se ob zvokih vesele glasbe vrteli pozno v noč. (ad) zalivu/ s tem da ima v tem smislu de-vinsko-nabrežinska občinska uprava direktne pristojnosti. Spričo zahtevnosti preureditve Sesljanskega zaliva in v vidu nadaljnjega razvoja projekta je podpredsednik Carbone zagotovil predstavnikom Čupe svojo pripravljenost tudi na kasnejša srečanja za pozitivno rešitev nakazanih tem. Predsednik TZS Rožič na obisku v zgoniški in nabrežinski občini Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je v ponedeljek obiskal občini Zgonik in Nabrežina. V pogovorih z vodstvi zgoniške in na-brežinske občine so sogovorniki največ pozornosti posvetili potrebi po oživitvi in poenotenju kraške vinske ceste na obeh straneh meje ter pobudi, da dosedanji maloobmejni prehod Gorjansko odprejo tudi za mednarodni promet. (J. O.) Gladovna stavka v znak solidarnosti s kitajskimi študenti Jutri bo v Trstu gladovna stavka, ki jo prirejajo ženske KPI in ZKMI. Trst se bo tako pridružil "verigi" gladovnih stavk, ki potekajo po vsej Italiji v znak solidarnosti s kitajskimi študenti. Tržaška KPI je izdala tiskovno sporočilo, v katerem poziva kitajsko vlado, naj preneha s smrtnimi obsodbami in ekzekucijami. Poleg tega se komunisti obračajo tudi do italijanske vlade in zahtevajo, naj prekine pošiljke orožja na Kitajsko in naj s to državo zamrzne gospodarske stike. Na Trgu Unita bo jutri ves dan tudi sit-in. ■ Združenja ARCI Nova, Anagrumba in Jonas prirejajo v sodelovanju s tretjo mrežo RAI revijo mladinskih glasbenih skupin z naslovom "Millenovecentottan-. tanote". Skupine se lahko prijavijo do 15. julija, predstaviti pa morajo tudi glasbeni posnetek svojega dela. Skupine bo izbrala posebna komisija, izid pa bodo razglasili 31. julija. Informacije dobite na sedežu ARCI v Ul. del Toro 12. t Zapustila nas je naša draga Marija Tomadin vd. Pertot Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice na pokopališču v Bar-kovljah. Žalostno vest sporočajo: sin Mario, hči Lenka z možem Marčelom, vnuka Miriam in Andy, brat Romano, sestre Rafaela, Josipina in Vida z družinami ter drugo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 2K junija 1989 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta) Na koncertu v gledališču Rossetti Mladi glasbeniki Šole 55 navdušili številno občinstvo Štiri ure glasbe so ponavadi bud zaloga] tudi za glasbene navdušence, za mamice in očete, none in nonote, ki ne smejo izostati na zaključnih prireditvah glasbenih šol. Gojenci Šole 55, kjer poučujejo v glavnem sodobno glasbo, pa so prijetno presenetili občinstvo, ki se je pred nekaj dnevi zbralo v gledališču Rossetti: izvajanje je bilo kakovostno in repertoar dovolj pester, da se nihče ni dolgočasil. Tudi prireditelji sami so bili presenečeni, saj pred začetkom koncerta niso verjeli, da bodo lahko priklicali v dvorano in priklenili na sedeže tako številno publiko. Veliko je bilo tudi mladih, ki so nastopajoče prijatelje in znance bodrili z mladim lastno hudomušnostjo in navdušenostjo. V štirih urah se je na odru gledališča Rossetti zvrstilo okoli 80 mladih glasbenikov in pevcev, ki so jih poslušalci nagradili s ploskanjem, kot so nagradili s ploskanjem vodjo šole Angela Baiguero ter sponsorja večera Cosulicha. (Foto Križmančič) V Križu je na ogled razstava izdelkov mongolskih mojstrov V foyerju Sirkovega doma v Križu bodo do nedelje na ogled obrtniški izdelki, iotografije in dokumenti iz Mongolije. Pobudo za razstavo, ki so jo odprli v soboto zvečer, je dala tržaška sekcija kulturnega združenja Italija-Mongolija ob sodelovanju vaškega KD Vesna. Na sobotni otvoritvi sta govorila prof. Colleoni in mongolski umetnik Sanšir. (Foto Križmančič) GLASBENA MATICA TRST Podružnica Prosek-Kontovel Danes, 28. t. m., ob 21. uri v Kulturnem domu na Proseku CELOVEČERNI KONCERT HARMONIKARSKEGA ANSAMBLA PROSEK-KONTOVEL Dirigent Loredana Coceani Vabljeni! gledališča VERDI Poletni festival operete 1989 - Pri gledališču Verdi je v pripravi prva opereta na repertoarju in sicer Kalmanova GROFICA MARICA. Dirigent Janos Ko-vacs, režiser Beppe de Tommasi, koreograf Gino Landi. ROSSETTI V torek, 4., (red O) in v sredo, 5. julija, (red R) ob 21. uri bo v okviru festivala operete nastopila skupina BALLETS DE MONTE CARLO. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V četrtek, 6. julija, ob 21. uri bo na sporedu BERLINER KABARETT MARIE MALLE. Vila Revoltella V parku Vile Revoltelle bo jutri in v petek ob 19.15 v sklopu Festivala operete na sporedu KONCERT ciganskega ansambla DEKI LAKATOS iz Budimpešte. Vstop je izrecno z vabili, ki so na razpolago brezplačno pri blagajni gledališča. V primeru slabega vremena bosta koncerta v mali dvorani gledališča Verdi. razna obvestila Občina Zgonik namerava v drugi polovici septembra organizirati 7-dnevno letovanje v Strunjanu za občane, ki so dopolnili 60 let. Interesenti naj se javijo do sobote, 1. julija, v občinskih uradih. GLASBENA MATICA TRST Sezona 1988/89 Jutri, 29. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi, Trst, Trg Panfili OBALNI KOMORNI ORKESTER Dirigent: BORUT LOGAR Solisti: MAJA KOJC, oboa; ALEKSANDER ROJC, klavir; SIDONIJA LEBAR, violina; DAMJANA KRIŽMAN, violina Na sporedu: J. S. Bach, Vivaldi, Tartini razne prireditve KD Vesna - Križ vabi danes, 28. t. m., ob 21. uri v Dom A. Sirk na KONCERT DEKLIŠKEGA IN MOŠKEGA ZBORA VESNA. Vabljeni! Koncert harmonikarskega orkestra SVNTHESIS 4 bo v petek, 30. junija, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. ŠZ Gaja Gropada-Padriče vabi na ŠPORTNI TEDEN, ki bo trajal do 2. julija na športnem objektu na Padričah, Program: do 1. julija nogometni turnir 7 : 7, do 30. t. m. turnir v odbojki (mešane ekipe M + Ž), 1. julija tradicionalni nočni tek Gaje, 2. julija nagrajevanje. Vsak večer ples z ansamblom Happy day in Zo-diaco. Kioski bodo dobro založeni. V petek, 30. t. m., ples v maskah z bogatimi nagradami. Vabljeni! čestitke Pridnemu in marljivemu ex sošolcu DARIU SVARI čestitajo ob odlično zaključenem univerzitetnem študiju bivši liceje! A razreda. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Anton Tomaž Linhart ŽUPANOVA MICKA Režija: Boris Kobal Predstava na prostem Premiera: v petek, 30. t. m., ob 21. uri v TRNOVCI v Bajti Omogočili denarni zavodi Kmečka Banka, Gorica Tržaška kreditna banka. Trst Hranilnica in posojilnica, Opčine Hranilnica in posojilnica, Sovodnje Hranilnica in posojilnica, Doberdob Hranilnica in posojilnica, Nabrežina združeni v sekcijo pri SDGZ. mali oglasi SEKCIJA KPI OBČINE DOUNA vabi na FESTIVAL POD ŠOTOROM v Športnem centru v Dolini Jutri, 29. t. m., ples z ansamblom HAPPV DAV V petek, 30. t. m., ob 18.30 OKROGLA MIZA: Izidi evropskih volitev in njihov pomen za našo deželo. Sodelujejo Edvin Švab, Roberto Viezzi ter predstavniki strank Slovenske skupnosti, PSI in KD, ples z ansamblom Ketty in Superotto V soboto, 1. julija, ples z ansamblom JUNIOR MAGNI V nedeljo, 2. julija, ob 18. uri polaganje venca na občinski spomenik, ob 18.30 nastop godbe na pihala iz Ricmanj, ob 19.30 nastopa folklorna skupina M. Acev iz Prilepa - Makedonija, ob 20. uri govor evropskega poslanca tov. G. Rossettija in senatorja tov. S. Spetiča, ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD V ponedeljek, 3. julija, ples z ansambom POMLAD. Delovali bodo dobro založeni kioski in tradicionalna loterija. Festival je zagotovljen tudi v primeru slabega vremena. šolske vesti včeraj - danes Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da so v teku vpisovanja za šolsko leto 1989/90 do vključno 3. julija v jutranjih urah. Sindikat slovenske šole javlja, da je na skrbništvu objavljena lestvica za premestitev stalnih učiteljev na slovenskih ovnovnih šolah. Lestvica za premestitev profesorjev na višjih srednjih šolah bo objavljena 8. julija. Lestvica za premestitev osebja ATA bo objavljena na skrbništvu 25. julija. Sindikat slovenske šole obvešča, da se bo od 20. do 26. avgusta vršil v Mariboru seminar o slovenskem jeziku in kulturi za profesorje, učitelje in vzgojiteljice. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti vložiti na skrbništvo ali na ravnateljstva najkasneje do 8. julija. Učiteljišče A. M. Slomšek s priklju- -čeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1989/90 do vključno 7. julija. kino ARISTON - 21.30 La legge del deside-rio, r. Pedro Almodovar. EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Cimitero vi-vente, srh., □ EKCELSIOR AZZURRA - 19.45, 21.45 Un pešce di nome Wanda, i. J. L. Curtis. LJUDSKI VRT - 21.15 Arturo 2 on the NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Teresa Or-lowski, la furia del sesso, porn., □□ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Robinson . Crusoe, pust., i. Aidan Ouinn. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Una stre-ga chiamata Elvira, kom., r. J. Signo-rello, i. C. Peterson. NAZIONALE IV - 16.00, 22.10 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore. GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Un grido nella notte, r. Fred Shepisi, i. Meryl Streep. MIGNON - Zaprto. EDEN - 16.00, 22.00 Rapporti carnali di gruppo, porn., □ □ ITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. APITOL - 17.00, 22.10 Fantasmi da le-gare, kom., i. Peter OToole. UMIERE FICE - 17.00, 22.15 Settembre, r. Woody Allen, i. Mia Farrow. LCIONE - 17.30, 22.10 Tradita, □ ADIO - 15.30, 21.30 Union! sessuali americane, porn., □ □ Danes, SREDA, 28. junija 1989 ZORANA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 1.14 in zatone ob 16.04. Jutri, ČETRTEK, 29. junija 1989 PETER IN PAVEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,5 stopinje, zračni tlak 1013,3 mb rahlo narašča, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 65-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Arianna Cragnolini, Giovanni Gregoretti, Elisa Cattarini, Gi-acomo Goina, Giulia Stoggaus, Bastiano Deschmann, Giulia Barucca. UMRLI SO: 71-letna Silvia Podboi por. Migliorini, 79-letni Giovanni Lapasin, 85-letna Ottavia Fait, 78-letni Giuseppe Glavina, 69-letni Brizio Maggiore, 57-let-ni Antonio Demarchi, 64-letna Agnela Pisano, 8-letni Lorenzo Niceli. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. junija, do sobote, 1. julija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □ razstave V pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE. V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je še jutri, 29. t. m., odprta razstava likovnika Marka HREŠČAKA. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je še jutri, 29. t. m., odprta razstava slikarja Dina PREDONZANIJA. Ani Tretjak razstavlja do 4. julija v galeriji Da Codroma v Benetkah (2540 Dorso Duro). Razstava je odprta vsak dan razen ob četrtkih. KD Vesna in Kulturno združenje Italija - Mongolija vabita v Dom A. Sirka v Križ na razstavo »MONGOLIJA: spoznajmo državo in narod«. Na ogled bodo fotografije in mongolske narodne noše. V okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi ga obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134. KD Slovan - Padriče vabi na razstavo »O POREKLU GRGIČEV«, ki je odprta vsak dan od 18. do 21. ure v Kraljevem skednju. Pri AITL - Ul. sv. Frančiška 23 - je do 4. julija odprta razstava Maria Manfia in dvanajstih drugih slikarjev. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. Obvestilo naročnikom Primorskega dnevnika Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini št. 161. OSMICO je odprl na Padričah št. 184 Er-menegildo Olenich. SE ŽELIŠ učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega poučevanja jezikov v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje, tudi v poletnih mesecih. Tel. _ 566256. ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves ter urejamo tudi ograje. Tel. (0481) 884161 v večernih urah. ČE ŽELITE obrambo pred vročimi sončnimi žarki za vašo teraso oziroma izložbena okna vaše trgovine, seveda iz lepega, barvanega in kvalitetnega materiala, po konkurenčnih cenah, vam izvedenec trgovine FARTENDE po dogovoru pripravi brezplačno na vašem domu proračun in pokaže modele ter vzorce. Tel. (040) 226510 v večernih urah. LEKCIJE italijanščine nudi profesorica. Tel. (0481) 30358 med 13. in 15. uro. URADNICO z znanjem slovenščine za vodenje knjigovodstva zaposli podjetje v Gorici. