Štajerski TEDNIK TRGOVINA BAR 5 DISKONTNA RAZPRODAJA DAN z BANJALUŠKIMI in SARAJEVSKIMI ČEVAPČIČI petek, 23. SEPTEMBER 2022, od 9. ure dalje - PORCIJA EVAPIEVV aEPINJI ZA SAMO 3,00€ Praznik PASULJA in GOLAŽA petek, 23. in sobota 24. SEPTEMBER 2022 - V¢N΄NÞ$*a_N΄NÞ΄$N¢_ONTNE PRODAJE PO Petek, 30. SEPTEMBER 2022, od 9. ure dalje - PROMOCIJA JEDI NA΄àaNt - GOaAà z GOVEDINO + LEPINJA - P¢¶a]΄Ɗ΄΄ſƂĎņåŃĎœŜ΄΄ĮåőĀƞƂƍņo ƍņo ņ slanino + LEPINJA 2,00€ ͬƵĎă΄ƵƂƊƖ΄ĈƂƞLjijœƊņijĮ΄ƊʼnåĈŜʼnĎĈŜƵ, džåőƂdžœŃĎœij΄ƂijĀŃij΄ijdžĈĎʼnņij͚΄ džåőƂdžœŃĎœå΄džĎʼnĎœŃåƵå͚΄͛ͭ 1,00€ 2,00€ Politika Kidričevo z So podeželskim občinam šteti dnevi? Radko Polič - Rac Slovo edinstvenega slovenskega igralca 22. SEPTEMBER 2022 št. 38 Od 23. 9. SPORED -40 % COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Stran 5 EVENT DAYS Ptuj, petek, k 23 23. septembra b 2022 petek, 23. 9. 2022 LLetnik ik LXXV z ššt. 74 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Majšperk z Ureditev pokopališča na Ptujski Gori razdvaja krajane Tujek v prostoru ali umetnina? d TV-spore do 29. 9. 2022 Aleš Bravničar Prikupni navihanček, na naslovnici z mamo Mirjam Levstik, je danes priznani umetnik. Ureditev parkirišč z žarnim zidom na Ptujski Gori je končana. Osredje žalnega prostora je zavzela več kot sedem metrov visoka skulptura, poimenovana Covid-19 z zapovedjo – Tu ostani! Umetniško delo odraža duh časa, pravi umetnik, a nekateri so prepričani, da je spomenik covidu vendarle pretiran in da njegova umestitev ni primerna. Več na strani 3. Pop TV in Kanal A Znani obrazi informativnega programa se vračajo! Aktualno Podravje z Starostniki: »Tukaj smo in ne bomo še vsi kar takoj pomrli!«  Stran 2 Podravje Ormož z Izguba letnega kopališča letos manjša kot lani  Stran 4 V središču Majšperk z V Stopercah letos prvič brez prvošolčkov Aktualno z V središču z Haloze potrebujejo predvsem uspešnega tržnika Nedonošenčki so posebni otroci petkova izdaja  Strani 6 in 7  Stran 2 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Strani 6 in 7 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si  Stran 5 Foto: ČG Politika Ptuj z V Žabji vasi v planu izgradnja 19 novih hiš Štajerski TEDNIK petek, 23. 9. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 Podravje z Težave starostnikov so kompleksne stran 2 petek z 23. septembra 2022 Haloze z Za vzpostavitev in promocijo turistične destinacije 360.000 evrov »Tukaj smo in ne bomo še Haloze potrebujejo predvsem uspešnega tržnika vsi kar takoj pomrli!« Potem ko se je popolnoma izjalovila ideja o interesni zvezi haloških občin (IZHA) pod taktirko Slavka Podbrežnika DobNeverjetna zgodba iz celjske bolnišnice o zamenjavi identitete dveh pacientov je odprla številne dileme. Ključna je seveda, kako bi ta katastrofalni in tragični scenarij lahko preprečili. Prepoved obiskov, ki je zadnje tedne veljala v številnih zdravstvenih ustanovah, je eden izmed razlogov za nastali zaplet. Izkazalo se je, da je tovrstna izolacija od zunanjega sveta za dementne in nekontaktne paciente izjemno rizična. Foto: ČG Uporaba zapestnic kljub morebitnim pomislekom okrog »označevanja« prispeva k večji varnosti in minimalizaciji možnosti za zamenjavo identitete. Predstavniki Srebrne niti, združenja za dostojno starost, javnost konstantno opozarjajo na neprimerno in vedno slabšo zdravstveno oskrbo predvsem starejših. Predsednica združenja Biserka Marolt Meden se je odzvala tudi na zadnji tragičen primer zamenjave identitete dveh pacientov. Ta je posledica zmote in več med seboj povezanih sistemskih napak, ki bi jih lahko preprečili. Na ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je naslovila konkretne zahteve. Prva je zahteva za takojšnjo odpravo prepovedi obiskov v bolnišnicah za vse starejše paciente, še posebej tiste z demenco, ki ne zmorejo sami izraziti vseh svojih občutij, potreb, pričakovanj … Obenem kot predstavnica starejše populacije Marolt Medenova predlaga, da vsi aktivno vključeni v obravnavo starejših pacientov opravijo izobraževanja o komunikaciji. Ministra je – prav tako v luči zadnjega dogodka iz SB Celje – opozorila še na sporne prakse sanitetnih prevozov, pomanjkanje prisotnosti zdravnikov v domovih za starejše ipd. Diskriminacija starostnikov? V Srebrni niti opozarjajo na porast starizma in celo diskriminacije zaradi starosti: »Med drugim smo že pred časom zahtevali, da neodvisna komisija razišče tako imenovano »triažiranje« v času epidemije covid-19 v domovih starejših oziroma omejevanje dostopnosti do bolnišnične obravnave, ki je privedlo do številnih nepotrebnih smrti starejših. Nič se ni zgodilo.« Razpolagali naj bi s tehtnimi dokazi za tovrstno neustrezno obravnavo starejših. »Še vedno pričakujemo, da bo problem triažiranja in presežnega števila smrti v domovih starejših v času epidemije raziskan in da bodo odgovorni tudi ustrezno sankcionirani,« dodaja Biserka Marolt Meden. Ena izmed skrbi starejših, ki se je v zadnjem času le še okrepila, je slabitev javnega zdravstva in porast komercialnih zavarovanj, kar Medenova dojema kot nesprejemljivo: »Zelo nas skrbi napovedana gradnja prve zasebne bolnišnice, ki naj bi jo dejansko postavili z našimi javnimi sredstvi. Opozorila o plazeči privatizaciji zdravstva se uresničujejo in nas zelo skrbijo. Bomo imeli dvoje zdravstev: eno za bogate in drugo za revne?« Dženana Kmetec nika, ki naj bi pomenila zagon haloškega turizma, se je pet haloških občin z enakim ciljem povezalo v dveh projektih Las-a, ustvarilo destinacijo Vizit Haloze, trženje pa zaupalo Zavodu za turizem iz Rogatca. Obdobje črpanja evropskega denarja, namenjenega tako turistični infrastrukturi kot promociji dežele, pa se počasi izteka. Občine so skupno iz razpisov LAS Haloze za projekta Turistična destinacija Haloze in Promocija turistične destinacije Haloze ter z dodatkom iz lastnih proračunov zagotovile 360.000 evrov. Za ta denar so vzpostavile enotno blagovno znamko in spletno stran Visit Haloze, uredili so nekaj pohodnih in kolesarskih poti, usposobili nekaj vodnikov, izdelali promocijske filmčke in tiskani vodnik ter zemljevid kolesarskih poti, oglase, promocije ... Do maja 2023, ko se izteče obdobje financiranja, pa imajo v načrtu še nabavo pametnih klopi, turističnih daljnogledov in pitnikov. Lani prodali za 8.000, letos do poletja le za 1.750 evrov paketov Destinacija Visit Haloze povezuje več haloških ponudnikov; trenutno je za nočitve na voljo 17 objektov, cene pa se gibljejo od 35 do okoli 160 evrov na noč, odvisno od vrste in opremljenosti objekta. Za trženje destinacije Haloze so med drugim oblikovali tudi pet paketov doživetij: Od bazilike na Ptujski Gori do dvorca Strmol, Okusite Haloze, Piknik v vseh letnih časih, Po poteh rogaške gospode in Romantično vandranje. Za njihovo operativno izvedbo trenutno skrbi Zavod za turizem Rogatec. Od vsakega prodanega paketa oz. turistične nastanitve prejmejo 20 % provizije. Ponudili so jih tudi nekaterim turističnim agencijam, ki pa jih niso želeli vključiti v svojo ponudbo. V Zavodu za turizem Rogatec so povedali, da so v preteklem letu prodali pakete v skupni vrednosti 8.000 evrov, medtem ko je do sredine letošnjega leta ‚turistični Foto: CG V 400 let stari Krčmi Janževina lahko turisti poskusijo domače dobrote. izplen‘ znesel 1.750 evrov. Še večji razkorak med lanskim in letošnjim letom so zabeležili pri obisku spletne strani Visit Haloze. Medtem ko je lani ponudbo Haloz na spletni strani raziskovalo 32.000 ljudi, se je ta številka junija ustavila že pri številu 4.000. Vzrokov za skromno prodajo in obisk spletne strani je več, pravijo v Rogatcu. Prvi je, da v hladnih dneh ponudba v Halozah ni tako zanimiva, zato se prodaja in promocija začneta šele spomladi, drugi je, da je gospodarsko ministrstvo zmanjšalo sredstva za oglaševanje in promocijo, tretji bi lahko bil neposredne rezervacije pri ponudnikih. »Veliko je bilo povpraševanj, ki pa se niso realizirala, oziroma predvidevamo, da so se rezervacije izvršile direktno pri ponudnikih,« so pojasnili v Rogat- Na Ptuju ob premeščanju stanovalcev uporabljajo zapestnice cu. V Zavodu so še poudarili, da je turizem tek na dolge proge, saj da je za prepoznavnost neke destinacije na trgu potrebnih vsaj od pet do deset let. »Dejstvo, da nam je uspelo preteklo leto, ki je bilo tudi prvo leto vzpostavitve destinacije, realizirati tudi prodajo, štejemo kot uspeh.