Odmera davka iz kmetijstva in olajšave Vm vač oMnov poatavlfa vpraaanja, zaka| »o «• tako močno povačala obvaznoatf iz kmatijatva. Uogtavl|amo, da ]• blto ob apra|aflian|u apramamb kataatrakaga do-hodka I« pramalo povadanaga, zato žalimo v Javni trlbunl a tam ponovno aaznaniti občan« in kmata. Za v latu 1976 j« bilo v raaolucl|i o akupnl politiM akonomakaga In aoclalnaga ra-zvo)a mad drugim doloiano, da aa v okviru Jugoslavi|a izvad« nov kataMraki doho-dak. Vnapra) pa na| bi m obtlkoval •ictam atalna valorizacija kataatrakaga dohodka. Na to| podlagi Ja bil v Mfh 1977 in 1978 fzvraan novi Izračun kataatrakaga dohodka, v latu 1963 pa apr«l«t madrapubliaki dogovor o valorlzaci|i kataatrekaga dohodka (Uradni liat SFRJ, it. 4/63), h kataramu J« priatopila tudi SR Sk>vani]a. Ker Je bila veljavnost dogovora vezana na podpis dogovora s strani pooblaščenih pred-stavnikov skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, ta paje bil zaključen v decerrv bru 1982 in objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 4 z dne 28. januarja 1983, so bila temeljna merila za vatorizacijo katastrskega dohodka, ki so sestavni del dogovora, pripravljena šele sredi Ieta1983. Glode na navedeno stanje tudi ostale republike in pokrajini (z izjemo SR Makedonije) va-lorizacije niso izvedle za leto 1983, pač pa so šete konec leta 1983 sprejele valorizacijske količnike. V zaključnih dokumentih zveznih družbenih svetov za vprašanje ekonomske stabilizacije je kot osnova za obdavčevanje dohodkov iz kmetijstva dotcxien katastrski dohodek. Za ob-davčevanje dohodkov, dosežemfi s proizvcx)njo, ki ni v večji meri ali neposredno vezana na obdelavo zemljišč, pa po sistemu dejanskega dohodka. Na navedenih dokumentih temeljijo tudi v osnutku medrepubliškega dogovora o usklajevanju davčnega sistema predlagane re-šitve. Realnejše obdavčevanje po katastrskem dohodku naj bi zagotovil že sprejeti dogovor o valonzaaji katastrskega dohodka. Na podlagi teh dokumentov in Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS. št. 23/72) je skupščina SR Slovenije dne 28.3.1984 sprejela odtok o valorizaciji kata-strskega dohodka. Katastrski dohodek se je valonziral s kolicniki, ki jih je v skladu z odkjkom predpisal Izvršni svet SkupšSine SR Stovenije. Oba dokumenta sta objavljena v Uradnem listu SRS, št. 1 0/84. Količniki valorizacije — povečanja katastrskega dohodka, ki je bil ugo-tovljen z izračuni leta 1978 in objavljen v Uradnem listu SRS, št. 8/78, so naslednji za: njive 4,64 vrtove 4,24 sadovnjake 4.20 vinograde 3,46 travnike 4,30 pašnike 3,24 trstičjo 3,03 gozdove 4,30 Skladno z revalorizacijo katastrskega dohodka je bilo predvidteno, da se uvedejo davčne olajšave za tiste kmete, ki se vključujejo v tržno proizvodnjo in svoje presežke organizirano prodajajo preko organizacij združenega dela. S tem bi bilo doseženo, da tisti, ki zemlje ne obdeluje, plačuje bistveno večji davek. Po dogovoru o usklajevanju davčne politike za leto 1984 je bilo že predvideno, da bodo vsi kmetje, ki se vključujejo v družbeno organizirano tržno proizvodnjo in izpolnjujejo obvsznosti planov, deleini davčnih olajšav. Zato je občinska skupščina dne 19. julija 1984 sprejela spremembo odloka o davkih ob-ftanov. Merila za davčne olajšave v odloku so pripravili nosilec planiranja v kmetijstvu, to je KZ Medvode z ustreznimi, za kmetijstvo pristojnimi organi in svetom za družbenoekonom-ske odnose v kmetijstvu pri SZDL. Davčne olajšave se priznavajo za oddano živino, mleko, žito, krompir, vrtnine in seno. Priznajo se v odstotku od odmerjenega davka glede na oddane količine. Od večjega kata-strskega dohodka je potrebno oddati večje kolitine pridelkov. V tabeli prikazujemo predpi-sane olajšave v odloku (Uradni list SRS, št. 27/84). a) živina katastr. dohodek negozdnih zemljišč din za oddano količino živa teža ton do 20.000 0,5—1 1—1.5 1.5—2 . nad2 20.000— 50.000 1—1,5 1,6—2 2—2,5 nad 2,5 50.000—100.000 1,5—2 2—3 3—4 nad 4 ______nad 100.000________2—3_________3^4_________4rzOL___________HMJ> znaša znižanje davkov v %__________________30___________40___________50_____________60 b) mleko katastr. dohodek negozdnih zemljišč za oddano količino v 000 I din________.