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Panda". DRUŠTVENA prodajalna na Opčinah išče uslužbenca oz. uslužbenko. Tel. med 19.30 in 20.30 na št. 211054. MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (040) 828251. PRODAM fiat uno letnik '84 v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (040) 200426. PRODAM ford fiesta 110 star 6 mesecev. Tel. (0481) 531038. PRODAM ojačevalec roger in zvočnike electrovoice. Tel. (0481) 531038. PRODAM gumijasti čoln bat cormoran, 4,20 m, s sedeži in volanom, s pokrivalom, z vsemi pripomočki do 3 milj, motor mercury 20 k. s., za 3.500.000 lir, možnost dogovora. Tel. 220367 - zjutraj. PRODAM otroško posteljico. Tel. 639536. PRODAM alfa sud, sprint veloce 1,5, letnik 1979, 80.000 prevoženih km, edini lastnik. Tel. 64813. PRODAM fiat 126 personal, letnik 1977, v dobrem stanju. Tel. 639536. ČUDOVITO malo mucko, tigrasto, z dolgo dlako, podarim.ljubitelju živali. Ob času dopusta lahko obdržimo muco. Tel. 225590 - v večernih urah. IZKORISTITE zadnjo priložnost za počitnice na severnem Jadranu v komfortnem stanovanju v Červarju pri Poreču (julij, avgust, september). Tel, (003861) 483037. UVOZNO/IZVOZNO podjetje v Trstu išče uradnika. Pogoji: višješolska izobrazba, opravljen vojaški rok, izkušnje na področju dela uvoz/izvoz, znanje srbohrvaščine in po možnosti angleščine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "DLD". prispevki Namesto cvetja na grob Mile Plesničar - Lah daruje Olga Petelin 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V počastitev spomina pok. Štefančič vd. Bogateč darujejo Kontovelčani 110.000 lir za vaško cerkev. V spomin na bratranca Vlada Miliča iz Maribora daruje Darko Obad z družino 30.000 lir za obnovo bolnice Franja. V spomin na drago mamo Viktorijo Štolfa daruje Viktor Košuta 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu, 20.000 lir za KD Vesna, 20.000 lir za Dom A. Sirk, 20.000 lir za ŠD Vesna in 20.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na Veroniko Cunjo darujejo Mirka in Tončka Bogateč z družinama 30.000 lir ter Sonja in Vojko Bogateč 15.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim. Namesto cvetja na grob Zdenke Sulči-ča darujejo Mira, Ida, Marica, Toja, Anica in Marta 60.000 lir za kriški spomenik. V isti namen darujejo Križani in Križanke rojeni leta 1923 60.000 lir za kriški spomenik. Namesto cvetja na grob Petrine Košute darujejo Nino in Vera Košuta 30.000 lir, Neva in Danilo Tence 20.000 lir, Gigi in Irma 10.000 lir ter Adelina Košuta 10.000 lir za kriški Ljudski dom. V počastitev spomina ob rojstnem dnevu drage nepozabne Marice daruje Alma 15.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repenta-bor. V spomin na pok. Mirota Kralja iz Trebč in ob 3. obletnici smrti Karla Grgiča s Padrič darujejo žena Ivanka, hčerka Ana in sin Karlo z družinama 60.000 lir za Ljudski dom v Trebčah. V spomin na Pierino Košuto darujeta Fani in Ciril Sedmak 20.000 lir za MPZ Vesna. menjalnica 27. 6. 1989 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST ' Ameriški dolar . 1414,100 1405.— Japonski jen 10,001 9,40 Nemška marka . 722,520 722,— Švicarski frank 839,700 836. ' Francoski frank 212,710 211 — Avstrijski šiling 102,581 102,20 Holandski florint ... 640,760 639 — Norveška krona 198,240 ' 196.— Belgijski frank 34,491 34 — Švedska krona 213,320 211.— Funt šterling .. 2197,500 2170,— Portugalski eskudo . 8,640 8,20 Irski šterling .. 1925,000 1910.— Španska peseta 11,342 10,80 Danska krona . 185,530 183,— Avstralski dolar 1081,000 1050 — Grška drahma . 8,375 8,— Jugoslov. dinar ..... .— 0,075 Kanadski dolar 1181,750 1160,— ECU 1494,800 — Razčlemba podatkov Auditel RAJ pred Fininvestom RIM — V pravkar minuli zimski televizijski sezoni od oktobra do maja je italijanska javna televizijska hiša RAI dosegla viden uspeh. Tako so poudarili včeraj med tiskovno konferenco, ki so jo priredili na sedežu RAI v Rimu, da bi seznanili novinarje s podatki o gledanosti raznih mrež in postaj. Z novinarji so se pogovarjali šef tajništva upravnega sveta Luigi Mattucci, vodja službe za raziskovanje javnega mnenja Piero Zuccheli, namestnik glavnega direktorja Emanuele Milano in vodja tiskovnega urada Carlo Troilo, in tudi njihova prisotnost dokazuje pomen, ki ga je vodstvo RAI pripisalo tiskovni konferenci. Po podatkih službe Auditel, ki vodi sprotno evidenco o gledanosti televizijskih postaj, je bila v obdobju od oktobra do maja RAI s svojimi tremi mrežami najbolj gledana postaja. V tako imenovanem »prime time«, časovnem pasu od 20.30 do 23.00 je v tem obdobju poprečno 48,62 odstotka italijanskih gledalcev (vsak večer se pred malim ekranom zbere okoli 23 milijonov Italijanov) sledil programom treh mrež RAI, za valovne dolžine mrež Fininvesta se je opredelil 37,40 odstotka, za ostale postaje pa 13,98 odstotka gledalcev. V primerjavi s prejšnjim letom, trdijo pri vodstvu javne televizijske hiše, je RAI napredovala za 3,4 odstotka, medtem ko je Finin-vest nazadovala za 5,82 odstotka. Po istih podatkih je RAI med pravkar minulo sezono imela 11 odstotkov prednosti, medtem ko je leto prej imela le dva odstotka prednosti pred Fininvestom. Nadaljnja razčlemba podatkov pove, da je RAI »omrežila« največ gledalcev v vseh osmih mesecih, poleg tega pa je imela največjo gledanost v šestih dneh na teden. Edina izjema je bil četrtek, ko je Mike Bongiorno pritegnil pred ekrane Fininvesta večje število gledalcev. Razčlemba po mrežah pa kaže, da je zdaleč največ gledana mreža RAI 1 s 27,75 odstotka, sledijo ji Canale 5 z 20,31, RAI 2 s 13,43, Italia 1 z 10,62, RAI 3 (ki se je močno okrepila v primerjavi z letom prej) s 7,44 in Rete 4 s 6,47. Zemljepisna razčlemba podatkov pa kaže, da je RAI znatno močnejša v Južni in Srednji Italiji, medtem ko je v Severni Italiji njena prednost pred Fininvestom znatno manjša. Razčlemba po programih pa kaže, da so največjo pozornost gledalcev pritegnile nogometne tekme, še zlasti pa finalni tekmi Milan-Steaua (nad 19,5 milijona gledalcev) in Napoli-Stuttgart (skoraj 18 milijonov gledalcev). Med filmi je bil najbolj gledan »V imenu rože« (14 milijonov in pol), mafijska Hobotnica pa je priklenila pred ekran nad 17 milijonov gledalcev. Velik uspeh je imel tudi prenos sanremskega festivala, med novinarskimi programi pa je bil največ gledan Enzo Biagi. Ob koncu tiskovne konference je namestnik glavnega direktorja Emanuele Milano poudaril, da si bo RAI tudi v prihodnje prizadevala, da upraviči svojo vlogo javne televizijske službe. Prav zato namerava posvetiti še več prostora informaciji in znanosti. Večja vidnost drugega programa TV LJ S koncem prejšnjega tedna se je vidnost drugega programa Televizije Ljubljana še nekoliko povečala. To je omogočil oddajnik za drugi program na Nanosu, ki pa še ne deluje s polno močjo. Drugi program Televizije Ljubljana lahko odslej na kanalu 41 spremljajo prebivalci Postojne, Pivke, Senožeč, Razdrtega, Podnanosa, Dutovelj in Štanjela ter nekaterih delov Sežane. Ženska in njena stvarnost breda pahor Pisana paleta ženskih barv Adelaide Aglietta (foto Ferrari) in Dacia Valent (foto Križmančič) Če naj bo roza barva spoznavni znak za ženske, potem ji moramo nujno dodati zeleno barvo, ki označuje naravovarstvenike in pa barve vseh, ki se potegujejo za svoje, zaenkrat še nepriznane, državljanske pravice. Tako sta med drugim v raznih intervjujih zatrdili novopečeni evropski parlamentarki Dacia Valent in Adelaide AglieUa, ki sta bili izvoljeni tudi pri nas. Črnopolta Dacia, ki bo med drugim prvi temnopolti član evroparla-menta in je po očetu furlanskega rodu, je kot neodvisna na listi KPI nastopila v dveh volilnih okrožjih. Roza je torej po mnenju dveh novih evropskih parlamentark barva, ki jo je treba uvrstiti v pisani šopek različnih političnih tendenc, ki pa si prizadevajo, da bi se v raznih organizmih uveljavili resnični interesi prebivalstva, ne pa želje političnih vrhov. Ob tem je treba povedati, da so italijanski volilci samo delno podprli takšne težnje, kajti predvidoma bo v novem evropskem parlamentu sedelo osem italijanskih predstavnic, kolikor jih je med drugim bilo tudi v prejšnji. mandatni dobi. Po mnenju trenutne predsednice Komisije za enakopravnost med moškim in žensko pri predsedstvu italijanske vlade Tine Ansel-mi (KD) v komaj zaključeni volilni kampanji ni bilo dovolj posluha za vsebinske teme, med katere sama nedvomno uvrša tudi žensko problematiko. Zato je geslo »Glasujte tudi za ženske«, ki je bilo seveda prvenstveno namenjeno volilkam, naletelo na precej gluha ušesa. Vsekakor obračun za ženske predstavnice ni povsem negativen: največ žensk bo julija odpotovalo v Strasbourg po zaslugi KPI, ki je tudi v prejšnji mandatni dobi imela ta primat. Zaenkrat lahko stoodstotno računajo na sedež v evropskem parlamentu Luciana Castellina, ki je bila potrjena, Dacia Valent, Pasgualina Napoletano in Anna Catasta, nekaj možnosti pa imata še Adriana Ceci in bivša evro-parlamentarka Francesca Marinaro. Njuna izvolitev je namreč odvisna od premikov kandidatov, ki so bili izvoljeni v več kot enem volilnem okrožju. Naj še povemo, da je bilo na listah KPI izvoljenih 22 evroparlamentarcev med 81 kandidati, od katerih je bilo kar 21 žensk. Italijanski socialisti so glede na prejšnjo mandatno dobo povečali število svojih predstavnikov za tri, vendar je med 12 izvoljenimi samo ena ženska in sicer Maria Magnani Noya, trenutni turinski župan. V ženskem socialističnem taboru so sicer upali, da bosta tokrat potovali v Strasbourg dve ženski in da se bo tako njihova ženska prisotnost okrepila, medtem ko je igra preferenčnih glasov v bistvu potrdila stanje iz leta '84, ko je PSI prav tako imel eno predstavnico. Podvig, da številčno podvojijo svoje zastopstvo v evropskem parlamentu, pa je uspel članicam KD. Izvoljeni sta namreč bili Maria Luisa Cassan Mag-nago, ki je že bila podpredsednica kr-ščanskodemokratske svetovalske skupine v Strasbourgu, in pa Rosy Bindi, ki so jo izvolili v severovzhodnem volilnem okrožju. Nekoliko presenečenja je vzbudila izvolitev radikalke Adelaide Agliette, ki je nastopila na »mavrični« listi zelenih in ki jo nekako prištevamo med tržaške zastopnike, ker je med drugim tržaška občinska svetovalka. V intervjuju po izvolitvi v evropski parlament je sicer izjavila, da bo po vsej verjetnosti v kratkem odstopila tako iz tržaškega občinskega sveta kot tudi iz italijanske poslanske zbornice. Mogoče ji bo delala družbo takoj ali kasneje predstavnica druge liste zelenih, tistih s smejočim se soncem ali »pravih« zelenih, Pinuccia Balsamo, ki bi prišla v prvi izbor italijanskih predstavnikov v evropskem parlamentu, ko bi se prvi izvoljeni na listi Gian-franco Amendola opredelil za tretje volilno okrožje, ne pa za prvo. Italijanske predstavnice se bodo prav gotovo vključile v precej bojevito žensko skupino, v kateri so pravzaprav predstavnice vseh držav in različnih svetovalskih skupin. V prejšnjih letih so izbojevale več načelnih zmag, ki pa so le deloma učinkovale na položaj žensk v posameznih državah. Hilli 111111181 * današnji televizijski in radijski sporedi □c: RAI 1 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Politična tribuna T4.20 Film: Destinazione Pio- varolo (kom., It. 1955, r. D. Paolella, i. Toto) 15.50 Danes v parlamentu 15.55 EP v ženskem nogometu: ZRN-Italija 17.50 Film: II conguistatore di Corinto (zgod., It. 1961, r. Mario Costa, i. Jacgu-es Sernas, Gianna Maria Canale) 19.10 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo (r. Seymur Robbie, i. Angela Lans-bury, Nancy Grahn) 21.20 Variete: Cera una volta... io Renato Rascel 22.20 Dnevnik - nočne vesti 22.30 Filmske novosti 22.35 Šport: boks Belcastrg-Hardy, nato vaterpolo 0.15 Dnevnik - danes v parlamentu 0.30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni ^ RAI 2__________________ 12.00 Nanizanka: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 13.30 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Rubrika: Lepa Italija 15.15 Nanizanka: Lassie 15.40 Risanka: Cucciolo 16:05 Iz parlamenta 16.10 Dnevnik - kratke vesti 16.15 Odprti prostor 16.35 Film: II cambio della guardia (kom., It. 1963. r. Giorgio Bianchi, i. Gino Cervi, Fernandel) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Športne vesti 18.45 Nan.: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti 20.25 Nogomet: Sampdoria-Napoli 22.15 Dnevnik - nocoj 22.25 Aktualno: Potovanje skozi aids 23.00 Nočni dnevnik 23.25 Nova obzorja: Incredibi-le - Čarovništvo 0.25 Film: Ouien Sabe? (pust., ZDA 1967, r. Da-miano Damiani, i. Gian Maria Volonte, Klaus Kinsky) RAI 3 | 14.00 Deželne vesti 14.10 Beach volley (iz Cata-nie) 14.40 Film: Lupi nelFabisso (pust., It. 1959, r. Silvio Amadio, i. Folco Lulli, Massimo Girotti) 16.15 Video box 17.05 Nan.: Tora San - Tora incontra la cantante 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Chi l'ha visto? (vodi Donatella Raffai) 20.00 Variete: Blpb. Di tutto di pili (urednika Enrico Ghezzi in Mario Giusti) 20.30 Film: L'ammazzagiganti (pust., ZDA 1961. r. Nat-han Juran, i. Kerwin Matthews, Judy Mere-dith, Torin Thetcher) 22.00 Zabavna oddaja: Pronti a tutto (vodi Pinina Ga-ravaglia) 22.35 Dnevnik - nocoj 22.40 Dok. oddaja: Drobci 23.00 3. evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev (prenos iz Pariza) 0.30 Nočni dnevnik 0.