« Projekt se bo končal – kaj pa potem?! Skupno bo tako za vzpostavitev turistične destinacije Haloze in njeno promocijo namenjenih okoli 360.000 evrov. Ali je bil oz. bo ves ta denar pravilno vložen, pa bo pokazal čas in število turistov, ki bodo v naslednjih letih prišli v Haloze. Največja težava trenutno je, da so vse aktivnosti vezane na projekt, ki je časovno omejen. In v tem trenutku nihče ne ve, kdo jih bo prevzel. Po mnenju Franca Roškarja bi to vsekakor moral biti nekdo, ki bo finančno odvisen od vsakega turista, ki ga bo pripeljal v Haloze. »Ko bo nekdo plačan za to, da pripelje ljudi v Haloze, ne pa financiran od države, občine, potem bo vse dru- gače. Zakaj bi iskal nove goste in se trudil, če pa ne glede na rezultate prejmeš plačilo za svoje delo. V Avstriji na primer so se ponudniki sami povezali, izdelali katalog s ponudbo in ga ponudili turističnim agencijam. Slednje pa seveda prejmejo provizijo od vsakega gosta, ki ga pripeljejo v določen kraj,« je dejal Roškar. To, kar je Roškar povedal na glas, je brez dvoma odločilno za večji obisk turistov in posledično tudi razmah turistične ponudbe v Halozah. Zgolj (vedno nove) spletne strani, izobraževanja in t. i. promocije, za katere se niti natančno ne ve, s kakšnim izplenom so (bile) izvedene, namreč ne povišujejo števila turistov, pa čeprav smo v digitalni dobi. Treba je tudi priznati, da so bile prve spletne strani za promocijo Haloz (turizem.haloze. org, haloze.net) vzpostavljene že pred več leti, enako velja za promocijske filmčke in brošurice. In brez dvoma je kakšen popotniški zanesenjak našel pot v Haloze tudi preko njih. Vsekakor pa to ni in ne bo dovolj za dobro obiskano turistično destinacijo. Estera Korošec, Mojca Vtič Manjka doživljajska turistična ponudba V Domu upokojencev Ptuj že vrsto let uporabljajo sistem »zapestnic« z osebnimi podatki predvsem za nekontaktne stanovalce in obolele za demenco, pogosto tudi za druge, pogovorljive. Direktorica Vesna Šiplič Horvat pravi, da tako ob premeščanju iz doma v bolnišnico minimalizirajo možnost napak, ki so lahko, kot smo se prepričali, izjemno tragične: »Nekateri imajo pomisleke okrog tega. Seveda v tem primeru ne vztrajamo, to je odločitev vsakega posameznika. Res pa je, da z uporabo tovrstnih zapestnic lahko storimo veliko v smeri zaščite in minimaliziranja možnosti za napake, zato jih ohranjamo.« Obiski sicer potekajo nemoteno v vseh enotah ptujskega Doma upokojencev. Ob tem direktorica Šiplič Horvatova še dodaja, da so seznanjeni s pomisleki in predlogi Združenja. Dogovarjajo se, da bi v kratkem na Ptuju izvedli srečanje, na katerem bi obdelali aktualne težave starostnikov in skupaj skušali poiskati predloge za morebitne sistemske rešitve. Foto: CG Donačka Gora je ena izmed zanimivejših turističnih točk za turiste. »Zavod za turizem Rogatec se res trudi in trži pakete, nekaj gostov je prišlo k nam tudi zaradi oglaševanja preko spletne strani Visit Haloze. Še vedno pa je ponudba v Halozah preveč razpršena, ponudnikov nas je premalo. Poleg tega bi morali bolj razmišljati v smeri skupnega sodelovanja kot konkurence,« je izpostavila Ksenija Vuk Kostanjevec, sobodajalka počitniške hiše v Brezovcu (Haloze na dlani). Največ gostov je iz Nemčije, Madžarske, Češke, Hrvaške, vedno več se jih tudi vrača, saj jih pritegneta predvsem mir in narava. »Po dveh dneh bivanja pri nas pa me že sprašujejo, kje se kaj dogaja, kaj bi še lahko doživeli. Zato upam, da bomo v prihodnje več naredili na področju doživljajskega turizma. Zavedati se moramo, da so Haloze res biser, niso pa edini na svetu. In če jih ne bomo promovirali, bodo gostje odšli drugam,« je še dodala Vuk Kostanjevčeva. Primož Njegač, lastnik počitniške hiše Grozdek, je mnenja, da je v Halozah predvsem premalo ponudbe. Po njegovem mnenju bi morali bolj izkoristiti reko Dravo (rafting), pa tudi kolesarski turizem. petek, 23. 9. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Aktualno petek z 23. septembra 2022 3 Majšperk z Ureditev pokopališča na Ptujski Gori razdvaja krajane in občane Kje si, Ptuj? Tujek v prostoru ali umetnina, ki odraža duh časa? Bliža se svetovni dan turizma. Zanimivo bo izvedeti, kaj bodo ključni turistični deležniki povedali o tekoči turistični sezoni in o strateških projektih za naprej. Lahko, da nam bodo predstavili le suhoparne številke, bolj malo pa o strategiji, ker najnovejša za Ptuj šele nastaja, še najmanj pa o zadovoljstvu obiskovalcev, ki prihajajo v najstarejše slovensko mesto še vedno zaradi izjemne kulturno-zgodovinske dediščine. Ureditev parkirišč z žarnim zidom na Ptujski Gori je končana. Osredje žalnega prostora je zavzela več kot sedem metrov visoka skulptura z železno kroglo, na katero so pritrjeni litoželezni križi, poimenovana Covid-19 z zapovedjo – Tu ostani! Gre za delo umetnika Franca Tobiasa, rojenega v Gorišnici, živečega v Mariboru z ateljejem na Ptujski Gori. Umetniško delo odraža duh časa, pravi umetnik, a nekateri so prepričani, da je spomenik covidu vendarle pretiran in da njegova umestitev ni primerna, spet drugih izbira ne moti. Občina Majšperk je že pred več kot 20 leti kupila del gozda za širitev parkirišča na Ptujski Gori. »Za tem smo to zemljišče z občinskim prostorskim načrtom spremenili, da je bilo parkirišče sploh mogoče zgraditi, in iskali možne rešitve tudi za dodatna mesta na pokopališču. K sodelovanju smo povabili arhitekta Marjana Berliča, projekt je bil predstavljen na občinskem svetu in uvrščen v proračun v letu 2021/22,« je pojasnila županja Darinka Fakin. Arhitekt Marjan Berlič je v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine med drugim ugotovil, da je širitev obstoječega pokopališča nemogoča oziroma je mogoča z izgradnjo velikih opornih zidov, da prostor pokopališča in poslovilni prostor preseka lokalna cesta in da pogled proti ptujskogorski cerkvi s pokopališča zastira pet smrek. »Ob teh ugotovitvah smo ob širšem ogledu zemljišča ugotovili, da bi bil najprimernejši prostor za postavitev žarnega zidu na mestu takrat obstoječega parkirišča. Ta ugotovitev nas je napotila na iskanje prostorsko likovnih in inženirskih rešitev za ta prostor,« je pojasnil Berlič. Prva naloga je bila zagotoviti zadostno površino za parkirišče in temu pogoju so zadostili z odstranitvijo zaraščenega hriba pred bodočim poslovilnim prostorom. Nato so umestili žarni zid v prostor tako, da so razmejili parkirišče s polkrožnim oblikovanjem žarnega zidu. »Skulpturo – zemljo s križi – je bilo treba dvigniti od tal in primerno locirati v poslovilni prostor. S takšno postavitvijo smo definirali težišče tega prostora, na katero je vezano tudi oblikovanje tlaka, pridobili pa smo logično mesto za krožno klop,« je dodal. Umetnik s skulpturo in postavitvijo zadovoljen Postavitev, ki jo je utemeljil arhitekt Marjan Berlič, pa ni prepričala lepega števila krajanov, med njimi Foto: Mojca Vtič Osrednja pozornost na žalnem prostoru pripada sedem metrov visoki skulpturi, poimenovani Covid-19, stvaritelja Franca Tobiasa. Skupna vrednost projekta je bila po predračunih ocenjena na 189.855 evrov, projekt pa je razdeljen na več sklopov: - parkirišče z javno razsvetljavo v vrednosti 125.860 evrov - žarni zid v vrednosti 46.923 evrov -temelj, opaž, material za kroglo in križe ter honorar v vrednosti 17.072 evrov. Vir: Občina Majšperk tudi domačina in arhitekta Nejca Juritscha, ki je izpostavil, da se je z neprimerno postavitvijo agresivnega »spomenika« virusu SarsCov-2 na pokopališču na Ptujski Gori znatno znižala prostorska kakovost kraja ter občine. Pokomentiral je tudi izbor motiva virusa, ki da je popolnoma zgrešena in da gre za groteskno povečano obliko virusa, ki je neprimeren in agresiven tujek v prostoru. Vendar kot je že sam ugotovil: »Estetika je ideja o lepoti, kot je zapisala Miuccia Prada, in lepot je toliko, kot je opazovalcev.« Kaj je lepo, je zato nepošteno soditi, prav tako pa naj bi veljalo, da umetniška dela odražajo duh časa. Covid-19 je posegel v življenje vsakega posameznika, pa če je virus priznaval ali ne. Omejitve, prepovedi, maske, razdalja, strah pred boleznijo, strah pred cepljenjem, nemoč nekaterih, posmehljivost drugih. »To kiparsko delo se je formiralo v mojih čustvih že po nekaj mesecih pohoda tega morilca, virusa po svetu. Vsa znanost in vsak posameznik se trudi zatreti njegovo širjenje in moč, še danes,« pa je dejal stvaritelj te skulpture Franc Tobias. »Kip Covid-19 je zgrajen iz že zavrženih litoželeznih pokopaliških križev, ki so simbol trpljenja in smrti, vendar so trdni, da vernim prinašajo dovolj upanja in varnost. Ta žalna skulptura je locirana na delu žarnega pokopališča na Ptujski Gori, ki je že stoletja znana po baziliki, kamor še vedno hodijo verniki prosit za zdravje in še marsikaj.« Kljub kritikam meni, da je sakralni prostor z žarnim zidom in skulpturo primerno oblikovan, z izgledom skulpture, ki privlači poglede, pa je zadovoljen. Skulptura na Ptujski Gori je že šesta, ki jo je Franc Tobias ustvaril iz zavrženih litoželeznih križev. Prva je bila leta 1994 postavljena na pokopališču v Gorišnici, sledile so skulpture v Križevcih pri Ljutomeru, Lenartu, Voličini in leta 2007 v Cirkulanah. Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik Podravje, Ptuj z Od ponedeljka spremenjena pravila v bolnišnici Obiski ponovno možni na vseh oddelkih Omejili so jih na eno zdravo osebo, na nekaterih oddelkih pa omogočili le ob predhodnem dogovoru z zdravnikom. V nasprotnem primeru obiski sploh niso bili možni. Za enak ali podoben ukrep so se Foto: ČG Obiski so ponovno možni na vseh oddelkih SB Ptuj. poleti odločili v mnogih slovenskih bolnišnicah. V kombinaciji s težko dosegljivostjo nekaterih zdravnikov je to marsikaterega svojca hospitaliziranih bolnikov postavilo v izjemno težko situacijo. Mnogim je bil (včasih celo zadnji) stik popolnoma onemogočen. Seveda tudi po odpravi prepovedi ostajajo v veljavi logična in smela navodila, da naj na obisk prihajajo le zdrave osebe. Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da epidemioloških razlogov za uvedbo tako rigoroznega ukrepa, kot je prepoved obiskov na nekaterih oddelkih, ni. Priporočali naj bi le omejitve. Dženana Kmetec Komentiramo Kar nekaj tednov so svojci pacientov internega oddelka ptujske, pa tudi številnih drugih bolnišnic, opozarjali na nesprejemljivost prepovedi obiskov. Očitno so vendarle naleteli na posluh, od ponedeljka naprej v Splošni bolnišnici Ptuj (SB) obiske omogočajo na vseh oddelkih. Kot je veljalo tudi pred epidemijo, je razpored obiskov svojcev jasno določen. Na kirurškem, internem, ginekološko-porodnem oddelku in oddelku pobolnišničnega zdravljenja obiski potekajo med 15. in 16. uro. Na otroškem med 12. in 15. uro ali popoldan med 17. in 18.30. Po pravilih, ki veljajo od tega tedna naprej, se obiski dovolijo eni zdravi osebi, maske so v vseh zdravstvenih ustanovah obvezne, ostali ukrepi pa so splošni in se navezujejo na higieno (razkuževanje ...). V ptujski bolnišnici so maja letos obiske omejili na vseh oddelkih, julija pa postavili še strožja pravila. stran 3 Kako si sicer razlagati podatke spletnega glasovanja natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna 2022 po posameznih kategorijah. Med ljubljenci ljudskih src Ptuja namreč ni, ker če bi bili zadovoljni, vsaj nekateri, bi morali glasovati zanj, za kraj, ki se jim je najbolj usedel v srce. Zaman smo ga iskali v kategoriji srednjih mest, kamor se uvršča zadnjih nekaj let sicer po ocenjevanju strokovne komisije TZS, in tudi med mestnimi jedri. Letos ga ne bomo našli niti med finalisti projekta, ker glede urejenosti in ponudbe v zadnjih letih ni napredoval, zato tudi ni bilo uradne prijave. V teku je res velika investicija v ureditev Stare steklarske in sosednjih ulic, kar pa ni nobeno „opravičilo“, da mesto ne „navdušuje“ svojih obiskovalcev, kot bi moralo. Po padcu nekdanjega Koteksa v Dravski ulici so ostali kupi kamenja, ki bodo po vsej verjetnosti gradnik nečesa novega na tem območju. Kaj bo to, se še vedno ne ve, ali pa bo to naposled le kraj tako pričakovane ptujske turistične atrakcije, ki bo (po)vlekla ptujski turizem odločneje naprej. Trava, ki raste iz teh kupov, pa le še dodatno kazi podobo urejenosti. Medtem ko so bili nekdanji turisti, ki so bivali v apartmajih usnjarja Andreja, prepričani, da je stavba nekdanjega Koteksa ostalina slovenske vojne, jim podoba kupov kamenja in pogled na neurejeno parkirišče zagotovo še naprej kvari pogled onstran Drave. Za mnoge, ki prihajajo na Ptuj, pa je nepojmljivo, da si po ogledu bogatih in izjemnih zbirk v ptujskem gradu, nekatere so nacionalnega pomena, ne morejo privoščiti niti kave. Marsikdo ima sicer pomisleke glede spletnega glasovanja, vendarle pa so kazalnik o tem, kako je neko okolje prepoznavno. Vsi glasovi, ki so jih prejeli v posamezni kategoriji, po vsej verjetnosti niso bili od domačinov, ki so se tako ali drugače potrudili za podporo svojemu kraju. Tudi Ptujčani bi lahko glasovali za svoje mesto, pa se niso „odzvali“ oz. jim tisti, ki skrbijo za večjo prepoznavnost, niso namignili, da je tudi tako, ob glasovih obiskovalcev, mogoče postati „ljubljenec ljudskih src“ natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna 2022. Vse čestitke pa si zaslužijo Cirkulane, ki so v kategoriji jedra (mestna, trška, vaška) zasedle tretje mesto s kar 685 glasovi, Kog (Ormož) je na 12. mestu prejel 275 glasov, med manjšimi mesti je bil Lenart s 364 glasovi sedmi, med izletniškimi kraji pa sta se Destrnik in Gorca uvrstila na 22. (63 glasov) oz. 23. mesto (24 glasov). Ob vsem tem se ponovno poraja vprašanje o tem, kdo mora imeti mesto rad, biti zadovoljen tako z življenjem v njem kot s ponudbo. Občasno so namreč turisti tudi domačini. Zaman pa je tudi trud posameznikov, če ni širšega konsenza, kaj je to, kar je naša primerjalna prednost, in kako jo znamo zapakirati, da osvaja, pa četudi s spletnim, za nekatere tudi zavajajočim glasovanjem. Kakor koli že, nekaj pa kljub temu pove. Navsezadnje turizem smo ljudje! Majda Goznik Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 23. 9. 2022 Podravje 4 stran 4 petek z 23. septembra 2022 Sveti Tomaž z Odprtje dveh pomembnih pridobitev Ptuj z Vendarle so vožnje prilagodili selitvi dela programa v Puhovo ulico Bogatejši za lekarno in fizioterapijo Vozni red mestnega avtobusa od ponedeljka spremenjen V Svetem Tomažu je bilo minuli teden slovesno, saj so namenu predali podružnično lekarno in prostore fizioterapije. Oboje za kraj, kjer deluje Medgeneracijski center, in celo občino predstavlja pomembno pridobitev. Pobudi, da se vozni red mestnega avtobusa prilagodi več kot 200 otrokom, ki se glasbeno izobražujejo v prostorih v Puhovi ulici, so na ptujski občini vendarle prisluhnili. Od ponedeljka naprej bo uvedeno novo postajališče, avtobus bo v popoldanskih urah v to smer vozil kar šestkrat. »S ponedeljkom, 26. septembra, bo spremenjen vozni red mestnega avtobusa. Spremenjena bo obstoječa linija in v smeri novega pokopališča Rogoznica bo umeščeno dodatno postajališče Puhova ulica 6, kjer so novi prostori Glasbene šole Karola Pahorja. Postanki na postajališču bodo ob 13.13, 14.13, 16.13, 17.13, 18.13 in 19.13. Vožnja z odhodom ob 20. uri bo ukinjena. Vsi ostali odhodi mestnega avto- Foto: NŠ Za fizioterapevtsko obravnavo pacientov bo v novi ambulanti skrbela domačinka, diplomirana fizioterapevtka Albina Črnjavič, v družbi direktorice Zdravstvenega doma Ormož Vlaste Zupanič Domajnko. Predvsem na lekarno so v kraju čakali vrsto let. Kot je pojasnil direktor Lekarne Ormož Marko Hanželič, se je prva ideja o lekarni v občini Sveti Tomaž porodila že leta 2015: „A ker Zakon o lekarniški dejavnosti predvideva, da je za lekarniško podružnico potrebnih 2500 prebivalcev v občini, to ni bilo izvedljivo. Občina je to zapreko rešila tako, da je zdaj uvrščena med občine mejnega problemskega območja, s čimer nam je uspelo pridobiti dovoljenje za gradnjo lekarniške podružnice. Vse skupaj se je sicer še nekoliko zavleklo še zaradi kovida in gradbene krize. V projekt smo vložili nekaj manj kot 100.000 evrov, financirali smo gradbena dela, Občina pa je zagotovila prostore.“ V Lekarni Ormož so zaradi odprtja lekarniške podružnice v Svetem Tomažu dodatno zaposlili farmacevta, ki bo nadomestil vodjo tomaževske podružnice. Ta bo za zdaj odprta tri dni v tednu, glede na interes prebivalcev pa bodo delovni čas še prilagodili. V neposredni bližini lekarne pa odslej v centru Svetega Tomaža deluje tudi fizioterapija, in sicer v okviru storitev Zdravstvenega doma Ormož. Direktorica Vlasta Zupanič Domanjko je ob tej priložnosti povedala, da so v strategiji delovanja zastavili širjenje dejavnosti, v katerih so čakalne dobe zelo dolge in med temi je tudi fizioterapija: „Investicija je vredna okoli 60.000 evrov, tretjino sredstev iz proračuna zagotavlja občina Sveti Tomaž. Veseli smo, da so v občini zdaj na voljo zobozdravstvena ambulanta, družinska zdravstvena ambulanta z referenčno sestro in odslej tudi fizioterapija.“ busa ostanejo nespremenjeni,« so novosti predstavili na ptujski občini. Sprememba voznega reda je dobrodošla predvsem za mlajše otroke in njihove skrbnike. Čeprav ne Foto: ČG Postanki na postajališču Glasbena šola Karola Pahorja, Puhova ulica, bodo ob 13.13, 14.13, 16.13, 17.13, 18.13 in 19.13. gre za veliko razdaljo med matično stavbo v Dravski ulici in prostori v Puhovi ulici, je bilo logističnih ovir kar nekaj. Otroci iz MO Ptuj predstavljajo približno polovico vseh vpisanih učencev. Tudi mlajši so doslej lahko h glasbenemu pouku prihajali sami, odkar so v novih prostorih, pa za marsikoga to (tudi zaradi zelo prometne in nevarne Ormoške ceste) ni bila opcija. Občina se je v tem primeru dejansko prilagodila staršem in zaposlenim v glasbeni šoli. Dejstvo je, da bi lahko bili v nasprotnem primeru priča izpisu večjega števila otrok. Zgolj zaradi otežene logistike. V času od 14. do 19. ure, ko je v glasbeni šoli največ otrok, po trenutnem voznem redu ni bilo nobenih voženj v to smer, kar se bo od ponedeljka le spremenilo – v pravo smer. Dženana Kmetec Ormož z Poslovanje letnega kopališča Izguba letos manjša kot lani Ormoško letno kopališče je za obiskovalce vrata zaprlo 4. septembra. Vremenski pogoji za obratovanje namreč več niso bili ugodni, zato nadaljnje odprtje ne bi bilo smiselno. Obisk kopališča je bil v tem kratkem času obratovanja dober, saj je osvežitev poiskalo več kot 10.000 kopalcev, vreme pa že v drugi polovici avgusta kopalcem ni bilo naklonjeno. Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport, pravi, da so s poslovanjem bazena letos zelo zadovoljni: »Letno kopališče je bilo odprto od 10. junija do 4. septembra. V tem času smo ustvarili 23.325 evrov prihodkov (lani 18.231) ter 54.000 evrov odhodkov (lani 55.000), razlika med prihodki in odhodki zdaj znaša 30.710 evrov, s tem da nekatere račune, kot sta elektrika in odvoz odpadkov, še pričakujemo v teh dneh. Razliko med prihodki in odhodki bo pokrila ustanoviteljica, občina Ormož. Glede na to, da je lani občina pokrila 36.000 evrov izgube, smo letos poslovali bolje kot lani. Višje cene energentov smo letos že precej občutili, tudi do 30 odstotkov,“ je pojasnil. V primerjavi z lanskim letom so letos na Letnem kopališču Ormož zabeležili 3.000 kopalcev več. Ob tem so beležili tudi, od kod ti prihajajo. Seveda je bilo med kopalci največ domačinov: iz občine Ormož Foto: NŠ V letošnjem poletju je ormoški bazen obiskalo več kot 10.000 kopalcev. 6.735, iz občine Sveti Tomaž 131, iz Središča ob Dravi pa 320. Ostalih kopalcev je bilo 3.290, med njimi je bilo veliko gostov iz sosednje Hrvaške, pa tudi Ptujčanov. Poslovanje, s katerim so bili letos zadovoljni, že postavlja obveznosti za naslednje leto, zato v Zavodu že snujejo načrte za prihodnje leto. „Če nam bo vreme naklonjeno, predvidevamo, da bi prihodnje leto bazen odprli že 1. junija,“ je povedal Vršič in izpostavil še investicije. Za naslednje leto tako načrtujejo nabavo nove bazenske črpalke – okoli 12.000 evrov bo zanjo odštela ustanoviteljica, občina Ormož. nš Lenart z Začetek gradnje šolskega prizidka Namesto hiš nove učilnice Ker je lenarška osnovna šola že dolgo premajhna za vse ukaželjne glavice, njihovo število namreč iz leta v leto narašča, jo je treba povečati, predtem pa spremeniti obstoječe prostorske akte. Foto: NŠ Direktor Lekarne Ormož Marko Hanželič je vesel, da jim je po dolgih letih prizadevanj končno uspelo odpreti lekarniško podružnico v občini Sveti Tomaž. Župan Mirko Cvetko pravi, da so si za obe storitvi v občini prizadevali vrsto let, zato so zdaj, ko sta obe končno zaživeli, zelo veseli: „Gre za izjemni pridobitvi za naš kraj, saj je znano, da majhne občine težko pridobimo takšne programe. Vesel sem, da smo na drugi strani – tako v Lekarni Ormož kot v Zdravstvenem domu – imeli dobre sogovornike, ki so razumeli naše želje in potrebe ter so nam pomagali uresničiti želene cilje.“ Cvetko ob tem dodaja, da so željo po lekarni in fizioterapiji jasno začrtali že ob odprtju Medgeneracijskega centra v kraju, zato so z veseljem zagotovili prostore za umestitev obeh, pa tudi občinski svetniki so v proračunu podprli zagotovitev sredstev za nakup opreme v fizioterapevtski ambulanti. nš Prizidek bo velik slabih 2.000 m2, občina pa je v ta namen odkupila dve parceli. Šola bo po načrtih ar- hitekta Črtomirja Čučka iz domače Voličine v prizidku pridobila devet učilnic za malčke iz prve triade, štiri Foto: SD Da bodo lahko povečali lenarško šolo, je Občina odkupila dve parceli, prvotno namenjeni stanovanjski gradnji. specializirane učilnice, novo jedilnico in knjižnico, poleg tega pa bodo tam uredili še garderobe, kabinete za učitelje, prostor za druženje in servisne prostore. Osnovna šola stoji v stanovanjskem naselju, zato je bila po občinskem prostorskem načrtu (OPN) tudi za omenjeni dve parceli prvotno predvidena gradnja dveh stanovanjskih objektov. Dokumente je bilo zato treba prilagoditi za prizidek k šoli in ureditev zelenih površin. Na javni razgrnitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta ni bilo pripomb, potrdili so ga tudi svetniki, zato ovir za začetek gradnje ni več. Večji izziv pri realizaciji projekta pa je predstavljala finančna konstrukcija; naložba je namreč ocenjena na skoraj 3,2 milijona evrov. V občinski upravi so zato preračunavali možnosti najema ugodnih dolgoročnih kreditov, obenem pa upali na uspešno kandidaturo na razpisu za sofinanciranje. In imeli srečo, kajti šolsko ministrstvo jim je odobrilo državna sredstva v višini 80 % upravičenih stroškov. Kot pravi župan Janez Kramberger, naj bi dela začeli še letos, nove učilnice pa bi bile učencem na voljo že v začetku prihodnjega šolskega leta. SD petek, 23. 9. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Podravje petek z 23. septembra 2022 stran 5 5 Kidričevo z 27. redna seja občinskega sveta So podeželskim občinam šteti dnevi? Na septembrski seji sveta so svetniki med drugim razpravljali tudi o aktualni politično-gospodarski sliki v državi ter projektih, ki jih bodisi država bodisi občina izvajata na območju Kidričevega. Župan Anton Leskovar je dejal, da vlada lokalnim skupnostim krči finančna sredstva, omejila bi jim tudi dostop do evropskih finančnih virov. »Nova vlada je občinam v novi finančni perspektivi vzela polovico denarja. 136 milijonov evrov je razporedila po različnih ministrstvih, pometli so tudi projekte, ki so bili uvrščeni v razvoj regij in smo zanje že pripravljali dokumentacijo. Skrbijo me indici, da občine več ne bi imele dostopa do evropskih sredstev. Vse investici- je, ki niso v izvedbi, so ustavili. Razpisi Direkcije RS za infrastrukturo so v mirovanju. Tako slabo, kot je sedaj, še ni bilo. Občinam naj bi znižali povprečnino. Bojim se, da trenutni val podražitev ni zadnji. Občine že prihajajo s klici na pomoč. Odprte imajo recimo razpise za nabavo električne energije in prejemajo nepredstavljivo visoke ponudbene zneske. Mi imamo srečo, da imamo električno energijo zakupljeno še za leto in pol. Tudi investicij je še za naslednje leto dni, kako bo dalje, pa ne vemo ...“ Župan Leskovar je izrazil resno zaskrbljenost zaradi napovedi, da bi v podjetjih zmanjševali proizvodnjo, delavce pa poslali na čakanje na delo. „Občine bomo že nekako. Ne predstavljam pa si situacije, če poklekne gospodarstvo …« Načrte o namakalnem sistemu pomaknili v drugi plan Direktor občinske uprave Dami- jan Napast je v nadaljevanju opisal investicije, ki so v realizaciji. Regulacijo Polskave, ki jo vodi državna direkcija za vode (DRSV), izvajajo na videmskem delu, v Kidričevem še ne. »DRSV je pričela s pridobivanjem zemljišč za razbremenilnik Framski potok. Računajo, da bi ga zgradili s sredstvi stare finančne perspektive EU, njegova vrednost je 900.000 evrov, zato se s pridobivanjem zemljišč nekoliko mudi. Pri projektu namakanja smo naleteli na fenomen visokih cen, ki so res poletele v nebo. Za poskusne vrtine smo dobili ponudbe v znesku 16.000 evrov (za eno vrtino), kar je večkratnik preteklih cen. Tudi Foto: MZ Kidričevski svetniki so septembrsko sejo končali v 55 minutah. Župan Anton Leskovar je za ta mandat napovedal še eno redno sejo, ki bo predvidoma 13. oktobra. Foto: Sta/M24 Premalo delavcev in pomanjkanje materiala Medtem ko po eni strani stiska draginja, po drugi v nekaterih gospodarskih dejavnostih, tudi gradbeništvu, kronično primanjkuje kadra in materiala. Kidričani so letošnji program obnove občinskih cest izvajalcu po razpisu oddali v začetku leta, a dela še niso končana. »Ne ostane nam drugega, kot da sklenemo aneks. Plane asfaltiranja usklajujemo na tedenski ravni, ogromno gradbišč imamo odprtih. Obvoznico asfaltirajo, kolesarska steza je pripravljena na asfaltiranje. Ni materiala, ni delavcev, vse gre počasi …,« je skomignil kidričevski župan Leskovar. Njegove besede je potrdil direktor občinske uprave Damjan Napast. Poudaril je, da se zaradi pomanjkanja delovne sile vsi projekti v občini časovno zamikajo. gradnja samih sistemov se je podražila. Za primer naj naveden Kranj, kjer je bila investicija namakalnega sistema ocenjena na 1,2 milijona evrov, najnižja ponudba izvajalca na razpisu je bila čez štiri milijone evrov. 7.000 evrov, kolikor država zagotavlja po hektarju, je krepko premalo. V naslednji finančni perspektivi naj bi normativ državnega financiranja namakalnega sistema po hektarju kmetijske površine znašal 10.000 evrov. Aktivnosti v zvezi z načrti za gradnjo namakalnih sistemov bomo upočasnili. Po- čakali bomo, če se bodo razmere optimizirale oziroma izboljšale.« Občinski svetnik Anton Medved, sicer tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije, ocenjuje, da so državna vlaganja v gradnjo namakanih sistemov smotrna. »Če na prodnatih tleh ne bo namakalnih sistemov, potem bo kmetovanje v prihodnje na teh območjih zelo oteženo ali onemogočeno.