___________________________________________________________ do20.000 2—4 4—10 10—15 nad 15 20 000— 50 000 4— 8 8—15 15—20 nad 20 50.000—100.000 8—12 12—20 20—30 nad 30 _ __ nad 100 000_______12—20_______20—30_______30—40_________nad40 znaša znižanje davkov v%__________________30___________40___________50_____________60 c) žito katastrski dohodek negozdnih zemlpšč ' za oddano količino v kg din_______________________________;____________________________________ do 20.000 20.000— 50.000 50.000—100.000 nad 100.000 400—500 500—1000 1000—1500 nad1500. 500—1000 1000—1500 1500—2000 nad 2000 1000—1500 1500—2000 2000—3000 nad3000 1500—2000___2000—3000 300Q^tOOO nad 4000 zna^a znižanje davkov v %__________________20___________30___________40_____________50 d) krompir katastrski dohodek negozdnih zemljišč za oddano količino v I din___________________________________________________________________ do20.000 3—5 5—8 8—12 nad 12 20.000—50.000 5—8 8—12 12—16 nad 16 50.000—100.000 8—12 12—20 20—25 nad 25 _______nad 100000_______12—16_______16—25_______25—30_________nad30 znaša znižanje davkov v % 20 30 40 50 e) vrtnine katastrski dohodek negozdnih zemljišč za oddano količino v t din do 20.000 2—3 3—6 6—10 nad 10 20.000—50.000 3—6 6—10 10—15 nad15 50.000—100.000 6—10 10—15 15—20 nad 20 ______nad 100.000_______10—15_______15—20_______2Jh=25________ nad25 znaša znižanje davkov v %__________________20___________30___________40_____________50 f) seno , katastrski dohodek negozdnih zemljišč za oddano količino v t djn_______________________________________________________________' do 20.000 3—5 5—10 nad 10 20.000—50.000 5—10 10—15 nad 15 50.000—100 000 10—15 15—20 nad 20 ______nad 100.000_______15—20 20—25______________________Q§dj2§ znaša znižanje davkov v %___________________10___________20^___________________________30 Občinska uprava za družbene prihodke v letu 1984 ni mogla upoštevati določil Odloka o ¦ davčnih olajšavah za oddajo tržnih pridelkov, zaradi zelo zahtevnega prilagajanja novim predpisom. Upoštevane pa bodo trine olajšave v Jetu 1985 tudi za lansko teto. V tistih prima-rih, ko jih Se nismo upoštevali in bi jih morali, bomo izvrSili ustrezne popravke. Celoten po stopek je zelo obsežen in izredno komplidran. Obdelati je bilo potrebno 26.000 posestnih li-stov, ki stno jih prejemali od Mestne geodetske uprave do julija meseca, naša uprava pa jih je obdelala do septembra meseca lanskega leta. Konec oktobra smo prejeli prve podatke o sklenjenih pogodbah za oddajo trznih presež-kov preko ktnetijske zadruge Medvode, s katero sodeluje večina kmetov naše občine. Za-radi sprememb katastrskega dohodka je bilo potrebno spremeniti vse cenzuse, ki so vezani na zneske in tudi sklepe o obračunavanju in plačovanju prispevkov skupnosti pokojnin-skega zavarovanja in zdravstvenega varsfva. Stopnje teh pnspevkov so morale sprejeti skupšfine skupnosti obeh samoupravnih interesnih skupnosti, te pa so uskladile stopnje Sele v mesecu oktobru. Vsi postopki odmere so se zavlokli do konca leta 1984. Pri tem pa so nastopile največje težaveza odmero pri avtomatski obdelavi podatkov, ki jo opravlja za našo davčno upravo mestna služba za avtomatsko obdelavo podatkov. Potrebno je bilo izdelati nove