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti RTV Ljubljana 1 12.45 Video strani 12.55 Ob 600. obletnici bitke na Kosovu (prenos iz Gazija Mestana) 16.30 Video strani 16.40 Poletna noč: nadaljevanka Schwarzwaldska klinika, 17.30 nan. Nenavadne zgodbe (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Informativna oddaja Alpe-Jadran 18.35 Spored za otroke in mlade: ZBIS - Rožni pogovori, 18.45 Lutkovna serija Robin in Rozi -Zidarja 19.00 Risanka, TV Okno 19.15 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Ciklus kanadskega filma: Čakajoč v vicah (kom., Kan. 1986, r. John N. Smith, i. Pa Dillon, Fabian Gibbs) 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwald-ska klinika (27. del) in nanizanka Hooperman (4. del) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera 14.15 Dok.: Čampo base (pon.) 15.00 Tenis: turnir v Wimble-donu (prenos), vmes TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — Obisk delegacije Unije Italijanov iz Istre in z Reke Pokrajini Trst TRST — Deželni svet o zakonu obmejnih področij VILA MANIN — Odprtje velike razstave S. Riccija 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tenis - Wimbledon 20.30 Sportime 21.00 Tenis: turnir Wimble-don (posnetki in neposredni prenos), vmes (ob 22.30) TVD Novice RTV Ljubljana 2 18.00 Iz studia Maribor 19.00 Radenci '89: koncert Big Banda RTV Ljubljana 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Slov. violinska glasba 22.10 Svet poroča 22.10 Nogomet: prijateljska tekma SZ - Ostali svet CANALE S_______________ 8.30 Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una famiglia ame-ricana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Dop-pio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giu-sto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat -Doppio matrimonio 15.30 Film: La luna e sei soldi (dram., ZDA 1942, r. Albert Lewin, i. George Sanders, Herbert Marshall) 12.30 Nanizanka: I cingue del guinto piano 18.00 Kviz: Cest la vie 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kvizi: Gioco delle cop-pie, 19.45 Čari genitori, 20.30 OK il prezzo e giu-sto, 22.30 II gioco dei nove ■^8.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 8-45 Rubrika: Premiere 8.50 Film: Codice segreto (krim., Fr. 1962, r. Edou-ard Molinaro, i. Claude Brasseur, Roger Hanin) RETE 4_________________ 8.20 Nan.: In časa Lawrence 9.10 Film: Quasi una truffa (kom., VB 1959, r. Guy Hamilton, i. James Mason, George Sanders) 11.00 Nanizanki: Bonanza, 11.50 Harry O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri, 14.40 La valle dei pini, 15.35 Cosi gira il mondo, 16.30 As-pettando il domani 16.50 Nanizanka: California -Il colpo fatale 17.30 Nad.: Febbre d amore 18.30 Nanizanki: General Hos-pital, 19.301 Jefferson 20.00 Dentro la notizia 20.30 Film: L'ultima volta che vidi Parigi (dram., ZDA 1954, r. Richard Brooks, i. Elisabeth Taylor, Van Johnson) 22.40 Tenis: turnir v Wimble- ' donu (povzetki) 23.45 Film: I cingue volti dell'-assassino (krim., ZDA 1963, r. John Huston, i. George Scott) 1.35 Nanizanki: Vegas, 1.15 Missione impossibile ITALIA 1______________ 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan, 13.00 Simon & Simon - Il tra-bocchetto„ 14.00 Časa Keaton - Di festa in festa, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar - Contatto mor-tale, 19.30 Happy Days -Buone notizie 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Un ragazzo e una ragazza (kom., It. 1984, r. Marco Risi, i. Jerry Cala, Marina Suma) 22.20 Nan.: Starsky & Hutch -La tigre di Omaha 23.20 Rubrika o ribolovu 23.50 Rubrika: Premiere 23.55 Nanizanke: Taxi, 0.25 Giudice di notte, 0.55 Kung-fu ODEON________________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanki Fia-be ed eroi in Fantazoo 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar estate (2. del), vmes risanke 19.30 Znanstvena rubrika: Be-yond 2000 20.30 Film: Che coppia guei due (pust., ZDA 1975, r. Gerald Mayer-Leslie Norman, i. Tony Curtis, Roger Moore) 22.30 Film: Ai confini della cit-ta (fant., ZDA 1985, r. Aa-rong Lipstadt, i. Darrell Larson, John Stockvvell) 0.30 Nan.: Un salto nel buio TMC____________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Bentor-nata zia Elizabeth (3. del) 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti - športne vesti 14.30 Glas. oddaja: Clip Clip 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Mentre Adamo dorme (kom., ZDA 1964, r. Jean Negulesco, i. Ann Margret, Gene Tierney) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Ricorda il mio nome (dram., ZDA 1978, r. Adam Rudolph, i. Ge-raldine Chaplin, Antho-ny Perkins) 22.15 Tednik: Galileo 23.15 Vesti in šport TELEFRIULI____________ 11.30 Nan.: Matt e Jenny 12.00 Ilsalottodi Franca 12.30 Nanizanka: Riuscira la nostra carovana a... 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Musič box 17.30 Nadaljevanki: Piccolo mondo moderno, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dok.: Skrivnosti sveta 20.30 Nanizanka: Justice 21.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 22.30 Morski športi 23.00 Dnevnik, nato dražba 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček: Vitez na obisku (Miroslav Košuta), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije; 12.40 Folklorna glasba; 13.20 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O poeziji; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe: Spomini Staneta Kavčiča; 18.20 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Neposredno: Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema;. 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Kompasovi napotki; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Sola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. Občinski svet zavrnil zahtevo KPI po odstopu župana Mnogi občinski svetovalci nasprotni odvzemu bencinskih bonov za avtobuse Svetovalci skoraj vseh političnih skupin v goriškem občinskem svetu so podpisali resolucijo v kateri opozarjajo na nov problem v zvezi z razdeljevanjem bonov za gorivo proste cone in zahtevajo, naj se občinska uprava zavzame za rešitev problema. Svetovalci ugotavljajo, da je razširjeni odbor pri Trgovinski zbornici pred kratkim odločil, da ne bodo več razdeljevali bonov proste cone Pokrajinskemu avtobusnemu podjetju APT, Mestnemu avtobusnemu podjetju in Občini. Ta odločitev, ugotavljajo podpisniki, bo privedla do precejšnjega povečanja stroškov. Ocenjujejo, da se bodo v tem primeru izdatki APT povečali za 200 milijonov lir letno, 80 milijonov več bodo potrosili za gorivo za mestne avtobuse, približno 20 milijonov pa za občinska vozila za odvažanje odpadkov. To bi po vsej verjetnosti privedlo do podražitve avtobusnih vozovnic, v škodo občanov in predvsem manj premožnih (dijakov, upokojencev), ki se najpogosteje poslužujejo javnih prevo- Podpisniki zaradi tega pozivajo občinsko upravo, naj poseže pri Trgovinski zbornici, da se ohrani 40-letna praksa, po kateri so tudi navedena javna podjetja prejemala bone proste cone. To po njihovem mnenju odgovarja duhu dodelitve olajšav vsemu goriškemu prebivalstvu. Razprava in glasovanje o resoluciji bo po vsej verjetnosti na prihodnji seji občinskega sveta. Na ponedeljekovi seji je večina svetovalcev zavrnila drugo resolucijo, ki jo je predstavila KPI ob letošnji proračunski razpravi. Gre za dolgo in povsem negativno oceno delovanja sedanje občinske uprave. Komunisti v resoluciji dokaj razčlenjeno navajajo vrsto pomanjkljivosti in zamud pri reševanju problemov mesta (afera z upepeljevalnikom, zamude pri razširitvi pokopališča in pri obnovi vodovoda, pomanjkanje načrta za ureditev prometa v mestu, zamude pri urbanistični obnovi, poslabšanje kakovosti občinskih storitev nasploh, epizodič-nost kulturne politike, nihanja in dvoumnosti v zvezi s problemi Slovencev, pomanjkanje aktivne politike v gospodarstvu itd.) in zanje krivijo občinsko upravo. Rešitev zadnje krize na Občini, trdijo, je še povečala premoč KD, kar močno zaskrblja zaradi hegemo-nističnih teženj te stranke. Zato je KPI v resoluciji predlagala zavrnitev proračuna in hkrati zahtevala odstop župana. O tej zahtevi so se v razpravi izrekli predstavniki skoraj vseh strank. Za resolucijo so ob komunistih bili samo predstavnik zelenih in dva socialdemokrata, ki so soglašali z večino postavljenih kritik upravi ter z zahtevo po odstopu župana. Drugi svetovalci opozicije (PRI, PLI in MSI) so tudi soglašali z marsikatero ugotovitvijo v resoluciji, vendar so z različnimi utemeljitvami napovedali, da se bodo vzdr- žali glasovanja. Tri stranke večine (KD, PSI, SSK) so, kot je bilo pričakovati, zavrnile večino kritik in glasovale proti resoluciji. Župan Scarano se je vzdržal glasovanja, ker se ga je resolucija osebno dotikala. V Ul. AMano nočejo novih hiš Skupina stanovalcev v Ul. Alviano je s pismom županu, strankam v občinskem svetu in združenjem naravovarstvenikov nastopila proti domnevnemu namenu občinske uprave, da bi na posestvu Rizzati med Ul. Alviano in pobočjem grajskega griča zidala hiše in parkirišča. Stanovalci sprašujejo, ali je res potrebno uničiti še to zeleno površino v mestu. Pri tem opozarjajo na velike stroške za urbanizacijo (napeljava vode, plina, greznic), predvsem pa na že problematično hidroge-ološko ravnovesje območja. Asfaltiranje velikega parkirišča pri Rdeči hiši in zapolnitev kotanje med Ul. Alviano in semeniščem, kamor je odtekala voda z gradu, sta že povzročila precejšnjo škodo. Že danes, trdijo podpisniki, je nevarnost usadov precejšnja, kaj še, ko bi edino preostalo zeleno površino "zacementirali" s hišami in parkirišči. Zaradi tega stanovalci zahtevajo naj Občina odkupi to površino in naj jo uredi v park, tako da bodo občani lahko občudovali veverice in fazane. Nocoj pod šotorom na goriškem gradu Koncert Ota Pestnerja z New svving quartetom Na prireditvenem prostoru pod šotorom na goriškem gradu bo nocoj nastopil New swing guartet iz Ljubljane. Koncert se bo redno odvijal: občinska uprava je poskrbela za rešitev težav v zvezi z uporabnostjo prireditvenega šotora, ki so še pred nekaj dnevi postavljale v dvom možnost nocojšnjega nastopa, s katerim se začenja letošnja poletna sezona Kulturnega doma v sodelovanju z drugimi slovenskimi organizacijami. Kvartet New swing izvaja črnsko, duhovno glasbo, spirituale in gospele, v zadnjem času pa je svoj repertoar razširil še na druge glasbene zvrsti. Ansambel sestavljajo pevec in glasbenik Oto Pestner, ki poje drugi tenor in je hkrati umetniški vodja skupine, nadalje prvi tenorist Dare Hering, basist Marijan Petan in baritonist Tomaž Kozlevčar. Slednji je tudi avtor, aranžer, producent in klaviaturist. Že skoraj dvajset let koncertov v domovini ter ZRN, Avstriji, Švici, Italiji, Sovjetski zvezi in drugod, vrsta televizijskih oddaj tudi v tujini in 17 posnetih plošč dokazuje, da se je New svving guartet znal uveljaviti kot uspešna in kakovostna skupina na mednarodni ravni. Za nocojšnji koncert je zato veliko zanimanja. Vstopnice so v predprodaji v Kulturnem domu (tel. 33288) od 9. do 13. in od 15.30 do 18. ure. ZSKD ZSŠDI MO SKGZ NEW SWINfi (JUARTETA D A N E S — 28. junija, ob 20.30 na prireditvenem prostoru na goriškem gradu. VSTOPNICE SO V PREDPRODAJI V KULTURNEM DOMU KULTURNI DOM vabijo na koncert Deželni načrt posegov na socialnem področju Sindikati opozarjajo na zamude in nekatera nerešena vprašanja Lepa slovesnost v nedeljo v Doberdobu Predstavniki sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL so v zadnjih nekaj tednih imeli vrsto srečanj s predstavniki krajevnih ustanov glede izvajanja deželnega načrta v smislu dež. zakona št. 33/88. Gre za organizacijo osnovnih služb za pomoč ostarelim občanom, preprečevanje mladinskega prestopništva, vključevanje prizadetih v družbo in delovni proces itd. Ob zaključku prvega kroga pogovorov so predstavniki sindikatov pripravili nekakšen obračun. Predstavniki skoraj vseh krajevnih ustanov so izrazili pripravljenost in obvezo, da se s pospešenim ritmom lotijo uresničevanja preureditve socioasistencialnih služb, tako kakor predvideva načrt. Vendar ni mogoče ob tem, ugotavljajo sindikati, mimo velikih zamud, za katere je pretežno kriva Dežela. Po mnenju sindikatov bo za uspešno izvajanje načrta reorganizacije treba rešiti dve osnovni vprašanji, ki danes vzbujata dvome in pomisleke. Gre za vprašanje finančnih sredstev in zadostnega števila osebja. Brez ustreznih rešitev bi bilo izvajanje načrta nujno pomanjkljivo in kakovost storitev precej nižja od predvidevanj. V pogovorih s predstavniki krajevnih uprav je bilo v ospredju tudi vprašanje izboljšanja službe pomoči ostarelim občanom. Na tem področju bo v prihodnje treba narediti še veliko, tudi upoštevajoč dejstvo, da je delež ostarelih občanov v sestavi prebivalstva razmeroma visok in da bo čez nekaj let še večji. Posebno pozornost bi, po mnenju sindikatov, morali usmerjati v preventivne dejavnosti s ciljem preprečevanja ali vsaj omejevanja akutnih primerov. Sindikati tudi ocenjujejo, da je izvajanje socioasistencialnega načrta tesno povezano z reorganizacijo javne zdravstvene