« Strinjal se je, da so pri cenah gradnje namakalnih sistemov zavladale popolne anomalije. Mojca Zemljarič Ptuj z OPPN bo omogočil gradnjo hiš različne tipologije Žabja vas: v planu izgradnja novih 19 hiš Pred dobrim letom so bila izdelana izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Žabja vas, kjer je načrtovana nova širitev (predvsem) stanovanjskih gradenj. V ponedeljek bodo mestni svetniki obravnavali dopolnjen osnutek gradiva, kar je naslednji, še kako pomemben korak v smeri gradnje 19 hiš različne tipologije. Obravnavano območje leži med Rogozniškimi ribniki in obcestno pozidavo ob Svržnjakovi, Gomilškovi in Ulici 8. avgusta ter je v celoti nepozidano. Septembra lani je bila izvedena javna predstavitev izhodišč, zainteresirana javnost je nato lahko pripombe posredovala pripravljavcem gradiva, ki so ga dopolnili in uskladili. Sledil je začetek izdelave OPPN. O osnutku so mnenja in konkretne smernice podali nosilci urejanja v povezavi z verjetnostjo pomembnejših vplivov plana. »V skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor ni bila zahtevana izvedba postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). Na podlagi pridobljenih konkretnih smernic in zahtevanih strokovnih podlag je bil izdelan dopolnjen osnutek OPPN,« so potek postopka predstavili na ptujski občini. Ena sama pripomba v času javne razgrnitve Kakšnih večjih pomislekov okrog načrtovane gradnje na tem območju očitno ni. V času javne razgrnitve je prispela le ena pripomba, ki jo je podala lastnica sosednje parcele. Ker je ob tej parceli dolga leta obstajala pešpot, sedaj (kot je zapisala – po posegih Žurana) pa je ni več, je predlagala vnovično vzpostavitev. Po ogledu stanja na terenu so na občini ugotovili: »Razvidno je, da je obstoječa pešpot potekala vzporedno z obstoječimi škarpami privatnih hiš, ki so locirane nad njimi. Obstoječe stopnišče, ki je v nadaljevanju poti vodilo navzgor, še vedno obstaja. V OPPN ni predvidena ponovna vzpostavitev pešpoti. Je pa zato predvidena nova pešpot z območja obstoječe stanovanjske pozidave, ki bo preko obstoječega stopnišča povezala obstoječe z novim stanovanjskim območjem in nudila dostop do rekreacijskega območja ob ribniku.« Na obravnavanem območju naj bi v prihodnjih letih (lahko) zraslo kar 19 novih hiš. V severnem delu stanovanjski objekti treh različnih tipologij: dvojček, prostostoječe stanovanjske in vrstne hiše. Dvojčka bosta ob dostopni cesti iz Svržnjakove ulice, v centralnem delu bi gradili prostostoječe stanovanjske in vrstne hiše. Slednje – ki jih bo sedem – bodo locirane na vzhodni strani ribnika. V planu je preurejanje nogometnega igrišča, ureditev novega otroškega igrišča ter izgradnja nove ribiške trgovine. Obstoječa drevesa bodo obdržali, ob Ribiškem domu in na južnem robu območja pa območje dodatno zasadili. Postopek sprejemanja OPPN dolgotrajen Dostopno cesto bodo, ko bo OPPN sprejet, urejali iz dveh cestnih odsekov. Za potrebe novogradenj bo občinska pot ob Ribiškem domu rekonstruirana, skupaj z nekategorizirano cesto mimo ribnika bo to kasneje prometna Foto: ČG Na območje, za katerega sprejemajo OPPN, bodo umestili dva dvojčka, osem prostostoječih in sedem vrstnih hiš. površina za motorni in nemotorni promet. Dopolnjen osnutek podrobnega prostorskega načrta bo v ponedeljek obravnaval mestni svet in obenem zavzel stališča do pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve. To bo podlaga za pripravo predloga, na katerega morajo pozitivno mnenje podati še nosilci urejanja prostora. Postopek sprejemanja ali spreminjanja OPPN je dolgotrajen, saj je treba izpeljati številne korake pred dokončnim sprejetjem. Za ptujsko občino (in številne druge) jih vodijo na Skupni občinski upravi občin Spodnjega Podravja. Urejanje komunalne infrastrukture nuja Urejanje komunalne opreme za omenjeno območje bo glede na trenutne ocene stalo okrog 388.000 evrov, skupaj z gradnjo še druge gospodarske infrastrukture pa naj bi se ta znesek gibal okrog pol milijona evrov. Po zakonu je občina tista, ki mora zagotoviti gradnjo komunalne opreme, razen če z investitorjem sklenejo drugačen dogovor. Del teh stroškov se v občinski proračun povrne preko komunalnega prispevka. Struktura virov financiranja v tem primeru še ni opredeljena. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK 6 petek, 23. 9. 2022 COLOR CMYK stran 6 petek z 23. septembra 2022 V središču Podravje z V mariborski porodnišnici se je lani rodilo 15 otrok s težo pod 1.000 grami Meja preživetja je 22 tednov nosečnostne starosti Na Oddelku za perinatologijo UKC Maribor skrbijo za najmlajše in najlažje nedonošenčke. Mednje sodijo tudi najbolj nezreli nedonošenčki z ekstremno nizko porodno težo, ki so veliki »komaj« za dlan – v Sloveniji je vsako leto takih okoli 100. V lanskem letu se je v mariborski porodnišnici s težo pod 1.000 grami rodilo 15 živorojenih otrok, od tega jih je preživelo 14 (93 %), kar je najvišja stopnja preživetja doslej tudi v slovenskem merilu. Najmlajši novorojenček je bil lani rojen z 22 tedni nosečnostne starosti, tehtal pa je manj kot 500 gramov. Več mesecev prezgodaj rojeni otroci potrebujejo podporo aparatov (inkubator) in posebno nego visoko specializiranega medicinskega osebja. Kot je pojasnila specialistka pediatrije in neonatologije Milena Treiber, je meja preživetja po WHO trenutno 22 tednov nosečnostne starosti, odstotna stopnja preživetja pa je zelo odvisna od doseženih tednov, saj jih pri 24 tednih preživi polovica, z vsakim nadaljnjim ted- nom pa se stopnja preživetja strmo dviguje (pri 25 tednih 80 %, pri 26 tednih 90 %, pri 27 tednih pa že 98 %). »Vsi novorojenčki, ki ob rojstvu tehtajo manj kot 1.000 gramov, potrebujejo po rojstvu intenzivno zdravljenje, zato jih po primarni oskrbi v porodni sobi premestimo v Enoto intenzivne terapije na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor, kjer lahko zdravljenje traja več mesecev, odvisno od stopnje nezrelosti »Ti otroci so posebni« Skoraj desetina otrok po celem svetu je rojenih prezgodaj; v Sloveniji je nedonošenčkov okoli 1.400 letno. Medicina je danes sposobna ohraniti otroka pri življenju, če je rojen po 22 tednih nosečnosti. Obenem pa je znano, da je verjetnost za hude trajne okvare pri tako zgodnjem rojstvu zelo visoka; kar četrtina novorojenčkov, ki se rodijo stari manj kot 25 tednov, se pri razvoju sooča z resnimi telesnimi in duševnimi težavami. Več dolgotrajnih študij, v katerih so spremljali nedonošenčke od rojstva do prehoda v odraslost, je razkrilo, da posledice prezgodnjega rojstva spremljajo otroka vse življenje. Med njimi je nadpovprečno veliko takšnih, ki imajo težave s koncentracijo, mnogi so šibkejši pri nekaterih intelektualnih nalogah, večja je tudi verjetnost, da zbolijo za astmo. Temu pritrjuje tudi predsednica mariborskega Društva za prezgodaj rojene otroke Dušanka Meglič, dr. med.: »Ti otroci so posebni. Od začetka svojega življenja so odvisni od pomoči. Najbolj so pri prezgodnjem rojstvu na udaru dihala, ker so pljuča nerazvita, zato je potrebna pomoč pri dihanju. Prebavila so tudi nezrela, potrebno je hranjenje po sondi, dolgoročno gledano pa na razvoj otroka seveda najbolj vplivajo možgani, ki so v času rojstva nedonošenega otroka še v fazi intenzivne rasti in razvoja ter so zato ob vsakem težjem bolezenskem dogajanju zelo ranljivi. Dolgoročne posledice se lahko zaradi kronične pljučne bolezni kažejo na dihalih, nevrološke posledice so zelo različne, od motnje pozornosti, hiperaktivnosti, v težjih oblikah pa so tudi epilepsija ali telesna in duševna manjrazvitost. Seveda pa je možno tudi, da ima nedonošen otrok popolnoma normalen telesni in duševni razvoj.« Foto: osebni arhiv Jaka je danes navihan in zdrav fantek. in pridruženih obolenj. Letno je premeščenih od 2,5 do 3 odstotke vseh novorojenčkov, rojenih v naši porodnišnici, ne glede na doseženo nosečnostno starost.« Pri tako izjemno nezrelih nedonošenčkih so zelo pogoste različne zdravstvene težave. »Predvsem dihalne stiske (hialino-membranska bolezen), pa tudi večja obolevnost drugih organskih sistemov, povezana z njihovo nezrelostjo (možganske krvavitve, poškodovanost bele možganovine, kronične spremembe na pljučih, očeh, črevesju), več okužb itd. Vsa ta obolenja v zgodnjem porojstvenem obdobju seveda vplivajo na kvaliteto preživetja in kasnejši otrokov razvoj,« je povedala Treiberjeva in izpostavila tudi pomen sodobne opreme, ki je znatno pripomogla k izboljšanju preživetja ter kakovosti nadaljnjega življenja. »Seveda bi vedno potrebovali še kaj, od novejših monitorjev vitalnih funkcij, ultrazvoka, aparata za neinvazivno predihavanje, saj se aparati, ki so veliko v uporabi, tudi hitreje kvarijo.