računalniške programe, jih testirati na različnih obCinah in šete potem smo lahko začeli z odmero. V tem času smo prejeli od KIT KZ Medvode tudi po-ročilo o izvršenih pogodbemh obveznostih prodaje tržnih presežkov. Da bi se izognili dvoj-nemu delu, smo izključili iz odmemih odločb otajšave za tržno proizvodnjo po planskih ob-veznostih za leto 1984, ker smo menili da bo dvojno delo še podaljšalo postopek odmere za leto 1984. To so razlogi, da je odmera za leto 1984 izvršena šele v začetku leta 1985. Izdane odločbe ne vsebujejo olajšav, zavezali pa smo se, da bomo v roku enega meseca izvršili izračun olajšav tako za naložbe, kot tržno proizvodnjo. To smo tudi opravili, tako da bomo pri na-slednji !l. akontaciji za leto 1985 upoStevali olajšave za leto 1984 in pri III. in IV. akontaciji olajšave za planirane količins oddanih tržnih pridolkov. Iz analize olajšav pa lahko ugotovimo naslednje: — 293 kmetov je koristilo olajšave za naložbe v stroje in mehanizacijo in ne morejo kori-stiti olajšav za prodajo tržnih pridelkov — 267 zavezancev ni oddalo dovotj pridelkov glede na njihov katastrski dohodek in zato ne prejmejo nobenih olajšav — 158 kmetov pa je oddalo dovolj tržnih pridolkov in je prejelo davčne olajšave v viSini 760.259 din Primerl izračuna olajiav za trtno proda|o ao takinlla: 1. Kmet A. A., ki je poko|ninsko in invalidsko zavarovan, iz kmetijske dejavnosti ima kata-strski dohodek negozdnih zemljišč — 208,790 din. Zemljišče leži v skupini 1 a katastrskih občin in je pradpisana stopnja občinskega davka 13%. Izraiun davka: 208.790x 13%= 27.143 din davka Izračun olajiav*: A. A. je oddal 6.250 kg žita, za kar mu pripada olajšava v višim 50 % odmerjenega davka, karznaša 13.572 din. Pri temjepotrebnopoudariti, da je obveznost oddaje za katastrski dohodek nad 100.000 din oddaja najmanj 1.500—2000 kg žita za naj-nižjo 20% olajšavo in nad 4.000kg za olajšavo 50% od odmerjenega davka. 2. Kmet S. F. je upokojen iz kmetijskega zavarovanja in se mu poleg davka za 1 a skupino katastrskih občin odmerja dodatni 13-odstotni davek. Katastiski dohodek negozdnih zem-Ijiši je 255.837 din. Izračun davka: 255.837x26% = 66.518 S. F. Jcoddal: 3.620kg živine in je olajšava 30% od odmerjenega davka 12.9931 mleka in je olajšava 30% od odmerjenega davka 1.150kg žita in je olajšava 0% od odmerjenega davka Izračun olajiava: Skupaj se odmerjeni davek zniža za 70% in znasa od 66.518 dinarjev odmerjenega davka skupaj 46.563 din. Pri tem so obvezne količine oddanih trinih pridelkov za katastrski dohodek nad 100.000 din naslednje: — za živino 2 do 3 tone za 30% olajšava, nad 5 ton za 60% olajšave — za mleko 12 do 20 tisoč litrov za 30% olajšave nad 4011 za 60% olajšave — za žito 1,5 do 2 tone za 20% olajšave, nad 4 tone za 50% olajšave Navedem kmet je oddal premalo žita za predpisani katastrski dohodek, vendar tudi sicer ne bi prejel olajšave za oddano žito, ker je izkoristil maksimalni odstotek olajšave. Ta pa ja za tržno proizvodnjo 70%. 3. Kmet Č. V. ima katastrski dohodek 55.398 din. Oddal je 924 kg živine in 2.9561 mleka. Olajšave mune pripadajo, kerje gJede na višino katastrskega do.hodka oddal premalo binih presežkov. Za to višino katastrskega dohodka bi moral oddati 1,5 do 2 tone živine, da prejme olajšavo v višini 30% in 8 do 12 tisoč litrov mleka, da lahko prejme 30% olajšave. Iz navedenih primerov je mogoče ugotoviti, da predpisane davčne olajšave za prodajo kmetijskih pridelkov različno delujejo pri posamežnih kmetih. Naloga kmetijskih strokovnja-kov in delavcev uprave za družbene prihodke je, da natančno analizirajo delovanje davčnih olajSav za zavezance iz kmetijske dejavnosti in pripravijo ustrezne spremembe, kolikor bi bile pctrebne. B. M.