službe na terenu. Z drugo besedo, socioasistencialno službo naj bi uredili po zaokroženih območjih, ki bi se ujemala z zdravstvenimi okrožji. V tem smislu bodo izdelali tudi svoj predlog in ga posredovali Pokrajini. Sindikati so se dogovorili tudi, da bodo po prvem obdobju pogovorov in srečanj s predstavniki krajevnih ustanov, pripravili svoj predlog izvajanja novih služb na socioasistencialnem področju. Musiča cortese Po dokaj težavnem začetku — zaradi organizacijskih zapletov in zaradi vremena — se ta teden nadaljujejo glasbene prireditve ciklusa Musiča Cortese, ki jih pripravlja Pokrajinska uprava v sodelovanju z glasbeno skupino Dramsam. Jutri, 29. t. m., ob 21.30 bo prav ta skupina nastopila v Grade-žu, v petek, 30. t. m., pa na gradu v Gorici, na notranjem dvorišču. Skupina Dramsam bo izvajala italijansko srednjeveško glasbo. V soboto, 1. julija, ob 21.30 pa bo v cerkvi Rožnega venca v Tržiču nastopil baročni trio Gallus consort iz Trsta. S slovesnostjo v občinski telovadnici so v nedeljo v Doberdobu proslavili 20-letnico ustanovitve Športnega društva Mladost, ki se je v tem času proslavilo predvsem v nogometu. Ob prisotnosti predstavnikov občinske uprave, športnih društev z Goriškega in samih društvenih članov je Darij Fran-dolič podčrtal pomembnost jubileja za kraško športno društvo, ki je v svoji začetni fazi moralo premagovati marsikatero, tudi miselno težavo, da se je uveljavilo na Doberdobskem in potrdilo koristnost športnega delovanja predvsem za mladega človeka. Pomanjkanje primernih športnih objektov je pogojevalo delo mladega kraškega društva, ki je svoje prve ko- rake začelo ob odbojkarski mreži, da bi se kaj kmalu posvetilo nogometu. Ta panoga, je ugotovil Frandolič, pa je dobila svojo pravo veljavo leta 1973, ko je občinska uprava uredila nogometno igrišče, ki so ga leta 1982 posodobili in s prostovoljnim delom zgradili tudi tribune. Skrb za nogometno dejavnost je narekovala tudi kraškim športnim delavcem, da so ubrali pot sodelovanja in to predvsem na mladinskem področju. Tako je pred leti prišlo do dogovora med Mladostjo, Juventino in Šovod-njami, z Agorestom pa kar zadeva žensko odbojko. In prav v perspektivi skupnega prizadevanja, je zaključil svoj nagovor predstavnik Mladosti, bo kraško društvo tudi v bodoče uresničevalo nalogo, ki si jo je zadalo pred dvajsetimi leti. Doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič je v svojem pozdravu podčrtal navezanost na kraško društvo, kateremu je ob ustanovitvi tudi predsedoval. Ob ureditvi nogometnega igrišča ter betonske ploščadi pred šolo je sedaj na vrsti telovadnica, za katero si občinska uprava prizadeva, da bi jo čim-prej zgradila. Pomen doberdobskega športnega društva in njegova vloga v goriški te-lesnokulturni stvarnosti sta bila poudarjena tudi v posegih raznih gostov, ki so se udeležili proslave. Igor Komel je pozdravil v imenu pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško, Ferruccio Mininel za pokrajinsko nogometno federacijo, Dino Roner za Agorest, Miloš Tabaj za ŠD Juventina iz Štandreža, Igor Petejan pa za ŠD Sovodnje. Čestitke ob jubileju Mladosti je izrekel tudi predsednik nogometnega društva iz Ronk, ki je pozdravil tudi v imenu goriškega odbora Coni. V sklepnem delu nedeljske slovesnosti so se s spominskim priznanjem spomnili na vse dosedanje predsednike (Mario Lavrenčič, Giorgio Ulian in Dario Gergolet) ter na dve osebi, ki nosita precejšnje zasluge za uspeh Mladosti. To sta Herman Gergolet, ki je skrbel za športno dejavnost pred uradno ustanovitvijo Mladosti, ter Ferruccio Mininel, ki je kot član nogometne federacije vedno stal ob strani društvenim članom. Na sliki (foto Pavšič) trenutek z nedeljske slovesnosti v Doberdobu ob nagovoru Darija Frandoliča. informacije SIP uporabnikom V teh dneh se je začelo razdeljevanje uradnih telefonskih imenikov za leto 1989/90 naročnikov goriške pokrajine. Imenik je razdeljen na dva dela: imenski vsebuje samo goriško pokrajino; po kategorijah (»pagine gialle«) pa vsebuje tržaško in goriško pokrajino. Kot ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom, poskrbeli poverjeni funkcionarji distribucijskega podjetja. Slednji bodo razdeljevali nove in dvignili stare imenike. Ob tej priliki bo izročena tudi rubrika »Tutto Cittš 1989«. Ostali, ki se te službe ne mislijo poslužiti, lahko dvignejo nove imenike v komercialnih uradih SIP, vrnejo stari imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je dal funkcionar. Prošnja po vrnitvi starega imenika je utemeljena, ker stari imeniki niso ažurni in to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, saj vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb. Nadalje obveščamo, da se poverjenim funkcionarjem ne izkaže za opravljeno službo nikakršna odškodnina, saj bo znesek 350 lir + IVA za službo vračunan na telefonski izkaz. SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in priporoča, da se morebitne težave javijo na 187 (brezplačen klic). I GRUPPO IRI ŠTET Societa Italiana per TEsercizio detle Tetecomunicazionip.a. Združenje API poudarja potrebo po okrepitvi Goriškega sklada Upravni odbor združenja malih in-dustrijcev je na svoji zadnji seji razpravljal o Goriškem skladu ter o pomislekih, ki se porajajo v zvezi z nesorazmerjem med razpoložljivostjo sklada in obsegom prošenj za denarne prispevke. Po mnenju upravnega odbora združenja, morajo imeti instrumenti, ki so bili mišljeni kot vzpodbuda za nove gospodarske pobude, vsaj dve značilnosti: ažurnost v poslovanju in določeno zanesljivost glede višine prispevka. Upravni odbor je v razpravi o zgoraj omenjenih vprašanjih izdelal tudi nekaj predlogov. Strinja se z namero Trgovinske zbornice, da se z uvedbo, oziroma povečanjem prelevmana, zviša razpoložljivost sklada. Upravni odbor se tudi strinja s predlogom Trgovinske zbornice, da se ob izvajanju mobilnosti (prenosljivosti) kontingentov poveča razpoložljiva količina bencina, saj bo tako večja tudi dotacija Goriškega sklada. Na isti seji so, kakor izhaja iz poročila, ocenili tudi prisotnost goriških podjetij na sejmu v Sao Paulu v Braziliji. Na sejemski prireditvi Italia viva je sodelovalo kakih petnajst malih podjetij z Goriškega. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Trg De Amicis 10 — tel-530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli 23 — tel. 410340. kino______________ Gorica CORSO Zaprto. VERDI 18.00-22.00 »Rage, furia primiti-va«. Prrepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Teneri ma duri«-Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Veliki rock koncert«. V nedeljo je bilo na Premu tretje pisateljsko srečanje Estetika besedila in psihologija ustvaijanja V nedeljo so se na Premu, rojstnem kraju Dragotina Ketteja, odvijali 3. premski razgovori, ki sta jih priredila Združenje književnikov Primorske in Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica. Razgovori so potekali v idealnem okolju na premskem gradu, ki je vpet v čarobno pokrajino in ki s svojo srednjeveško monolitostjo in skrivnostnim nadihom starinskosti že sam po sebi vabi k zbranosti. Čeprav organizacijsko ni vse teklo, kot bi moralo, pa je nedeljsko srečanje primorskih pesnikov in pisateljev pokazalo, kako so takšne pobude koristne in tudi potrebne. Od množice napovedanih referatov sta bila v dopoldanskem sporedu na dnevnem redu le dva, ki pa sta izzvala zelo živahno in mestoma tudi ostro debato. Zora Tavčar je prispevala razmišljanje Kriteriji vrednotenja - danes in vedno (referat je prebral B. Pangerc), Vlado Šav pa O vprašanju stilne enotnosti. Bistvene misli referata Zore Tavčar so zajete v petih točkah, ki jih je avtorica sama v svojem prispevku razčlenila takole: literarno delo se mora skladiti s kulturnimi koordinatami časa; ustvarjalec mora pokazati čut za mero in okus; veliko slovenskih pisateljev in prevajalcev ne obvlada slovnice in sintakse ter uvaja v književnost veliko primitivizma; pri ustvarja- Z nedeljskega dogajanja na premskem gradu nju je potrebna velika kulturna osveščenost, da ne potvarjaš zgodovinskih dejstev ali smešiš, kar je drugim sveto,-posebna vrednota pa je estetika - za formo, pa naj bo še tako dovršena, mora stati tudi sporočilo, problematika, stik s časom. Vlado Šav se je poglobil v psihološke nagibe, ki sprožajo umetniško ustvarjanje, poudaril je vrednost časa, okolja, družbenih premikov in miselnih tokov, ki razgibavajo pisateljevo ustvarjalnost in krojijo njegov stil. Razgovor, ki se je razplamtel po uvodnem branju referatov, se je dotaknil veliko vprašanj v zvezi s kritiko, z odmevnostjo, ki jo ustvarjalec ima v družbi in specifično primorski ustvarjalec v vseslovenskem okviru; govor je bil o enotnem slovenskem kulturnem prostoru (Rafko Dolhar je tehtno objasnil, da ni vse tako, kot to kaže površinska patina iz politične prakse), udeleženci razgovora so se tudi kritično izrekli o poplavi kvan-taškega in blasfemičnega izrazoslovja v književnosti; veliko je bilo govora o Primorski in navezanosti nanjo tistih slovenskih pisateljev, ki so iz te zemlje zrasli in jo nosili vse življenje v svoji duši in svojem delu; tudi mlajši rod primorskih pisateljev čuti prvobitno povezanost s svojim okoljem, naravo, zemljo in ljudmi. Kosilo na grajskem dvorišču je bilo enkratno doživetje; pripravile so ga ljubeznive premske žene in dekleta, ki pa so sicer ves dan prisrčno skrbele za gostoljubje. Pozno popoldne je bil na grajskem dvorišču literarni nastop, na katerem so brali svoje pesmi Vlado Šav, Andrej Lutman, Aleksij Pregare, Jože Janež, Tone Gašperšič, Jerica Sterle in Boris Pangerc, prozo pa Saša Martelanc in Miran Košuta. Za prijeten glasbeni in-termezzo pa je poskrbela flavtistka Irena Vujanovič, (ris) New York Times o Antonu Dermoti Včerajšnji New York Times je objavil nekrolog za umrlim slovenskim tenoristom Antonom Dermoto. V njem piše, da je bil Dermota znan predvsem po interpretacijah vlog iz Mozarta. Potem navaja njegove življenjepisne podatke, pri čemer pove, da je bil pokojni tenorist rojen v Kropi in da je študiral orgle, na Dunaju pa petje. Leta 1936 je postal član dunajske državne opere in ji ostal zvest vse do sedemdesetih let. Čeprav se je tenorist uveljavil predvsem kot izvajalec vlog iz Mozarta - piše New York Times -je njegov repertoar obsegal še kakih 80 drugih vlog, med njimi Alfreda v Traviati in Lenskega v Evgeniju Onjeginu. Dermota je posnel tudi kakih 20 plošč, nastopil pa je še kot Don Ottavio v filmskem posnetku Mozartovega Don Giovannija, posnetega na salzburškem festivalu leta 1954. Časopis tudi pove, da je Dermota leto zatem pel Florestana v Beethovnovem Fideliju. To predstavo dunajske državne opere so tudi posneli in jo prikazali na ameriški televiziji leta 1957. Kot recitalist je Dermota pogosto nastopal skupaj z ženo, pianistko Helgo Berger - Weyerwald. Anton Dermota je umrl v četrtek na Dunaju v starosti 79 let. Slavistično društvo Trst izostrilo svoje delovanje Zadnji koncert letošnjega ciklusa združenja Chromas Intimni monolog sodobne glasbe Ob pregledu tekoče sezone oziroma delovnega leta ugotavlja Slavistično društvo Trst izostritev svojega delovanja. V tem smislu je mogoče opravljene naloge razdeliti v dvoje področij: na eni strani so t.zv. operativne smernice, med katerimi velja omeniti vsakoletno Zborovanje slovenskih slavistov, ki je bilo oktobra v Mariboru; povezovanje svojega članstva z Biltenom, pri čemer sta v tej sezoni izšli druga in pred kratkim tretja številka; organiziranje izbranih predavanj, v okviru katerih nas je obiskal prof. France Žagar; sodelovanje s sorodnimi društvi v Ljubljani, Novi Gorici in Kopru. Na drugi strani pa velja omeniti trajnejše postavke, ki jim bo Slavistično društvo v bodoče posvetilo vse več pozornosti. Tukaj se velja spomniti stališča, da v našem kulturnem prostoru namenjamo premalo pozornosti in truda izvirnemu pisanju, predvsem mladih, zatorej se je Slavistično društvo pridružilo letošnji pobudi ZSKD ob literarnem razpisu Prešernovega dne "Kako se počutim v manjšini". Prispevki bodo jeseni izšli v knjižni obliki. V tej točki velja tudi v bodoče iskati poti za številnejše možnosti mladih pri vstopu v literarni svet, za oživitev in stimulacijo razrednih in šolskih glasil, veljalo pa bi nadaljevati akcijo za povezavo višjih šol v eno samo glasilo oziroma revijo. Slavistično društvo Trst je s prispevki Majde Kaučič-Baša ih Olge Lupine trikrat neposredno poseglo v žgočo problematiko, kar seveda izziva možnost polemičnih odzivov: s skrajno rezervo ob misli na jezikovno razsodišče v Trstu, z vzpostavljanjem stališča - ob znanem primeru "krompirja v kozici" - da slavistom pač ne more biti vseeno, če za celo vrsto stvari in pojmov nimamo slovenskega izraza; ter s Problemskim razmišljanjem ob možnosti reduciranja Primorskega dnevnika, predvsem pa njegove lektorske službe, kar je za naše zamejstvo dovolj kritičen dogodek - vsi ti posegi so bili bolj ali