« pediatrinje Lilijane Kornhauser Cerar, predsednice Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, starši na prezgodnje rojstvo otroka niso pripravljeni, tudi takrat ne, ko je zaradi kroničnih bolezni ma- Starši na prezgodaj rojenega otroka niso nikoli pripravljeni V Sloveniji je bilo leta 1996 ustanovljeno Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, ki organizira tudi vseslovensko srečanje nedonošenčkov. Pred skoraj desetletjem so pripravili tudi priročnik z naslovom Vaš nedonošenček, v katerem na razumljiv in čim bolj preprost način razložijo, zakaj se nekateri otroci rodijo prezgodaj, katere težave lahko pri njih pričakujemo, kako in s katerimi aparati jih zdravimo ter kako lahko starši sodelujejo pri zdravljenju in negi. Po besedah Najlepši trenutek vsake mamice je, ko lahko Majšperk z V Stopercah letos prvič brez prvošolčkov, trije razredi združeni v enega »Če se zapre šola, počasi zamre tudi življenje v kraju« Dvanajst otrok, šest deklic, šest dečkov, trije razredi, združeni v enega v Podružnični osnovni šoli Stoperce. Sedeči za šolskimi mizami so prehitevali drug drugega v odgovorih na zastavljena vprašanja. Med drugim so povedali, da imajo radi stoperško šolo, ker je učencev malo in jim zato ni treba čakati v vrstah. Da imajo šolo, iz katere veje domačnost, radi, ker igrajo šah, med dvema ognjema in ker uživajo pri likovni vzgoji, pri kateri so nazadnje ustvarili sončnice, ki ožarjajo njihovo učilnico. Predvsem pa so zavezani stoperški šoli zato, ker jih poučuje Ida Žunkovič, domačinka, vpeta v vse pore življenja v kraju, in učiteljica, ki o učencih govori z orošenimi očmi ter pravi, da so njena druga družina. Šolstvo v Stopercah šteje že več kot 200 let, letos se je prvič zgodilo, da se v prvi razred ni vpisal noben otrok, posledično se pouk izvaja v trojni kombinaciji, torej da so združeni drugo-, tretjein četrtošolci. »Družboslovje in naravoslovje poučujemo ločeno, kar pomeni, da četrti razred snovi omenjenih predmetov posluša FOTO: Mojca Vtič Stoperški učenci, redni udeleženci društvenih in krajevnih prireditev, menijo, da je njihova šola najboljša tudi zato, ker ni tako hrupna kot druge. ločeno, ostale ure so združene,« pravi Žunkovičeva. Učni cilji so v vseh šolah za enake razrede enaki, čeprav nekateri razredi pokajo po šivih, drugih so premajhni in so zato združeni. Slednje pa od učitelja zahteva veliko mero kreativnosti, prilagodljivosti, dodatnega dela. »Vedno znova moraš temeljito razmisliti, kako učencem razložiti snov, tako da zajameš vse tri težavnostne stopnje, medtem ko pri poučevanju enega razreda teh dilem ni. Bolj podrobno je treba poznati učni načrt po vertikali, da lahko povežeš enake cilje in jih nadgrajuješ. Za vsako uro oblikujem temo, zastavim cilje, nato razdelim naloge. Medtem ko enemu razredu ali skupini otrok razlagam so v prednosti učenci, ki jih morda zanima že kaj več. Seveda pa so pri tovrstnem poučevanju tudi slabosti. Najtežje je tistim učencem, ki za reševanje nalog potrebujejo tišino; popolne tišine pri nas ni. Medtem kot na primer tretji in drugi razred dane naloge opravljata samostojno, četrtošolcem razlagam snov, nato obratno.« Pri tej obliki dela, poučevanja in učenja se pokaže tudi pripravljenost posameznikov novo snov ali utrjujem že slišano, ostala dva razreda oz. skupini delata samostojno.« Majhnost šole je lahko tudi prednost Primanjkljaja znanja v primerjavi z ostalimi šolami ni, zagotavlja učiteljica z dvema desetletjema izkušenj. Njene besede potrjujejo tudi rezultati nacionalnih preverjanj znanj ter učni in življenjski dosežki učencev, mladostnikov, odraslih, ki so prve štiri razrede obiskovali ravno v Stopercah. »Kvečjemu so naši učenci zaradi načina podajanja snovi v prednosti. Prednost je, da višji razredi ponovijo snov, ki so jo morda pozabili, v nižjih razredih pa V Stopercah ima šolstvo več kot 200-letno zgodovino, krajani, učitelji in tudi občina si petek, 23. 9. 2022 Štajerski TEDNIK petek z 23. septembra 2022 COLOR CMYK stran 7 7 V središču V mariborski porodnišnici se letno rodi okoli 10 % nedonošenih otrok V letu 2021 je bilo v mariborski porodnišnici rojenih 1.945 otrok, od tega je bilo 10,2 odstotka nedonošenih. V primerjavi s slovenskim povprečjem je ta odstotek nekoliko višji zaradi večjega deleža patoloških nosečnosti. Porodnišnica v UKC Maribor je namreč poleg ljubljanske porodnišnice eden izmed dveh terciarnih centrov v državi, kjer obravnavajo nosečnice in porodnice z različnimi zdravstvenimi zapleti. Foto: osebni arhiv svojega otroka prvič prime v naročje. pomagati drugim in v Stopercah medsebojna učna pomoč ni nekaj, česar bi se morali učenci priučiti, temveč jim je pomoč vrstnikom samoumevna, opaža Žunkovičeva. Majhnost šole, naravo, okolje, v katerega je šolska zgradba vpeta, pa učiteljica Ida Žunkovič ter vodja podružnice in učiteljica podaljšanega bivanja Milena Širec spretno izkoriščata. »Ker nas je zgolj 12, si večkrat organiziramo pouk v naravi, se podamo v gozd, primanjkljaj tere predčasna prekinitev nosečnosti pričakovana. »Večina stisk je povezana s strahom, ali bo njihov otrok sploh preživel, in če bo, ali bo imel zaradi nedonošenosti posledice. Rojstvo izjemno nezrelega otroka vpliva na celotno družino, tudi na sorojence, ki včasih težko razumejo, zakaj je mamica v bolnišnici, zakaj je očka žalosten in kje je dojenček, ki so ga čakali. Ko pa ga mama končno prinese domov, ta ni takšen, kot so si ga predstavljali – zahteva ogromno pozornosti staršev, ki je bila prej namenjena samo njim. V stiski so tudi babice in dedki, tete in strici, prijatelji; včasih tudi zato, ker ne vedo, kako se odzvati na izredne razmere v družini in kako lahko pomagajo. Stiska staršev je najhujša v prvih dneh in tednih po rojstvu, kaže se lahko z žalostjo, jokom, obupom, včasih tudi z iskanjem 'krivca' za prezgodnje rojstvo, obtoževanjem sebe in drugih, zlasti medicinskega osebja. Pomembno je, da zdravniki in medicinske sestre morebitno agresivnost prepoznamo le kot način spopadanja staršev s stresom in ne jemljemo tega osebno.« Rojstvo nedonošenčka lahko povzroči tudi ekonomsko stisko, ne le zaradi povečanih obremenitev staršev z otrokom, ampak tudi zaradi financ. Če živijo daleč od Ljubljane ali Maribora, kjer se zdravijo in kasneje tudi spremljajo ti otroci, je že vsakodnevna vožnja na obisk lahko finančni udarec. Estera Korošec interesnih dejavnosti nadomeščamo s pridobivanjem drugih življenjskih izkušenj: z obiski kmetij, podjetnikov, pisanjem voščilnic in pošiljanjem teh po pošti, skrbimo za visoko gredo, za šolski sadovnjak …« A vse te dejavnosti temeljijo na pripravljenosti učitelja. O lastnostih učitelja, ki poučuje na podružnični šoli, pa je dolgoletna, sedaj že 18 let upokojena učiteljica na POŠ Stoperce Vera Planinc povedala: »Najprej se moraš zavedati, da si v šolstvu zaposlen, Foto: osebni arhiv Prvi dnevi v inkubatorju Jakob: 790 g; 35 cm; 26. teden Nina Toplak je mama deset mesecev starega Jakoba, ki je običajen, navihan, razigran fantek, poln energije. Ob pogledu nanj niti pomisliš ne, da je ob rojstvu tehtal samo 790 gramov. Na intenzivni terapiji je bil 24 dni, v inkubatorju pa 42 dni. »Ko me je zdravstveno osebje seznanilo, da bom rodila v dopolnjenem 25. tednu nosečnosti, sem najprej pomislila na to, koliko je sploh možnosti, da moj otrok preživi. Nato sem si rekla, moj otrok je borec, zmogel bo. Seveda te je strah, ampak kljub temu sem poskušala ostati optimistična.« Po urgentni premestiti iz ptujske porodnišnice v UKC Ljubljana je ugotovila, da pravzaprav nima veliko informacij o prezgodaj rojenih otrocih. Brskala je po spletu, iskala čim več strokovnih člankov in brala zgodbe drugih mamic. Ugotovila je, da se v širši javnosti premalo govori o nedonošenčkih in stiskah njihovih staršev. Njena želja je, da bi s svojo zgodbo komu pomagala prebroditi izjemno težke in psihično naporne dni po rojstvu nedonošenčka. »Vsi ti mali borci so dokaz, da nič v življenju ni nemogoče. Jakob mi je pokazal, da zmorem veliko več, kot sem si sploh kdaj predstavljala. V veliko pomoč so mi bile druge mamice v apartmaju ljubljanske porodnišnice, kjer sem prebivala skoraj dva meseca. Tudi podpora partnerja, družine in prijateljev je v takih trenutkih izjemno pomembna. In pa seveda podpora zdravstvenega osebja na intenzivni negi, ki sem mu neizmerno hvaležna, da je tako požrtvovalno skrbelo za mojega sinčka. Vedno so bili na razpolago za številna vprašanja.« Nina je lahko Jakoba prvič pobožala po šestih dnevih Nina je po osmih letih boja z neplodnostjo končno zanosila. Od osmega tedna naprej je morala strogo mirovati, nato pa je v sredini oktobra začutila, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Njen strah je potrdil dežurni ginekolog na Ptuju, zato so jo urgentno prepeljali v UKC Ljubljana. Nekaj dni kasneje je rodila Jakoba, ki so ga takoj premestili v inkubator. »Jakob je zadihal sam, kljub temu pa so bili prvi dnevi izjemno stresni, saj mi nihče ni mogel povedati, ali bo preživel in kakšne bo imel morebiti posledice zaradi prezgodnjega poroda. Zdravnica mi je svetovala, naj ne razmišljam preveč vnaprej, in temu nasvetu poskušam slediti še danes.« Nikoli ne bo pozabila trenutka, ko se je lahko svojega malega dojenčka po šestih dnevih prvič dotaknila, ga pobožala in stisnila k sebi. Njegovo stanje je bilo na srečo ves čas stabilno, kar je tudi edina beseda, ki mamice v tem obdobju pomiri, jim daje upanje. Jakob, ki danes nima nobenih zdravstvenih težav, je bil po sedmih tednih končno premeščen na oddelek, ko sta se začela z mamico pobliže spoznavati. Po 52 dnevih, ko je Jakob tehtal 1.850 gramov, je prišel po njiju njegov ati in skupaj so se lahko končno odpravili domov, družinskemu življenju naproti. V domači posteljici ima sicer še vedno posebno dihalno podlogo, ki bi se oglasila, če bi morebiti nehal dihati. da pomagaš otrokom, da jim daš podlago za življenje. Potrebuješ tudi močno empatijo do otrok, da otroka spoznaš, razumeš, to pa moraš naučiti tudi otroke. Ne gre namreč za otroke sovrstnikov, na enakih razvojnih stopnjah, temveč gre za otroke različnih generacij, ki so primorani sodelovati.« Povezanost kraja in šole niso prazne besede Usoda šole v Stopercah je bila že večkrat pod vprašajem, saj se fi- nančno njen obstoj resnici na ljubo ne izplača, vendar pa je njen učinek na kraj neprecenljiv. Šolarji in učiteljici so namreč močno vpeti v prireditve v kraju, na drugi strani pa cel kraj živi za šolo. »Povezanost kraja in šole je bila od nekdaj na visoki ravni,« je dejala Vera Planinc ter dodala, da mnogi mislijo, da je‚ povezanost kraja in šole ‘zgolj fraza, ki se lepo sliši, »iz izkušenj drugod po Sloveniji pa vemo, da če se zapre šola, zamre tudi življenje v kraju.« Mojca Vtič Število učencev v podružničnih OŠ v Podravju, šol. leto 2021/22 FOTO: Mojca Vtič prizadevajo, da šolska tradicija ne bi zamrla Občina Ptuj Slov. Bistrica Slov. Bistrica Slov. Bistrica Videm Trnovska vas Zavrč Ormož Sv. Andraž Starše Slov. Bistrica Kidričevo Majšperk Videm Ormož Rogatec Majšperk Sveta Ana Rogatec Šola OŠ Ljudski vrt Ptuj, Podružnica Grajena OŠ Antona Ingoliča, Podružnica Pragersko OŠ Pohorskega odreda, Podružnica Zg. Ložnica OŠ Antona Ingoliča, Podružnica Zg. Polskava OŠ Videm pri Ptuju, Podružnica Leskovec OŠ Destrnik, Podružnica Trnovska vas OŠ Cirkulane, Podružnica Zavrč OŠ Velika Nedelja, Podružnica Podgorci OŠ Cerkvenjak, Podružnica Vitomarci OŠ Starše, Podružnica Marjeta na Dr. polju OŠ Pohorskega bataljona, Podružnica Kebelj OŠ Kidričevo, Podružnica Lovrenc na Dr. polju OŠ Majšperk, Podružnica Ptujska Gora OŠ Videm pri Ptuju, Podružnica Sela OŠ Miklavž pri Ormožu, Podružnica Kog OŠ Rogatec, Podružnica Donačka gora OŠ Majšperk, Podružnica Stoperce OŠ Sveta Ana, Podružnica Lokavec OŠ Rogatec, Podružnica Dobovec Število učencev 185 181 163 142 92 91 81 73 71 55 50 46 36 31 31 24 19 18 13 Vir: MIZŠ Najmanjša podružnica s tremi, največja s 462 učenci V preteklem šolskem letu je mrežo osnovnih šol na Slovenskem sestavljalo tudi 315 podružničnih osnovnih šol. Najmanj učencev, in sicer le trije, je osnovnošolska znanja pridobivalo v podružnici OŠ Fara v Osilnici, kraju na meji s Hrvaško (ki je letos zaprla vrata), največja je bila podružnica Lavrica Osnovne šole Škofljica v primestnem kraju Ljubljane s 462 učenci. Podružnici majšperške osnovne šole v Stopercah in na Ptujski Gori sta lani šteli 19 oz. 36 učencev, stoperško šolo je število učencev uvrstilo na 250. mesto, ptujskogorsko na 173. mesto. O odpiranju in zapiranju podružničnih šol odločajo občine, ki kot ustanoviteljice lahko začnejo postopek za spremembo statusa šole, če ugotovijo, da ima podružnica šole manj kot 14 učencev oziroma če je na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi manj kot pet učencev. »Če podružnica šole ne izpolnjuje pogojev za delovanje, vendar bo na podlagi demografskih podatkov najpozneje v dveh letih pogoje ponovno izpolnjevala, ustanovitelj ne spremeni statusa šole. O uvedbi postopka za spremembo statusa šole občina najmanj eno leto pred spremembo seznani šolo, zainteresirane krajane in ministrstvo, pristojno za šolstvo, s programi ukrepov,« so pojasnili na šolskem ministrstvu. Od leta 2011 dalje so občine ukinile 22 podružnic, na območju Spodnjega Podravja je leta 2014 svoja vrata zaprla podružnica Polenšak pri OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Štajerski TEDNIK petek, 23. 9. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 DUBROVNIK in OBIRANJE MANDARIN stran 8 petek z 23. septembra 2022 Lenart z V Zgornji Voličini bo zraslo novo naselje Prostora bo za deset hiš Zasebni investitor je v Zgornji Voličini kupil zemljišče, na katerem bo gradil novo stanovanjsko naselje individualnih hiš. Z>//EWK^>h a> WƌŝĚƌƵǎŝƚĞƐĞŶĂ /ZĂĚŝĂͲdĞĚŶŝŬĂWƚƵũ ŵŝŶ ŽĚϮϭ͘ϭϬ͘ͲϮϯ͘ϭ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞϯĚŶŝ Ϭ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ RNWREUDVH]QDPLRGSUDYLWHYVHGRELVHUDMXĜQH Dalmacije - DUBROVNIKA, v dolini edinstvene delte NERETVE ]QDPL2%,5$-7(0$1'$5,1(LQRGNULYDMWHËDUHPHVWD ŠIBENIK, s skrivnostnim pridihom srednjeveške pravljice. 9'XEURYQLNXVLERPRRJOHGDOLPHVWQH]QDPHQLWRVWLNRWVRSDODþD6SRQ]DFHUNHYVY9ODK ]DãþLWQLNDPHVWDFHUNHYVY%ODåDVWDUROHNDUQRREUDPEQLVWROSPHVWQROXNRVWUGQMDYR6Y ,YDQDYHOLNLYRGQMDNLQGRPLQLNDQVNLVDPRVWDQ2EþXGRYDOLERPRWUGQMDYL0LQþHWDLQ%RNDUVH VSUHKRGLOLSRXOLFL3ODFDDOL6WUDGXQXLQVHSRY]SHOLQDRE]LGMHRGNRGHUVHSRQXMDOHSUD]JOHG 91HXPXVHERPR]YHþHUGUXåLOLREJODVELLQGREULYHþHUML 1DSODQWDåLYGROLQR'HOWH1HUHWYHKUYDãNL.DOLIRUQLMLERPRRELUDOLPDQGDULQH9VORJXQH UHWYDQVNLKGRPDþLQRYVHERPRYR]LOLSRãWHYLOQLKUHþQLKURNDYLKVWUDGLFLRQDOQLPLSORYLOL± WUXSLFDPLYVHGRMH]HUD.XWL3RVWUHJOLQDVERGR]GRPDþROR]RLQVVPRNYDPLWHUULEMLPL VSHFLDOLWHWDPLREGDOPDWLQVNLJODVELSDERPRYVHVNXSDMSRSODNQLOLVNR]DUFHPGRPDþHJD 9PHVWXâLEHQLNVLERPRSROHJVUHGQMHYHãNLKWUGQMDYLQNQHåMHJDGYRUDRJOHGDOLL]MHPHQ SULPHUVWDYEDUVWYD.DWHGUDORVY-DNRYDNLMHYFHORWL]JUDMHQDL]NDPQDLQNDPQLWLKSORãþ EUH]XSRUDEHYH]LYQLKPDWHULDORY Foto: SD Na razpršeni lokaciji v Zgodnji Voličini bo nastalo novo naselje hiš. Ker gre za stavbno zemljišče v območju razpršene gradnje, je po veljavnem občinskem odloku pred nadaljnjim projektiranjem investitor dolžan izdelati posebne strokovne podlage, s katerih so razvidni zazidalna situacija, načrt gradbenih parcel ter prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura. Šele ko bo torej jasno opredeljeno, katera infrastruktura je na omenjenem območju že zgrajena in katera še manjka, bo lahko določen program komunalnega opremljanja zemljišč, pred njegovo izvedbo pa bo investitor z Občino sklenil posebno pogodbo. V njej bo opredeljeno, kaj je kdo dolžan zgraditi in kolikšno je plačilo sorazmernega dela stroškov komunalnega opremljanja zemljišč. O načrtih cerkvenjaškega gradbinca Saša Lorenčiča, ki bo gradil novo naselje desetih stanovanjskih hiš v Zgornji Voličini, je junija že razpravljal lenarški odbor za komunalno in gospodarsko infrastrukturo, varovanje okolja in urejanje prostora. Takrat so ga zavrnili oziroma so od njega zahtevali dopolnitev gradiva, saj so imeli pripombe glede odvajanja odpadnih voda. Zahtevano je v strokov- nih podlagah popravil, svetniki pa potrdili. S podobnim primerom, le da ne gre za razpršeno gradnjo, so se, kot je znano, nedavno soočili tudi v Trnovski vasi, kjer se tik ob občinskem središču prav tako pripravljajo na gradnjo novega naselja. Nekaj komunalne infrastrukture je ob regionalni cesti že urejene, nekaj je bo moral zgraditi še investitor. Med njim in občinskim vodstvom so zato potekala pogajanja o razdelitvi stroškov in določitvi višine komunalnega prispevka za posamezno novogradnjo. SD Prejeli smo: Kolesarske dogodivščine (ob evropskem tednu mobilnosti) CENA: 259 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀ ŚŽƚĞůƵΎΎΎ͕ϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ͕ϭdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕ ϭdžǀĞēĞƌũĂnjŐůĂƐďŽ͕ǀƐĞŽŐůĞĚĞnjƵŶĂŶũŽƐƟ ƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ŽďŝƌĂŶũĞŵĂŶĚĂƌŝŶƐƉŝŬŶŝŬŽŵ͕ ǀŽǎŶũŽƐͩƚƌƵƉŝĐĂŵŝ͕ͨϮŬŐŵĂŶĚĂƌŝŶ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂŝnjůĞƚĂ͕ůŽŬĂůŶĞŐĂǀŽĚŶŝŬĂ͕ƚĞƌŶĞnjŐŽĚŶŽ njĂǀĂƌŽǀĂŶũĞ͘ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Po daljšem času sem v naših krajih spet doživela nekaj, kar bi moralo biti povsem običajno. Ko sem se s kolesom bližala nepreglednemu ovinku, me avto od zadaj ni prehitel v ovinek (cesta seveda ni bila tako široka, da bi prehitevanje v nepreglednem ovinku bilo varno). Na žalost pa se prepogosto dogajajo neprijetni dogodki. Pred kratkim me je malo pred križiščem prehitel avtomobil, potem pa takoj ostro zavil pred mene, samo da je bil pred mano v križišču. Skoraj sem se zaletela vanj. Pri vožnji skozi krožišče se prepogosto dogaja, da se avtomobilisti vrivajo pred kolesarje (pa ne samo pred kolesarje, tudi pred avtomobile). Po mojih izkušnjah pa neobzirnost ni povsod enako prisotna. Ko sem spet kolesarila ob naši obali, sem spet lahko doživljala, da so avtomobilisti, vozeči skozi krožišče, prilagodili svojo hitrost (upočasnili), da je kolesar lahko normalno s svojo hitrostjo prevozil krožišče. Če bodo kolesarji upoštevani kot enakopravni udeleženci v prometu, bo njihova vožnja bolj suverena, promet se bo odvijal bolj tekoče. Posledično kolesar ne bo nebodigatreba, kateremu se avtomobilisti hočejo čim prej izogniti s čim hitrejšo vožnjo. Spomnim se popotnika, ki je predstavljal svoje vtise s pešačenja po Španiji. Ko je pešačil po prašni cesti, je nasproti vozeči avtomobil upočasnil in celo ustavil, da ga ob srečanju ni zavil v oblak prahu. Doživeti pri nas kaj takega je skoraj nemogoče (to niso samo moje izkušnje, temveč tudi izkušnje popotnika). Pri nas avtomobilisti večinoma ne upočasnijo, temveč vozijo z nezmanjšano hitrostjo (ali pa včasih celo bolj pritisnejo na plin), da se vali prah in frči kamenje, ki pa te lahko tudi zadene. Tudi na asfaltiranih poteh je pogosto kamenje, saj so poti velikokrat preozke za srečevanje vozil, potem pa pri vožnji po bankini frči kamenje naokrog, pade tudi