manj osamljeni, kar dodatno dokazuje nepogrešljivo prisotnost specializirano slavističnega delovanja in razmišljanja. Praksa ob izostrenih problemih dokazuje, da smo kot prostor kljub razvidnim težavam vendar hitro Pripravljeni odločno zagovarjati tisto, kar obstaja in to v smislu nespremi-njanja dejstev, ali pa da ob odločilnih Postavkah raje ne posegamo v javnost. Slavistično društvo Trst nadalje ugotavlja velik smisel sodelovanja s šolami, ki slej ko prej ostanejo eno od Poglavitnih prizorišč ustvarjanja in Poglabljanja kulturne in s tem tudi slovenske bitnosti, poudarja vzorno sodelovanje z ravnateljstvi in profesorskimi zbori, ki so v okviru danih Uiožbosti več kot pozitivno odgovorili na vsako izdelano pobudo. Po vsej verjetnosti bi veljalo v prihodnje organizirati problemske sestanke o problematiki vseh šolskih stopenj in to z aktivno udeležbo predstavnikov šol -Razpravljanje o šoli brez predstavnikov te iste šole utegne biti slej ko prej Poglabljanje, ne pa približevanje raz-dalj. Se posebej odziven dogodek v tekočem letu je bil literarni večer ob Cankarjevem dnevu, ki sta ga za Slavistično društvo Trst vzorno izvedla oziro-fha organizirala Boris Pangerc in Marinča Cenda. Z izjemno udeležbo pro- minentnih književnikov iz matične Slovenije in našega zamejstva je večer v Kulturnem domu v Trstu pritegnil razveseljivo število obiskovalcev, primerno počastil spomin na našega osrednjega pisatelja in ne nazadnje dal idejo, da bi lahko Cankarjev dan na podoben način obeležili tudi prihodnje leto ali pa polagoma kar tradicionalno. Dogodek je podprlo razveseljivo število sponzorjev, kar je še en dokaz, da je mogoče tudi za t.zv. "čiste" kulturne prireditve pritegniti primerne finančne dejavnike našega zamejskega prostora. V prihodnjem šolskem letu bo Slavistično društvo Trst nadaljevalo s poglabljanjem svojega delovanja, vzpostavljanjem potrebnih kulturnih stališč, posebej pa velja že v tem trenutku izpostaviti dvoje projektov, ki bodo realizirani jeseni. V pričetku oktobra bo Zborovanje slovenskih slavistov v Portorožu, kjer bo naše društvo med drugim aktivno sodelovalo kot gostitelj udeležencev v našem prostoru, novembra pa bo občni zbor, ki naj bi okrepil temeljna izhodišča društva in nakazal smernice za prihodnje delovanje. JANEZ POVŠE V torek, 20. junija, se je zaključil ciklus koncertov Tries-te Prima. Na sedmem in zadnjem koncertu je združenje Chromas sklenilo svoj "intimni monolog sodobne glasbe" ravno s kvartetom, najizrazitejšo komorno dimenzijo. V Luteranski cerkvi je tako nastopil Godalni kvartet Slovenske filharmonije. Program se je tokrat začel s praizvedbo Fedelejevega Pentalogon guartet (1987). Petstavčno oblikovanje teži k sprostitvi melodičnih linij, ki jih Fedele v začetnem Fanax razbija v tremolih in pizzicatih, v sledečem Pus pa predstavlja skupno z brstečimi harmoničnimi toni,- osrednji stavek Fert jih preoblikuje v dolge pedalne tone, nad katerimi se oglašajo začetni nevrotični prijemi. Po "elegičnem" Fans zgleda, da se bo Fedele dokončno raznežil in zaključil s sprostitvijo melodičnega eletnenta, ki mu je neke vrste "idee fixe"; godala vendar zaječijo v grozljivi napetosti, kar nas spominja na začetno nevrozo. Nemogoče je dandanes smiselno stopati nazaj, živimo v obdobju skladateljevega "Razmišljanja", ki obrodi tu pa tam kak nov "Vtis", ki se bo mogoče preobrazil v smernico. Če ne smemo smiselno stopati nazaj, se pa lahko nazaj oziramo,- Ivo Petrič je v svojem Kvartetu 1985 (posvečenem spominu Albana Berga) nostalgično prevzel Bergovo glasbeno dimenzijo. Tipična ekspresionistična izraznost in ekstatične harmonije v začetnem Moderato tranguillo ter ritmika, ki se izgublja v topi Bergovi brezizhodnosti (zaključni Allegro brutale) služijo za oder številnim citatom (tudi iz Bergovega simfoničnega opusa - npr. Koncert za violino in orkester s svojimi znamenitimi začetnimi praznimi strunami). Prvi del koncerta je zaključil Merkujev Romantični kvartet št. 3 (1987), kjer nam postaja jasno, da sega avtor zelo rad v glasbene "propozicije". Strukturna zasnova prvega spevnega dela je trodelna (ABA), obogatena z zaključnimi solističnimi posegi in modalno navdahnjena, npr. v "razredčeni" kadenci fis-mol - E-Dur - a-mol; pojavi se osrednji ritmični del, ki ga zaključi spet spevnejši finale (trodelnost!), kjer se pojavijo arhane akordične zveze v potrditev modalni "razsvetlitvi" temnoromantične izraznosti. Značajno imenitno izdelan Šostakovičev kvartet št. 10 (1964) je vodil violinista Linariča in Druckerja, violista Miloševa in (predvsem) čelista Mlejnika v enem glasbenem dihu do zaključnega aplavza, ki je zašel že v pravo "neurje". Res je začetni rondo (Andante) dal povod za besneči ostinato drugega stavka (Allegretto furioso); osrednji Ada-gio, tipično zasnovan v obliki passacaglie, je zazvenel strastno in boleče, še bolj tipična (mladostna) Sostakoviče-va ironija pa se nepričakovano pojavi v solističnem vstopu viole in nas v groteski zaključnega Allegretto popelje do spominov "tem" prejšnjih stavkov - v glasbenem obnavljanju, ki nas skozi dvanajst Šostakovičevih kvartetov presune vedno znova, od zavzete melodike prvega do "ustaljenosti" osrednjih in dodekafonskih konstrukcij zadnjih kvartetov. Že omenjenemu navdušenemu "neurju" publike je Kvartet Slovenske filharmonije kljuboval z "wagnerjan-skim" Andante molto moderato iz Škerjančeve Suite za godalni kvartet in tako zapečatil letošnjo Trieste Prima. Do naslednjega leta, seveda. CORRADO ROJAC Pred nedavnim je pri švicarski založniški hiši KOLTU producenta in direktorja Kurta Schlarbauma izšla druga samostojna plošča našega tržaškega slovenskega violinskega virtuoza Črta Šiškoviča, na kateri so po najsodobnejšem avdiodigitalnem la-zerskem compact-disc sistemu posneti Vivaldijev! "Štirje letni časi" v sodelovanju s komornim ansamblom "Kammerensamble Cologna" iz Kbl-na. Snemanje je bilo opravljeno v neki izjemni naravni akustični cerkvici blizu Kolna, kjer snema tudi zahodnonemški radio. Obenem s "Štirimi letnimi časi" je Črt Šiškovič na svoji stradivarki 1724 s Kamme-rensamblom posnel še Leclairov Koncert v a-molu in nekaj baročne glasbe, pozneje bo na vrsti še Bach in še kaj. Besedilo na plošči je v angleščini, na priloženem ovitku pa je poleg solistovega imena (s strešicami) besedilo v nemščini, angleščini, francoščini in italijanščini. V juliju je predviden natis nove naklade ovitka z dodanim besedilom o Vivaldiju in fotografijo Šiškovičeve violine. Plošča za zdaj žal ni v prodaji, je pa na razpolago ob raznih ansamblovih koncertnih nastopih. S "Kammerensamble Cologne" je Črt Šiškovič že sodeloval tudi pred leti na več koncertih na ansamblovi evropski turneji, Vivaldijeve "Štiri letne čase" in Laclairov Koncert je posnel letos v marcu predno je ansambel odpotoval na turnejo v Avstralijo in na Novo Zelandijo, v drugi polovici avgusta pa bo Črt z njim sodeloval na večdnevni turneji po Švici in Franciji. Pa še eno novico v zvezi s Črtom Šiškovičem je treba zabeležiti. Kot koncertni mojster Verdijevega orkestra v Trstu je Črt igral v prvem delu letošnje spomladanske simfonične sezone v Verdiju, zdaj bo, vedno kot koncertni mojster, igral v orkestru za opereto "Grofica Marica", nato pa se bo prehodno za eno celo sezono oz. za devet mesecev poslovil od Trsta in preselil v Parmo, kjer je sprejel angažma v tamkajšnjem gledališču za simfonično in operno sezono, s tem, da ostaja za naslednje sezone vedno pogodbeno vezan na Verdijev orkester v Trstu. S parmskim simfonično-opemim orkestrom bo oktobra nastopal na turneji po vzhodnonemških mestih Leipzig, Dres- den, Berlin in drugih, vabijo pa ga tudi v Ljubljano, kjer naj bi snemal z radijskim simfoničnim orkestrom z dirigentom Nanutom. Čeprav bomo našega virtuoza Črta Šiškoviča pogrešali v Trstu, pa mu želimo novih afirmacij tako v Parmi kot na evropskih turnejah. JOŽE KOREN Teniški turnir v Wimbledonu V Cremoni povratna finalna tekma za italijanski pokal Favoriti naprej Drevi Sam II Iona NapoJi LONDON — Tudi drugi dan teniškega turnirja v Wimbledonu je minil brez posebnih pretresov. Še največ se je namučil Američan McEnroe, trikratni zmagovalec tega turnirja. Avstralec Daren Cahill, 26. na svetovnih lestvicah, je namreč osvojil prva dva seta in je klonil šele v 5. nizu po treh urah in 22 minutah. »Bil sem prepočasen,« je menil McEnroe, »Cahill je pokazal nekaj dobrih udarcev, a zatem sem si le opomogel, kar mi vliva zaupanje. Veliko mi bi pomenilo, če bi zmagal še četrtič.« Med ženskami so se v 2. kolo uvrstile tako veteranki Navratilova in Ever-tova kot njeni najresnejši naslednici, Zahodna Nemka Grafova in Argentin-ka Sabatinijeva. Jugoslovanka Monika Seleš, ki si je že predvčerajšnjim zagotovila nastop v 2. kolu, potem ko je s precejšnjo težavo odpravila Nizozemko Schultzovo (7:6, 1:6, 6:4), je povedala, da je bila zelo vznemirjena: »Občutek, da igram v VVimbledonu, je bil čudovit, povsem drugačen od tistega, ki ga doživljam drugod. Tukaj je vse izredno.« Med Italijankami sta se v nadaljnje kolo včeraj uvrstili Golarsov in Reggi-jeva, medtem ko je izpadla Ferrando-va, kateri se je pridružil še Gane. Nekaj rezultatov (1. kolo): MOŠKI: Steeb (ZRN) - Visser (J.Af.) 7:6, 6:7, 6:3, 7:6; Seguso (ZDA) - Courier (ZDA) 6:2, 4:6, 6:4, 5:7, 9:7; McEnroe (ZDA) - Cahill (Avs.) 4:6, 4:6, 6:4, 6:3, 8:6; Mayotte (ZDA) - Cane (It.) 7:6, 6:0, 6:1; Pate (ZDA) - Annacone (ZDA) 3:6, 7:6, 4:6, 7:5, 6:4; Layandecker (ZDA) -De La Pena (Arg.) 6:3, 7:6, 6:0. ŽENSKE: Graf (ZRN) - Salmon (VB) 6:1, 6:2; Navratilova (ZDA) - Hethe-rington (Kan.) 6:3, 6:2; Garrison (ZDA) -Date (Jap.) 6:1, 6:2; Mandlikova (Avs.) -Trubakova (ČSSR) 7:5, 6:4; Field (Avs.) - Ferrando (It.) 6:4, 3:6, 8:6; Turnbull (Avs.) - Paradis (Fr.) 6:4, 6:1; Novotna (ČSSR) - Smith (VB) 6:4, 6:2; Golarsa (It.) - Paz (Arg.) 6:4, 6:1; Reggi (It.) -Langrova (ČSSR) 6:4, 6:0; Sabatini (Arg.) - Balestrat (Avs.) 6:1, 6:0; Evert (ZDA) - Harper (ZDA) 6:1, 6:1. CREMONA — Drevi ob 20.30 bo v Cremoni povratna finalna tekma za italijanski pokal med Sampdorio in Napolijem. V prvi tekmi so slavili Ma-radona in tovariši z izidom 1:0, kar pomeni, da bo drevišnja tekma še kako odprta in da favorita ni. Obe ekipi računata na končno zmago, saj nameravata še izboljšati letošnji itak pozitivni izkupiček sezone. Napoli je namreč osvojil pokal UEFA in drugo mesto v prvenstvu, Sampdoria pa je dosegla finale pokala pokalnih prvakov in peto mesto v prvenstvu. Obe ekipi bosta skoraj po čudežu zaigrali v popolni sestavi. Pri Sampdo-rii bo namreč manjkal le Mannini, vsi ostali pa bodo na svojem mestu. V postavo se bodo vrnili Mancini, ki je v nedeljo na zadnji prvenstveni tekmi dosegel dva gola, L. Pellegrini, Cerezo in Pagliuca. V vrstah Napolija pa ne bo zaigral le Carnevale, z vsemi ostalimi pa ni težav. Med njimi bo tudi Maradona, ni pa povsem jasno, če bo zaigral srednji napadalec Čareca. Ekipi bosta nastopili v naslednji postavi: Škandal pri Torinu Začeli bodo s preiskavo RIM — Preiskovalni urad italijanske nogometne zveze se je odločil, da bo uvedel preiskavo v zvezi z izjavami predsednika Torina Morsana. Slednji je dejal, da so igralci pred zadnjo prvenstveno tekmo vprašali za visoko nagrado, če bi se izognili izpadu. Preiskovalni urad bo prihodnje dni zaslišal tako Bor-sana kot tudi igralce, ki pa zanikajo predsednikove besede. Borsano pa je tudi včeraj vztrajal pri verodostojnosti svojih izjav. Povedal je, da je igralcem obljubil 30 milijonov lir. To pa ni bilo dovolj, saj so nogometaši terjali, da jim izplača tudi običajno nagrado, ki jim pritiče po pogodbi. Privolil je tudi v to, saj je hotel poskusiti vse, da le reši ekipo. Pripomnil je še, da ni govoril o izsiljevanju, ampak le o nagardah, ki pa naj bi bile nemoralne in proti delovni etiki, saj se tudi v tem primeru govori o delovnem razmerju. Veteran Jimmy Connors se s tenisom očitno še vedno zabava. Proti Sovjetu Česnokovu, katerega je premagal že predvčerajšnjim, si je privoščil tudi neobičajni prijem (Telefoto AP) Trener Marino Lombardo že misli na novo sezono »Triestina se bo bistveno ojačila« Na' ponedeljkovi predstavitvi novopečenega nogometnega drugoligaša Tries-tine je potrjeni trener Marino Lombardo rade volje odgovarjal na vprašanja novinarjev. Govoril je o načrtih, o bližnji drugoligaški sezoni, v grobih obrisih o sestavi tržaške ekipe in še o marsičem drugem. Trener Lombardo, kakšne probleme je imela lani Triestina in kako se bodo določene pomanjkljivosti v prihodnji sezoni reševale? »Lani smo probleme reševali sproti, od tekme do tekme, letos pa bo šlo nekoliko drugače. Nujno se moramo ojačiti na tistih sektorjih, kjer smo bili lani pomanjkljivi. Čeprav smo napredovali, smo imeli med prvenstvom mnogo problemov, kar je seveda večkrat negativno vplivalo na rezultate, predvsem v sredini prvenstva. Na igrišču smo imeli izrazito "dolgo" postavo, ki je imela mnogo branilcev ter je celo večkrat igrala s tremi ali štirimi napadalci, ki so se seveda vračali na sredino igrišča. Nam so torej primanjkovali pravi vezni igralci, ki bi delovali na kvaliteti, bolj kot na kvantiteti. Tako je večkrat nastal prelom med obrambo in Marino Lombardo napadom, zato je prvo, kar želim, nakup kvalitetnega veznega igralca v vlogi klasičnega nogometnega "režiserja".« Smo torej že pri kupoprodajni sezoni. Za kakšne ojačitve ste prosili, imate na seznamu morda že kakšna imena...? »Ojačitve bodo pač tiste, ki jih je narekovala prejšnja sezona. Poleg "režiserja" potrebujemo še enega veznega igralca in pa "libera". V svoji beležnici prav gotovo že imam imena, ki sem jih posredoval športnemu direktorju Nicoli Salernu, a jih seveda ne morem izdati, saj bi v tem primeru njihova cena kar poskočila. Menim pa, da bo kmalu prišlo do novosti, saj se bodo tudi predstavniki Triestine prihodnji teden podali v Milan, v "svetišče" kupoprodajne borze.« V tej kvalitetni B ligi, saj so vse štiri izpadle ekipe s Torinom na čelu izjavile, da se nameravajo že prihodnje leto vrniti v A ligo, je obramba Triestine prav gotovo na drugoligaškem nivoju, čeprav bo Polonia odšel k vojakom... »Saj Polonia odhaja v Bologno in ne v tujsko legijo! V prihodnji sezoni bo torej igral prav tako dobro kot v prejšnji. Res smo imeli odlično obrambo, ki je prejela le 17 golov, tako da lahko z optimizmom gledamo na prihodnje prvenstvo. Vemo namreč, da so v B ligi obrambe odločilne, mi pa smo v tem oziru kriti...« (D. Jelinčič) Aschenbach obtožuje BONN — Potem ko je olimpijski prvak iz Innsbrucka 76, Hans-Georg Aschenbach (smučarski skoki) v prvem delu intervjuja zahodnonemškemu Bildu priznal, da je celo življenje jemal poživila in dejal, da to delajo številni vzhodnonemški atleti (VVittova, Ottova), je v drugem delu intervjuja povedal še vrsto podrobnosti. Otroke, ki naj bi bili primerni za športno dejavnost, v NDR preusmerijo na posebne športne zavode, kjer naj bi jim ob obedu dajali po tri tablete, dve vitaminski, v eni pa naj bi bili hormoni. Otroci in starši o tem naj ne bi nič vedeli. Poživila naj bi bila najbolj razširjena pri plavanju, gimnastiki in kotalkanju. V NDR o vseh teh izjavah previdno molčijo. Mojster šahovske igre EGON PERTOT je v ponedeljek diplomiral na tržaški univerzi iz statističnih ved. Iskreno mu čestitajo zamejski šahisti Tudi Pavlič in Čerin z Bontempijem na Touru BRESCIA — Davide Boifava, športni direktor italijanske kolesarke ekipe Carrera, je sestavil ekipo, ki se bo udeležila dirke po Franciji. Skupaj z Bontempijem, kije povsem okreval po pljučnici, bosta Švicarja Urs Zimmermann (kapetan) in Erič Maechlen, Jugoslovana Jure Pavlič in Primož Čerin, Bontempovi rojaki Claudio Chiap-puggi, Giancarlo Perini in VValter Magnago ter Portugalec Acacio Da Silva. Pred dvema letoma je Carrera osvojila Tour, in sicer z Rochejem. Sprejet priziv Williamsa in Italie v formuli ena RIM — Avtomobilska pilota formule ena Boutsen (Williams) in Caffi (Italia) sta bila ponovno uvrščena na lestvico dirke, ki je bila 23. aprila letos v San Marinu in na kateri je Boutsen zasedel 4. mesto, Caffi pa sedmo. Po dirki so ju namreč na zahtevo Ligiera izključili, češ da sta po prekinitvi, do katere je prišlo zaradi Bergerjeve nesreče, zamenjala preluknjano gumo. To sta res naredila, vendar sta se strogo držala pravilnika in na novi start sta počakala v boxih. Boutsen je tako pridobil 3 točke na skupni lestvici (sedaj jih ima 13 in je na 4. mestu za Proštom (29), Senno (27) in Patresejem (18). Williams je prav tako pridobila 3 točke in jih ima 31, vodilna McLaren pa že 56. Jutri občni zbor ŠD Sovodnje Sovodenjski športniki bodo imeli jutri, 29. t. m., ob 21. uri v sovodenj-skem Kulturnem domu priložnost, da ocenijo letošnjo sezono, ki je potekala v znamenju nogometa in odbojke. Povsem uspešna je bila za ŠD Sovodnje sezona najmlajših nogometnih privržencev (cicibanov), ki so zmagali v .goriški skupini. Sicer bo občni zbor sovodenjskega društva tudi priložnnost za oceno drugih vprašanj in dosežkov v telesni kulturi. Roberto Mancini SAMPDORIA: Pagliuca, Lanna, Car-boni, Pari, Vierchovood, L. Pellegrini, Victor, Cerezo, Vialli, Mancini, Dosse-na. NAPOLI: Giuliani, Corradini, Fran-cini, Fusi, Alemao, Renica, Crippa, De Napoli, Careca (Neri), Maradona, Ca-rannante. V petek Fiorentina - Roma MILAN — Italija ima na razpolago še eno mesto v pokalu UEFA, zanj pa se bosta potegovali Fiorentina in Roma. Ekipi sta namreč prvenstvo končali na 7. mestu z istim številom točk, tako da bosta morali odigrati dodatno tekmo, ki bo v petek v Perugii s pričetkom ob 17. uri. Mazzone potrjen za treneja Lecceja LECCE — Carlo Mazzone je potren za trenerja Lecceja tudi za prihodnji dve sezoni, čeprav je prvotno kazalo, da je ločitev neizbežna. Mazzone je pri tej ekipi, ki se je prav v zadnjem kolu rešila pred izpadom, tri sezone. Drevi Belcastro - Hardy PAVIA — Drevi bo v Pavii boksarsko srečanje za evropski naslov peteli-nje kategorije med Italijanom Belcas-troln in izzivalcem Angležem Hary-jem. Po evropskem košarkarskem prvenstvu v Zagrebu Dražen Petrovič osrednja osebnost Zagrebški Eurobasket je za nami. Čas je obračunov, analiz. Vsi pa so si edini, da je Jugoslavija pokazala daleč najboljšo košarko in da ji s tako igro ne bi moglo uiti prvo mesto, tudi če bi v finalnem srečanju igrala proti Sovjetski zvezi. Kratek obračun nastopajočih reprezentanc smo podali že v včerajšnji številki, danes pa bi nekaj zapisali o posameznikih. Že pred evropskim prvenstvom je bilo znano, da bo Dražen Petrovič ena osrednjih osebnosti zagrebške prireditve. Verjetno pa nihče ni pričakoval, da se bo »košarkarski Mozart« predstavil v taki luči. Bil je prava duša jugoslovanske ekipe, ki jo je brezhibno vodil. Čeprav je bil drugi strelec prvenstva, ni nikoli sebično iskal koša. Tudi glede vedenja, zaradi katerega se na prejšnjih velikih košarkarskih prireditvah gotovo ni izkazal, je Dražen dokazal, da je pravi lider. Skratka, bivši Cibonin as in sedaj član Real Madrida je zelo ugodno presenetil vse privržence košarke. Ko sem s skupino zamejskih trenerjev posedel v restavraciji ob Domu sportova, nam je natakar (velik Draženov prijatelj) zaupal, da se je Petrovič za to prvenstvo »strašansko« pripravil. Treniral je kar sedem ur dnevno. Očitno jugoslovanski as ni hotel »kiksniti« prav v Zagrebu, kjer je s Ci-bono dosegel doslej svoje največje uspehe. Nikos Galis »srebrni junak« Grški reprezentant Nikos Galis je bil že na prejšnjem EP v Atenah najzaslužnejši, da je dotlej košarkarsko »skoraj nepoznana« Grčija osvojila kar zlato kolajno. V Zagrebu pa je bil Galis seveda najzaslužnejši, da je njegova reprezentanca osvojila srebro. Na polfinalnem srečanju s Sovjeti je dal kar 45 točk in je skoraj osmešil sovjetske velikane. Galis je tudi edini košarkar tega EP, ki je neprekinjeno igral na vseh tekmah (pet srečanj, kar je 200 minut). Že ta podatek kaže, kako je ta košarkar spreten in izkušen. Največje presenečenje je Slovenec Zdovc Verjetno najugodnejše presenečenje zagrebškega Eurobasketa je jugoslovanski reprezentant in član ljubljanske Smelt Olimpije Jure Zdovc. Slovenski košarkar se je pred prvenstvom celo bal, da ga trener Dušan Ivkovič ne bo vključil med dvanajsterico. Ne samo: Zdovc je bil za plave ne-obhodno koristen. Njegovo delo v obrambi je bilo zares odlično. Odlično je »pokrival« tako Italijana Rivo kot Grka Janakisa. Tvoril je z Draženom Petrovičem odličen bekovski par. Dokazal je, da tudi Jugoslavija lahko odlično brani (Danilovič in Radja sta se pri tem ob Juretu še posebno izkazala). Zdovca je za igro v obrambi pohvalil celo Jack Ramsay, eden najboljših ameriških trenerjev vseh časov. Junak iz Seula Sabonis razočaral Glavni akter olimpijskih iger v Seulu, Sovjet Arvidas Sabonis je v Zagrebu igral skrajno nezbrano, indolentno, neborbeno. Verjetno vsakega ljubitelja košarke je kar prejel obup, ko je gledal tega igralca, ki bi lahko bil zaradi velikega talenta in fizičnih sposobnosti eden naj večjih košarkarjev vseh časov. Njegovo vedenje na tem EP je bilo skoraj »odvratno«. Dražen Petrovič Ko je le hotel, je bil za vse neustavljiv. Njegov košarkarski repertoar je izreden (asistence, meti za dve in tri točke, horok, lovljenje odbitih žog). Očitno pa nastop na tem EP za tega igralca ni bila zadostna motivacija in bi nekdaj igralca »Mister Evropa« lahko imenoval kar »Mister lenoba«. Naša najboljša peterka EP Po velikih prireditvah se navadno sestavlja tudi najboljše moštvo. Tudi mi smo izbrali svojo najboljšo peterko in svojo izbiro bomo skušali tudi utemeljiti. Naša najboljša peterka je naslednja: Petrovič (Jugoslavija), Galis (Grčija), Volkov (SZ), Radja (Jugoslavija) in Di-vac (Jugoslavija). Ti igralci so na posameznih mestih pokazali navječ. Dražen Petrovič je bil sploh najboljši posameznik EP. Tudi brez »srebrnega junaka« Galisa, najboljšega strelca prvenstva, ne gre. Oba igralca sta tipična napadalca, tako da bi bila ta peterka posebno ranljiva v obrambi. »Težko krilo« Volkov in Dino Radja ter Divac naj bi omilila tudi to hibo v obrambi. Drugo peterko Eurobasketa pa bi sestavili takole: Riva (Italija), Marčuli-onis (SZ), Tihonenko (SZ), Ostrowski (Francija), Martinez (Španija). Plavi odlični, večina azzurrov nezadostnih Ne samo za prvo mesto, temveč predvsem za igro si vsi jugoslovanski reprezentanti zaslužijo odlično oceno-Resje, Radulovič, Radovič in Primorac so pokazali nekoliko manj od ostalih, vsi pa so zaslužni za velik uspeh. Drugače velja za italijansko repe-zentanco, ki je ostala brez kolajne in je zato tudi razočarala. Po našem mnenju si zadostno oceno zaslužijo Riva, Dell Agnello in Magnifico. Poglavje zase predstavlja veteran, 38-letni Mike D’Antoni. Pred prvenstvom smo zapisali, da je vključitev tega igralca v reprezentanco opravičljivo, le če Italija osvoji eno od kolajn. D Antoni v Zagrebu sicer m igral slabo. Da pa je trener Gamba pustil doma Gentileja in da je raje 'tz-bral veterana Philipsa, to še sedaj na® ni jasno, (bi) Mednarodni nogometni turnir ob 20-letnici SD Mladost Vozilom iz Nove Gorice prvo mesto Na sliki (foto Pavšič): goriška reprezentanca ZSŠDI V okviru prireditev ob 20-letnici Športnega društva Mladost iz Doberdoba so konec prejšnjega tedna pripravili tudi kakovostni nogometni turnir, na katerem so sodelovale enajsterice Vozil iz Nove Gorice, Slovenskega akademskega kluba iz Celovca, Ronk in goriške reprezentance ZSŠDI. Pobuda, ki so jo uresničili ob sodelovanju ZSŠDI, je povsem uspela. Edina neuglašena nota v tem prazniku športa pa prihaja iz sodniške zveze, ki je »pozabila« na odgovornost in ni poslala na turnir sodnikov. Čudimo se, da sodniška zveza, ki za te usluge zahteva precej denarja (več kot pol milijona lir), za mednarodni turnir, ki sodi med kakovostnejše na Goriškem, pokaže tako malo zanimanja in postavi v težave prireditelje. Ne glede na neljubi dogodek pa so organizatorji dobro speljali turnir, ki je potrdil premoč slovenskih ligašev iz Nove Gorice, ki so pokazali najboljšo igro in imeli v Delalagiču najboljšega predstavnika, ki je v dveh srečanjih dosegel kar 9 zadetkov in bil zato tudi nagrajen. Ob zaključnen nagrajevanju, na katerem je predsednik Mladosti Nordio Gergolet podčrtal pomembnost turnirja, ki je združil slovenske predstavnike iz matične domovine, Italije in Avstrije, so posebno priznanje izročili tudi vratarju reprezentance ZSŠDI Sandiju Gergoletu, kateremu gre precejšnja zasluga, da so slovenski igralci slavili nad Ronkami. Kar zadeva ostale nastopajoče, gre povedati, da so Korošci nastopili s po-mlajeno postavo, reprezentanca ZSŠDI, ki jo je vodil Evgen Ferfolja, je zaigrala dobro predvsem v drugem srečanju, čeprav je treba reči, da je bila v prvi tekmi povsem enakovredna koroškim predstavnikom. Na turnirju je delno razočarala ekipa iz Ronk, ki nastopa v 1. amaterski ligi. Kljub odsotnosti »uradnih« sodnikov so Miloš Devetta, Karel Gergolet in Milan Devetak dobro opravili svojo nalogo in zato ne razumemo protestov nekaterih predstavnikov ekipe ZSŠDI na prvem srečanju proti Saku. (pr) POLFINALNI TEKMI VOZILA - RONCHI 4:1 (2:0) STRELCA: Delalagič (4) in lacoviel-lo. SODNIK: Miloš Devetta. VOZILA: Podgornik, Vodopivec, Pe-jovič, Zulfič, Birsa, Makorič, Hlede, Markič, Delalagič, Bratkič, Dordevič. RONCHI: Cosmini, Giotta, Fontana, Antonelli, Paravano, Simeoni, lacovi-ello, Longo, Zanet, Cimadori. Grassi, Gardenal, Codra. ZSŠDI - SAK 1:2 (1:1) STRELCI: Jagodič, avtogol Štern, Čertov. SODNIK: Karel Gergolet. ZSŠDI: S. Gergolet, Lavrenčič, Colja (Argentin), Devetak, Černigoj, E. Gergolet, F. Sambo, E. Sambo (R. Devetak), Peric, Frandolič (Zavadlav), Cin-gerli. SAK: Dalanovič, Vakotnik, Lus-chnig, Galo, Štern, Weiser, Gregorič, čertov, Pasterk, Urank, Blass. Sadjak, Jagodič, Kančer. FINALE ZA 3. MESTO ZSŠDI - RONCHI 4:2 po 11-metrovkah (0:0) SODNIK: Miloš Devetta. ZSŠDI: S. Gergolet, Zavadlav, Colja, Devetak, L. Frandolič, E. Gergolet, E. Sambo, F. Sambo, H. Kobal, Lavrenčič, Cingerli. Devetta, Peric. FINALE ZA 1. MESTO VOZILA - SAK 9:6 (3:2) Borov odbojkarski začetniški tečaj na »1. maju« Odbojkarsko društvo Bor je v teh dneh že izdelalo pod- • roben program poletnih priprav za svoje ekipe. Letos so v društvu opustili usmeritev, da koncentrirajo vse svoje ekipe v enem samem kraju, opredelili so se tako za razčlenjene priprave, kar seveda terja večji napor, za katerega pa letos računajo, da mu bodo kos. Največ novosti zadeva začetniški tečaj, ki ga bodo od 4. do 12. septembra pripravili kar na lastnem sedežu, namreč v telovadnicah in na odprtih igriščih Borovega športnega centra na 1. maju. Tu bo vadila skupina deklet, ki bodo v prihodnji sezoni nastopile v kategoriji superminivollev, vodstvo pa upa, da se jima bosta pridružili cimštevilčnejsi skupini začetnikov, bodisi deklet bodisi fantov letnikov 1978, 1979 in 1980. Cena tečaja znaša 50 tisoč lir, dnevni program tečaja pa vsebuje poleg jutranjega in popoldanskega treninga (pod vodstvom usposobljenih društvenih trenerjev) še skupno kosilo in organizirano animacijo. Vpi- sovanja so možna na sedežu društva (tudi po telefonu, št. 51377) do 15. julija. Pri Boru so se poizkusno opredelili za samostojen tečaj, kajti udeležba mestnih otrok na tečaju ZSŠDI v Zgoniku, zaradi oddaljenosti kraja od mesta samega, ni bila nikoli zadovoljiva. Zenska članska ekipa (in pa mladinke under 14) bo letos prvič imela priprave na Rogli, kjer se bo mudila od 23. do 30. avgusta. Kot sta poročala odbornika društva, ki sta si prejšnji teden ogledala objekte in ostale strukture, so tam pogoji za vadbo res enkratni, če vemo, da je Rogla sedež priprav raznih prvoligaških klubov in reprezentančnih vrst. Priprave na Rogli je Borovim ekipam v dobršni meri omogočilo mariborsko društvu Paloma Branik, s katerim imajo tržaški odbojkarski delavci že dolgoletne plodne stike. Mladinci pa se bodo na novo sezono pripravljali v Škofji Loki, ki je že tradicionalna Borova »poletna trdnjava«, kateri se v društvu res ne mislijo odpovedati. Kvasovka na pripravah državne reprezentance Biserka Simoneta: Povabilo je bilo povsem nepričakovano Kot smo že poročali, je bila Krasova namiznoteniška igralka Biserka Simoneta poklicana na priprave mladinske državne reprezentance v tehnični center v Fiuggiju, od koder je odpotovala v Scherbourg na mednarodno namiznoteniško prvenstvo Francije. Njen nastop v državni reprezentanci je veliko priznanje za 14-letno igralko, za Kras Globtrade in za ves naš zamejski šport. Biserka Simoneta je nastopila v kategoriji starejših pionirk skupno z letošnjo državno prvakinji Lauro Negrisoli in med posameznicami. Se ti zdi, da imaš srečo? »Da! Lani sem dobila Wilde Card za nastop na državno prvenstvo, zdaj pa so me izbrali v širši krog mladinske reprezentance, v kateri je tudi letošnja mladinska državna prvakinja Alessia Arisi in Cristina Semenza. Povabila sem bila zelo vesela, kajti novica je bila nepričakovana.« Pet dni si bila na pripravah v Fiuggiju... »Treningi so bili trdi, vodi jih nemški trener Ostermann. Vstajali smo ob 6.15, sledil je footing, potem zajtrk. Fantje in dekleta smo trenirali posebej. Zjutraj je bilo dve uri treninga, po kosilu dve uri in pol, zvečer pa smo pol ure vadili samo servise, pol ure je bilo fizične priprave in nazadnje raztezanje. Vsega skupaj je bilo 6 ur treninga.« Kaj pa disciplina? »Tudi disciplina je bila stroga. Iz centra so nas vozili v bližnji hotel na obroke in nazaj brez drugih izhodov. Spanje je bilo ob 22.15. Sobo sem delila z Marzio Pann in Barbaro Semenzo, ki sta tukaj vse leto.« Tvoje prve mednarodne izkušnje? »Bilo je nekoliko začetne treme. Med posameznicami sem igrala s Francozinjo in Finko in zgubila z 0:2, vendar sem se zelo borila. Z Danko sem odigrala tri sete. V ekipnem tekmovanju z Negrisolijevo naju je v prvem kolu izločila ekipa iz ZRN. Konkurenca je bila zelo ostra, med naraš-čajnicami tudi zelo številna, nivo igre pa zelo visok. Sodelovali so igralci iz vse Evrope, pa tudi iz ZSSR, Japonske in Maroka. Negrisolijeva je bila prva, Cristina Semenza in Arisi tretji.« Tvoji vtisi o mestu Scherbourg? »Jih ni. Disciplina je bila še strožja kot v centru. Iz hotela v telovadnico. Komaj mi je uspelo kupiti razglednice.« Najlepši dogodek s tekmovanja? »Zaključni praznik in večerja vseh nastopajočih z nagrajevanjem. Sledil je ples, na katerem sem se spoznala z drugimi igralci.« Še pogled v bodočnost? Ali misliš vztrajati z namiznim tenisom? »DA!!! Vesela sem, da sem bila izbrana v reprezentanco, da sem trenirala v Fiuggiju in da sem tekmovala. V bodoče bi rada trenirala bolje in več.« (J. J.) Na stadionu »Prvi maj« Cicibona prireja nogometni turnir Na stadionu »Prvi maj« v Trstu je te dni v polnem teku nogometni turnir 7:7, ki ga prireja Košarkarki klub Cicibona. Na tem turnirju nastopajo štiri ekipe, ki bodo igrale vsaka proti vsaki. Zmagalo bo seveda moštvo, ki bo osvojilo največ točk. Naj omenimo, da pravice do nastopa na tem turnirju nimajo registrirani nogometaši, sicer pa na tej prireditvi nastopajo večina košarkarji. Nastopajoče ekipe: Bor mladinci, Bor kadeti, Cicibona in Gostje. Prvi tekmi sta bili na sporedu včeraj, drugo kolo bo danes, tretje pa jutri. Prvo srečanje je ob 18.00, drugo pa ob 19.00. (V. Jogan) Na nedavnem občnem zboru pregledali delo v pravkar končani športni sezoni M. Suša: »Še naprej nam bo glavna skrb mlad človek« Za reprezentanco under 16 Tudi borovki Tamara Vidali in Nadja Fučka Junija so se v raznih krajih dežele odvijali treningi za sestavo ženske deželne odbojkarske reprezentance under 16 (letnik 1973), ki bo septembra v Aosti nastopila na Trofeji dežel. Med kandid3tkami ni moglo kajpak manjkati tudi nekaj igralk Bora Friulexport, ki je v tej kategoriji v letošnji sezoni osvojil naslov deželnega viceprvaka. V najožji krog 16 igralk pred zadnjo selekcijo (na začetku jih je bilo po pokrajinski selekciji 34), iz katere bo izšla dvanajsterica reprezentantk, sta se namreč prebili tudi Tamara Vidali in Nadja Fučka (ki sta letos uspešno branili Borove barve v C-l ligi), kar predstavlja za njiju lepo osebno uveljavitev. Upajmo sedaj, da se bosta prebili tudi med dvanajsterico, že sedaj pa jima lahko čestitamo. Ženski košarkarski klub Cimos Senožeče, ki obstaja že dobrih 10 let, je na nedavnem občnem zboru pregledal opravljeno delo v pravkar končani športni sezoni in ga ocenil kot uspešnega, ter si zastavil načrte za delo z mladimi, nadarjenimi in perspektivnimi košarkaricami. Prisotne je pozdravil tudi Marijan Suša, predsednik kluba, in je orisal pomen dela z mladimi, uspehe ter načrte za prihodnost. »Naša dejavnost ni samo usmerjena v doseganje rezultatov na področju košarke, ampak se trudimo, da je vsak mlad človek vsestransko angažiran in obravnavan. Prva naša obveznost je seveda telesnokulturno delo z mladimi, za kar posvečamo posebno pozornost v fazi pionirske selekcije. Pozornost je do vseh deklet enaka. Vsaki je omogočeno, da obišče vsaj dve državi in si s tem širi svoje obzorje in spoznava svet. Brez discipline, tovarištva in seveda rednega obiskovanja treningov pa ne gre,« je dejal Suša. Bi nam številčno predstavili ekipe, trenerje, obisk na treningih... »V tem obdobju smo imeli 10 ekip, ki jih vodi 11 trenerjev. Na treninge je prihajalo 195 igralk in tako opravilo več kot 1500 ur treningov. Odigrale so več kot 200 tekem. Organizirali smo 5 turnirjev, od tega kar dva mednarod-na.« Bogata je tudi mednarodna dejavnost in stiki z zamejstvom. »V začetku oktobra smo v Sežani organizirali 1. mednarodni turnir v košarki za pionirke za pokal Cimos. Udeležile so se ga ekipe iz Italije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Turnir ni bil namenjen doseganju samo tekmovalnih rezultatov, temveč tudi utrjevanju prijateljskih vezi med mladimi Evrope in izmenjavi izkušenj pri delu z mladimi košarkaricami. V Sežano so na pokal Cimos prišle resnično najboljše ekipe pionirk iz Evrope. Na velikonočnem turnirju v minikošarki v Turinu, so Cimosove igralke v konkurenci štirih ekip osvojile drugo mesto in s tem lep športni uspeh. S tega turnirja so se košarkarice vrnile z nepozabnimi spomini gostoljubnih organizatorjev, staršev in deklet iz Turina, bilo je veliko sklenjenih prijateljstev... Bogati dejavnosti smo pridali še en uspešen mednarodni nastop. Na povabilo prijateljskega kluba UDMF JF iz Prage, ki je ob 35-letnici svojega delovanja organiziral turnir za pionirske kategorije, smo odšli na Češko in tu so pionirke in članice osvojile 1. mesto.« Četrto mesto je največji uspeh doslej. Kakšni pa so drugi uspehi? »Z zanesljivo igro in dobrimi rezultati smo potrdili visoko uvrstitev. Peterka trenerja Igorja Medena je močno napredovala, igralke so individualno postale bolj zanesljive, kar se odraža na kolektivni igri in tako smo v letošnji tekmovalni sezoni zasedli 4. mesto v L slovenski košarkarski ligi. Ne moremo mimo uspehov mladink, ki so bile ravno tako četrte v Sloveniji, mlajše pionirke so osvojile 1. mesto v Sloveniji, prav tako smo bili prvi v interligi v minikošarki v Trstu, drugi pa na mednarodnem tekmovanju v minikošarki v Turinu.« Kdo so zaslužni za uspehe v ŽKK Cimos? »Velike zasluge za uspeh članske ekipe in dela celotnega kluba ima tre- ner Igor Meden, ki že 12 let uspešno vodi ekipe, ter igralka Manuela Fe-renčič Meden, pionirka ženske košarke v sežanski občini. Zanimanje in navdušenje med mladimi za košarko je veliko, kar priča tudi podatek o obisku treningov. Obisk na treningih vseh ekip znaša 93 odstotkov. V naše delo so vključeni tudi starši, ki so z našim delom zadovoljni in zato rade volje dopustijo svojim otrokom, da se udejstvujejo pri košarki. Ne gre tudi brez marljivih trenerjev, kot so: Fani Čebron, Mirjam Frankovič Franetič, Gorazd Gabrič, Toni Krt, Jordan Mahnič, Rada Milič, Andreja Perhavec, Sonja Pirjevec in Cveta Sila. Takega uspeha in širine delovanja ne bi dosegli brez pomoči mnogih pokroviteljev.« Upajmo, da boste tudi v bodoče tako in še bolje. Kakšni so načrti? »Načrti so podobni kot do sedaj. Še naprej nam bo glavna skrb mlad človek in njegova telesnokulturna dejavnost v prepričanju, da bo le ta uvrstitev in delo dalo tudi dobre tekmovalne dosežke.« OLGA KNEZ STOJKOVIČ tortni praznik ŠZ Gaja na Padričah je v polnem teku. Na sliki (foto Križ-mančič) trenutek z balinarskega turnirja . obvestila - obvestila - obvestila - obvestila TRENERSKI KOŠARKARSKI AKTIV ZSŠDI vabi vse ljubitelje košarke na predstavitev videokasete »ABC košarke«, ki bo jutri, v četrtek, 29. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Uvodno besedo ob predstavitvi te videokasete bo imel magister košarke Milutin Pavlovič. ŠZ DOM prireja teniški turnir v moški in ženski konkurenci. Tekmovanje bo od četrtka, 6. julija, do petka, 14. julija, v Štandrežu in na Vrhu. Rok za ^is zapade 3. julija. Vpisujejo: ZSŠDI (tel. 33029), Marko Lutman (85348) in Bojan Makuc (20734). SPDT vabi svoje člane, da se čimprej vpišejo na enotedenski tabor v Dolomitih Brente, ki bo od 26. 8. do 2. 9. Vpisovanje je do 30. t. m. v uradih ZSŠDI (tel. 767304), informacije tudi pri vodji pohoda Angelu Kermecu (tel. 44016). ŠD SOVODNJE sklicuje 29. t. m. ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Skupščina sovodenjskih športnih delavcev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD BREG priredi košarkarski turnir 3:3, ki bo trajal do 30. t. m. v dolinskem športnem centru. Za vse informacije telefonirati od 12.00 do 14.00 na št. 228309 ali od 19.00 do 20.00 na št. 228394. ŠD VESNA sklicuje 30. t. m. ob 20.30 v prvem in v 21.00 v drugem sklicanju redni občni zbor, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Križu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, razno ter volitve novega odbora. Vabljeni člani in simpatizerji. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 28. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠZ Sloga v Gospodarski zadrugi v Bazovici seja odbojkarske komisije. Dnevni red: 1. analiza kadrovanja; 2. poletni tečaj v Zgoniku; 3. turnir prijateljstva; 4. razno. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se je na sedežu društva (Vrdelska cesta 7, tel. št. 51377) začelo vpisovanje za začetniški odbojkarski tečaj, namenjen fantom in dekletom letnikov 1978, 1979, 1980. Tečaj bo v Borovem športnem centru na 1. maju od 4. do 12. septembra 1989. Cena tečaja znaša 50 tisoč lir. Dnevni program: 9.00 jutranji trening; 12.00 kosilo; do 15.00 organizirana animacija; 15.30 - 17.00 popoldanski trening in odhod. Možen je prihod otrok v center tudi pred 8. uro (po dogovoru). Rok za vpis zapade 15. julija. ŠZ GAJA obvešča, da sprejema vpisovanja za nočni tek Gaje do 1. 7. 'ter eno uro pred startom na športnem objektu na Padričah (tel. 226115) od 18. do 20. ure. Vabljenil Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir: v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno 25.000.- din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000 - din, letno 240.000.- din. Naročnina plača.-na vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja ZTT [^Tdil Član italijanske intiskap^Trs, (^fj -»J— 28. junija 1989 Amazonski pragozd ne sme zasenčiti zaščite ozonosfere BRUSELJ — Obstoj našega ekosistema je odvisen od uspešnega boja proti redčenju ozonosfere in le v manjši men od zaustavitve prekomernega krčenja amazonskega pragozda. To je izjavil francoski oceanograf Jacgues Yves Cousteau ob podelitvi častnega doktorata na flamski univerzi v Bruslju. Eden največjih raziskovalcev »sveta tišine« je spregovoril o katastrofalnih posledicah, ki bi jih imelo nadaljno redčenje plasti ozona. Zmanjkal bi najboljši naravni filter, ki preprečuje ultravioličnim žarkom, da bi z vso svojo jakostjo dosegli zemeljsko površje. Če bi se to zgodilo, bi po Cousteaujevih besedah to najprej občutil fitoplankton, ki je še bolj kot suhozemske rastline glavni nosilec fotosinteze na našem planetu, v bistvu spreminja ogljikov dioksid v kisik in hranilne snovi. Če bi se torej zaradi pretiranih ultravioličnih žarkov znižala koncentracija fitoplanktona, bi se v zemeljskem ozračju povečal ogljikov dioksid. S tem bi se povečal učinek tople grede, na planetu bi se zvišala povprečna temperatura, začel bi se taliti polarni led, morje pa bi preplavilo priobalna -območja. Višja temperatura bi obenem povzročila katastrofalne klimatske posledice, da bi življenje postalo skrajno kočljivo. Amazonski pragozd je nedvomno pomemben zaradi bogastva svoje favne in flore in ne ker nekateri trdijo, da so to pljuča našega planeta, pljuča se po Cousteaujevih trditvah nahajajo v oceanih srednjih in visokih zemljepisnih širin. Pragozd je treba vsekakor zaščititi, a ne z uvoženimi koncepti, zaščita mora izhajati iz notranjosti, iz ljudi, ki živijo na tem območju. Cousteau se je zavzel za pravi »družbeni pakt«, ki predvideva objavo priročnikov o zaščiti okolja v najrazličnejših jezikih, vključno s tistimi, ki so v rabi v državah v razvoju. Sovjetska mornarica nadaljuje s pomirjujočimi izjavami Poškodovano jedrsko podmornico SZ bodo danes privlekli v Severomorsk MOSKVA — Danes bodo v Severomorsk, oporišče severnomorskega sovjetskega brodovja nedaleč od Murmanska, privlekli v ponedeljek poškodovano jedrsko podmornico. Kot je izjavil ža agencijo Tass načelnik generalštaba sovjetske mornarice admiral Konstantin Makarov, se ohlajevanje poškodovanega reaktorja nadaljuje brez zapletov, stopnja radioaktivnosti na krovu pa je »v mejah predpisanih norm«. Trgovsko ladjo, ki je pomagala s svojimi črpalkami hladiti reaktor, je sedaj zamenjala oskrbovalna ladja Ka-rabah. Podmornico sedaj s hitrostjo osmih vozlov vleče proti Severomorsku. Makarov je zanikal, da bi na krovu podmornice izbruhnil požar. Dim, ki so ga opazila zahodna letala, so le izpušni plini obeh pomožnih dizelskih motorjev. Načelnik generalštaba je tudi navedel, da ima podmornica »častitljivo starost« saj je med prvimi sovjetskimi jedrskimi podmornicami. Po podatkih NATO so podmornice razreda echo-2 dolge 118 metrov, široke 9,8 metra, njihov deplasma pa je 5.800 ton. Poganja jih jedrski reaktor z dvema plinskima turbinama, ki omogočata hitrost 20 vozlov na površini in 22 vozlov pod morjem. Oborožene so z osmimi raketnimi cevmi za manevrir-ne rakete SS-N-12 dometa 550 kilometrov, ki lahko imajo konvencionalno ali jedrsko konico. Poškodovana jedrska podmornica v Barentsovem morju preden jo je v vleko prevzela pomožna ladja Karabah (Telefoto AP) Po nepodpisanem premirju se Jonas Savimbi noče odpovedati Angoli in vodstvu UNITA JAMBA — Šef angolskih upornikov UNITA (Nacionalne Zveze za popolno neodvisnost Angole) Jonas Savimbi je včeraj demantiral vest, da se pripravlja na odhod v izgnanstvo. Po štirinajstih letih nepretrgane državljanske vojne, ki je pustošila prifrontno državo, sta si v minulem tednu segla v roko Savimbi in predsednik Jose Edu-ardo Dos Santos. Skupaj sta se domenila za premirje, ki traja že štiri dni. »Če premagamo človeka, ga pošljemo v izgnanstvo ali pa ga ubijemo,« je izjavil Šavimbi, ki je misli dodal še pojasnilo, »če pa ga ne premagamo, ga tudi ne moremo izgnati iz države.« Tako je šef gverilcev, ki se več kot deset let borijo proti redni vojski marksistične vlade v Luandi, ponovno potrdil svoje stališče, da ne namerava zapustiti države, v tako kritičnem trenutku. Premirje, ki je tako pomembno za Angolo, je rezultat dolgih diplomatskih priprav, ki so dosegle višek na četrtkovem vrhu osemnajstih afriških voditeljev v zairskem mestu Gbadoli-te. Vrh bo nedvomno ostal zapisan v zgodovini afriškega političnega življenja, saj sta se prvič sestala dolgoletna antagonista Savimbi in Dos Santos. Oba sta pristala na premirje na besedo, saj nista podpisala nikakršnega dokumenta, kar pa seveda ni bistveno. Po zasedanju so nekateri viri posredovali vest, da bo v zameno za pogajanja moral Savimbi v »prostovoljno izgnanstvo«, šef UNITA pa je rekel, da bo zapustil Jambo, in vodstvo gverilske organizacije, šele takrat, ko bodo to zahtevali njegovi somišljeniki, oziroma takrat, ko bo na njegovem mestu kak drug politični voditelj. Savimbi je tudi dokaj optimistično ocenil rezultate pogajanj, ki bi lahko privedla do zaključka državljanske vojne, ki traja, odkar se je Angola osamosvojila. Savimbi lahko računa na podporo • ZDA in je pripravljen na kompromise, pri tem pa zagotavlja, da bodo člani UNITA ostali samostojni in ne bodo stopili v MPLA, v stranko, ki vlada v Angoli. Srečko, ki je vredna dve milijardi lir so prodali v Milam RIM — Veliko hrupa za nič, trdijo člani distribucije FIT, ki skrbi za preprodajo srečk vsedržavnih loterij. Srečka serije AS 66031, ki je neznanemu šrečnežu prinesla v žep čisti dve milijardi lir loterije v Monzi, je šla redno v prodajo, vendar v Milanu in ne v Turinu, kot so izjavili takoj potem, ko so jo izžrebali. Srečka je spadala namreč k snopu neprodanih listkov, ki so jih zato »preusmerili« v Milan, kjer so v trafikah ostali brez srečk. Sreča, ki je dokaj kratkovidna dama, je zato osrečila neznanega kupca, ki je stopil v trafiko na milanskem drevoredu Corsica in si je poleg rednega nakupa privoščil še srečko. Lastnik trafike Enzo Scoilo ima dokaze, da so srečko res odtrgali, poleg tega pa pravi, da jo je menda kupil neki moški srednjih let, urejene zunanjosti in elegantno oblečen, ki naj bi mu tudi rekel, da se bo pod večer vrnil v trafiko in kupil še ostale srečke. Pa še to, moški naj bi mu namignil tudi nekaj o morebitnem »spominčku«, če bo med srečnimi dobitniki. Slednja podrobnost je sicer nekoliko sumljiva, opis srečneža pa prav tako, še posebno v luči vsem znanega dejstva, da je bila srečka vredna 2 milijardi lir med zadnjimi, ki so šle v prodajo, in bi lahko celo ostala v žepu lastnika milanske trafike. V Krasnaji zvezdi osmrtnica mladega sovjetskega vohuna MOSKVA — Glasilo sovjetskega obrambnega ministrstva Krasnaja zvezda ponuja danes bralcem nadvse nedoumni nekrolog: pod fotografijo mladeniča črnih las in črnih oči je napisano, da je 22. junija v starosti 32 let nenadno umrl Minail Jevgenjevič Orlov (Glenn Michael Souther), po poklicu nič drugega kot »sovjetski obveščevalec, sodelavec Komiteja za državno varnost«. Mladi junak je posvetil vse svoje življenje temu, da bi preprečil jedrsko katastrofo. »Dlje časa je izvrševal odgovorne naloge in mnogo prispeval za zavarovanje državne varnosti Sovjetske zveze,« mu v spomin piše vojaški dnevnik ter dodaja, da je ta naloga zahtevala od Orlova-Soiitherja »ogromno osebne hrabrosti in žrtvovanja vseh fizičnih ter duševnih moči«. Kolegij KGB in delovni tovariši mu poklanjajo še vrsto ganljivih besed. Kdo je skrivnostni Orlov? Kako in zakaj je umrl tako mlad? Genadij Gerasimov, načelnik uprave za informacije v zunanjem ministrstvu, je danes seveda bil pripravljen na takšna vprašanja ameriških in drugih zahodnih dopisnikov. Kot da gre za povsem nepomembno zadevo, je navrgel nekaj življenjskih podatkov o njem: leta 1978 je v ZDA končal univerzo, postal je izvedenec za nabavo ameriške vojaške mornarice, služil je v njenem šestem ladjevju, med drugim na letalonosilki Nimitz, bil osebni fotograf poveljnika ladjevja, hkrati pooblaščen za stike z javnostjo (puhlic relations). Na vseh dolžnostih je deloval kot sovjetski obveščevalec. Lahi 4. avgusta je eden namestnikov Gerasimova na podobni tiskovni konferenci sporočil, da je prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR odobril politično zatočišče nekemu državljanu ZDA, ki so ga tam oblasti preganjale, češ da je ruski vohun. Gerasimov pa danes m hotel nič več vedeti o tem sporočilu, češ da takrat ni bil v Moskvi, pa ne ve, ali je šlo za istega Orlova-Southerja... Za nadaljevanje špijonske zgodbe so zdaj na vrsti washingtonski viri. ANTON RUPNIK Pisatelj Rugova o stanju na Kosovu pred proslavo BONN — Predsednik Združenja književnikov Kosova Ibrahim Rugova je za zahodnonemški tednik Der Spiegel izjavil, da »se bodo Albanci uprli, če bo Srbija nadaljevala s poskusi zatiranja njihove narodnostne identitete«. Rugova je dejal, da »opozarja Srbe, naj ne pozabijo, da so tudi majhen narod, in da se je v preteklosti vsak poskus majhnega naroda, da bi odigral vodilno silo na Balkanu, končal z njegovo tragedijo.« Na vprašanje zahodnonemškega novinarja, kaj je s 40 tisoč Srbi, ki naj bi jih bili po njegovih besedah s Kosova »domnevno pregnali«, je Rugova odgovoril, da je to laž in menil, da ni nikoli manjkalo »sosedskih prepirov, ne med Srbi ne med Albanci. Srbi ne morejo dojeti, da tudi Albanci zavzemajo vodilne položaje. Hočejo ustaviti čas,« je dejal kosovski avtor. Na vprašanje, kaj meni o »trditvah srbskih časopisov, da si Kosovo prizadeva za večjo avtonomijo, da bi se priključilo LR Albaniji«, je Rugova odgovoril, da je to »stara propagandna pravljica«. Večina Albancev na Kosovu je sprejela vključitev v jugoslovansko zvezo, je dejal Rugova in dodal: »Če se bo nadaljevalo zatiranje, potem bo narod poskušal najti izhod.« Za praznovanje 600. obletnice je Rugova dejal, da je izzivanje in popolnoma srbska, šovinistična proslava. Na vprašanje, ali se boji morebitnih »krvavih spopadov med Srbi in Albanci«, je dejal, da je treba pomisliti na milijon »nabrušenih« Srbov in dodal, da ne bo manjkalo »pitja in hvalisanja«. V takšnem ozračju pa lahko že napačna beseda učinkuje kot iskra v sodu smodnika. »Albanci so že merili na Srbe. Ali se pripravljate na državljansko vojno?« je bilo naslednje vprašanje. »Ljudje ne vidijo, nobenega izhoda več. Pri protestih je pač tako: če ostajajo brez odmeva, je treba glasneje vzklikati,« je odgovoril Rugova. Obtožil je celo »sile v Jugoslaviji«, da si želijo terorističnih akcij na Kosovu, kar bi bilo zanje opravičilo za okrepitev represalij... Zaradi posilstva šesterica za 45 let v zapor CAGLIARI — Sodišče v Cagliariju je obsodilo šest posiljevalcev na skupno 45 let zapora, ker so v noči med 17. in 18. julijem pred dvema letoma v njenem stanovanju v Villa-cidru (Cagliari) najprej na brutalen način posilili 41-letno Čehoslovaki-njo in jo nato še oropali. Tako je bil na 10 let zapora obsojen 24-letni Giampiero Sulcis, njegov 21-letni brat Giancarlo, 25-letni Gianfranco Carta in 21-letni Antonio Porta so bili obsojeni na 9 let, na 5 let zapora je bil obsojen 43-let-ni Giovanni Farigu, 25-letni Gio-vanni Locci, ki je s svojim priznanjem omogočil, da so dogodek sploh pojasnili, pa je bil obsojen na 3 leta in 6 mesecev zapora. Sodili so tudi 51-letnemu Giovanniju Colluju, katerega pa so zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Tožilec je zahteval skupno 55 let zapora, obramba pa je že napovedala priziv. Vedno več Turkov beži iz Bolgarije ŽENEVA — Po podatkih turških oblasti naj bi si že preko 72 tisoč bolgarskih državljanov turške narodnosti poiskalo zatočišče v Turčiji, da bi se tako izognili preganjanju, kateremu je izpostavljena turška manjšina v Bolgariji. Te podatke je Ankara posredovala Organizaciji združenih narodov za begunce v Ženevi. V tem sporočilu je tudi rečeno, da se dnevno iz Bolgarije izseli približno 4 do 5 tisoč Turkov. Pritisk Bolgarije nad 1,5-mili-jonsko turško manjšino, ki jo v bistvu priganjajo, naj se izseli, je včeraj obsodila tudi Bela hiša. Pri padcu letala trinajst mrtvih TAIPEI — Trinajst oseb je umrlo, ko je zaradi okvare na motorju včeraj strmoglavilo letalo formoške letalske družbe na jugu For-moze. Do nesreče je prišlo le dve minuti po vzletu letala z letališča Kaoshiung. Na krovu je bilo 13 oseb, od katerih je en potnik nesrečo preživel. Trinajsta žrtev včerajšnje nesreče pa je bil neki delavec, ki je delal v bližini zgradbe, v katero je treščilo letalo cessna C-404. Letalo se je po trčenju vnelo. V zvezi z včerajšnjo nesrečo velja povedati, da je to prva nesreča kakega letala družbe Formosa Airlines v njeni 22-letni aktivnosti.