na asfalt, z asfalta pa lahko izpod koles avtomobila zadene pešce in kolesarje. Kolesarji in pešci pa ne doživljamo le oblakov prahu, včasih nas avtomobilisti zalijejo z vsebino kakšne cestne mlake, pa čeprav bi z obzirno vožnjo to lahko preprečili. Včasih, ko vozim ob robu asfalta, pa si ne upam umakniti na bankino, ker je med robom asfalta in bankino precejšnja višinska razlika, bankina pa je za povrh še luknjasta, se počutim kot cirkuška akrobatka, ki s kolesom lovi ravnotežje na robu asfalta namesto na cirkuški vrvi. Nasproti vozeči večinoma ne opazijo mojega cirkuškega truda, pa večinoma drvijo z nezmanjšano hitrostjo po ozkem asfaltu, tako da so srečanja včasih res zelo tesna. Na ozkih cestah se avtomobilisti pogosto ne umaknejo na luknjasto bankino na nižjem nivoju, čeprav bi se veliko lažje kot kolesar, ki lahko ob zdrsu z roba asfalta pade pod kolesa avtomobila. Včasih je moč dobiti vtis, da neobzirna ravnanja voznikov avtomobilov niso le ravnanja, s katerimi te pač ne upoštevajo, temveč je moč dobiti vtis, da so to ravnanja izražanja nestrpnosti do bolj ranljivih. Če bomo vsi bolj strpni in obzirni do drugega, še zlasti do bolj ranljivih, bo manj nesreč, bo manj starševskih skrbi glede varnosti otrok v prometu, občutek varnosti bo boljši za vse. Ljudje bodo lažje sprejeli trajnostne potovalne navade (peš, kolo), če se bodo v prometu počutili čim bolj varno. Danica Hren, Hajdina petek, 23. 9. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 9 Podravje petek z 23. septembra 2022 9 Podravje z Skupina Perutnina Ptuj lani pridelala 31 milijonov evrov dobička Ptuj z Bolnišnične seje še vedno za zaprtimi vrati Prihodki v desetletju zrasli za sto milijonov evrov Letos več prihodkov kot odhodkov Lastništvo v Perutnini Ptuj se je v zadnjem desetletju temeljito prevetrilo. Po finančnem kolapsu, ki ga je podjetje doživelo zaradi neporavnanih kreditnih obveznosti v zvezi s prejšnjim lastninjenjem, je večinska lastnica Perutnine leta 2015 postala Slovenska industrija jekla (SIJ) z ruskimi lastniki. Poslovanje so pod vodstvom predsednika uprave Tiborja Šimonke stabilizirali, konsolidirali lastniško sliko, več kot odlično zaslužili (čez palec blizu 200 milijonov evrov) in nato podjetje leta 2019 prodali naprej. Kupil ga je ukrajinski prehrambni mogotec MHP, sedež družbe je sicer na Cipru. S prihodom novega lastnika je Perutnina dobila novo tričlansko upravo, vodijo jo direktorji Enver Šišić, David Visenjak in Jevgenij Dranov. Prvi med njimi, Šišić, je ob prevzemu mandata napovedal prebojno rast prihodkov poslovne skupine čez 300 milijonov evrov. V letu 2020, ko je svetu zavladala korona, jim to ni uspelo. So pa zato toliko večji korak naredili v 2021, ko so prihodki znašali 342 milijonov evrov. V desetletju so prihodki Skupine PP tako rekoč zrasli za sto milijonov evrov. Dokaj bogati so tudi dobički, lanski je znašal 31 milijonov evrov. V enem letu 48 milijonov evrov višji prihodki Prihodki poslovne skupine PP za leto 2021 so v primerjavi z letom prej zrasli za 48 milijonov evrov. Skupina posluje v sedmih državah in združuje 13 podjetij. Dve tretjini prodaje so realizirali na tujih trgih (Srbija 15 %, BiH in Hrvaška vsaka 14 %, sledijo Avstrija, Makedonija, Švica, Kosovo …). Prodali so 73.000 ton perutninskega mesa, kar je 15 odstotkov več kot v 2020, in 40.000 ton mesnih izdelkov. „Poslovanje je preseglo pričakovanja na vseh področjih, kljub tržnim razmeram, na katere so močno vplivali zajezitveni ukrepi proti kovid epidemiji. Na povečanje prodaje je vplival predvsem večji obseg prodaje v BiH, Srbiji in Avstriji,“ so v poslovnem poročilu navedli člani ožjega poslovodstva. Niso pa rasli samo prihodki, Prihodki od prodaje Skupina PP 2018: 271 mio € 2019: 285 mio € 2020: 294 mio € 2021: 342 mio € Vir: poslovno poročilo 2021 temveč tudi stroški. „Na stroškovno stran poslovanja je pomembno vplivala podražitev energentov, strateških surovin, materialov in storitev. Dvig stroškov nam je delno uspelo nadomestiti z dvigom prodajnih cen, notranjimi optimizacijami, povečanjem produktivnosti, avtomatizacijo nekaterih procesov in povečevanjem energetske učinkovitosti,“ je pojasnil generalni direktor PP Enver Šišić. V Srbiji do lastnih farm in vzreje piščancev Skupina PP trenutno največji investicijski ciklus izvaja v srbski Bački Topoli, kjer gradijo farme, ki jih bodo upravljali sami. „Intenzivno vlagamo v lastno infrastrukturo, s čimer bomo na dolgi rok znižali proizvodne stroške ter dosegli pomembno cenovno konkurenčno prednost. Lani smo zgradili prvi kompleks sodobno opremljenih farm z zmogljivostjo vzreje dva milijona piščancev na leto. Prav tako smo zgradili dodatne silose, da bomo v času žetve lahko odkupili največjo možno količino žitaric, ki so naše strateške surovine. Za letos načrtujemo zagon še dru- Foto: ČG Deveta redna seja sveta zavoda SB Ptuj je potekala v ponedeljek. Foto: ČG Skupina Perutnina Ptuj glavnino prodaje ustvari v štirih državah nekdanje Jugoslavije: Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in BiH. Za investicije so po besedah generalnega direktorja Enverja Šišića lani namenili 26 milijonov evrov, število zaposlenih so povečali za osem odstotkov. gega dela kompleksa novih farm, investirali bomo v posodobitev klavnice, v obrat za predelavo in valilnico. Do leta 2025 bomo v proizvodne zmogljivosti v Srbiji vložili najmanj 30 milijonov evrov.“ Na Ptuju posodobitev klavnice in tovarne krmil Investicije v posodobitev ter nadgradnjo tehnološke opreme in obratov načrtujejo tudi na Hrvaškem. Predvidena so vlaganja v klavnico, silose, sušilnico, predelovalne obrate, valilnico … Na Ptuju končujejo gradnjo samostojne čistilne naprave, pripravljajo se na celovito prenovo klavnice (gradbeni Foto: ČG Polovico od celotnega 31-milijonskega dobička so ustvarili v ptujski matični družbi. Dornava z Denar za sakralne objekte Iz proračuna 7.100 evrov Občina Dornava je objavila razpisa, s katerima bo 7.100 evrov namenila za obnovo sakralnih objektov. Dva tisočaka sta namenjena obnovi kapel, 5.100 evrov pa investicijskemu vzdrževanju cerkva. Eden od pogojev za pridobitev sredstev je, da mora biti objekt vpisan v register kulturne dediščine. V ptujski bolnišnici nadaljujejo pozitiven trend poslovanja. V prvi polovici leta so zabeležili dobrih 23.000 evrov več prihodkov kot odhodkov. Tako iz naslova obveznega kot prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so prihodki višji kot v primerljivem obdobju lani. Tudi likvidnostno stanje se je izboljšalo. Prijava za sredstva za investicijsko vzdrževanje cerkva mora vključevati opis del, predračun ali račun za opravljeno delo. Če je za poseg potrebno gradbeno dovoljenje, ga je tudi treba priložiti. Če gradbeno Prihodki od prodaje PP 2018: 165 mio € 2019: 177 mio € 2020: 177 mio € 2021: 184 mio € Vir: poslovno poročilo 2021 remont, posodobitev proizvodnih linij, tehnologije) in modernizacijo tovarne krmil. „Ptujska“ Perutnina s 184 milijoni evri prihodkov Ptujski del Perutnine, se pravi matična družba s sedežem na Ptuju, je lani pridelala 184 milijonov evrov prihodkov od prodaje, polovico so je ustvarili izven Slovenije, največ v Avstriji (12 %), na Kosovu, v Makedoniji in na Hrvaškem. Prodajo perutninskega mesa so povečali za 10 odstotkov, izdelkov pa za pet odstotkov. Mesa so prodali 21.000 ton in izdelkov dobrih 17.000 ton. Matično podjetje je konec lanskega leta zaposlovalo 1.955 sodelavcev (2020 jih je bilo 1.891). Povprečna starost zaposlenih je 45 let. 833 sodelavcev (43 odstotkov) je starih nad 50 let, 503 sodelavci so stari med 40 in 49 let. 59 odstotkov zaposlenih je žensk. Lani so v Perutnini na novo zaposlili 334 sodelavcev, delo pri njih pa je zapustilo 290 sodelavcev. Mojca Zemljarič dovoljenje ni potrebno, se v vlogi o tem priloži izjava. Za sredstva lahko kandidirata župniji, ki delujeta na območju dornavske občine. Občina bo sofinancirala dela, s katerimi se dejansko ohranja kulturna dediščina. Enaki pogoji veljajo tudi na razpisu za obnovo kapel, razlika je le v tem, da prijavitelj ne rabi biti župnija. Rok za oddajo vlog po obeh razpisih je 27. september, dela pa morajo biti končana do MZ konca leta. Na deveti redni seji sveta zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj so člani sveta obravnavali polletno poročilo o poslovanju bolnišnice, končno poročilo o izvedbi notranje revizije s področja pravilnosti izplačil dodatkov, vezanih na covid-19 za leto 2021, se seznanili s postopkom predaje poslov med nekdanjo direktorico Anico Užmah in aktualnim vršilcem dolžnosti direktorja Aleksandrom Vodo. Pregledali so tudi potek večjih investicijskih projektov, kot so izgradnja urgentnega centra, prenova bolnišnične lekarne in zamenjava informacijskega bolnišničnega sistema. »Poslovanje bolnišnice v prvem polletju je svet označil kot uspešno, saj je poslovala s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 23.576 evrov, kar je rezultat dobre realizacije pogodbeno dogovorjenega programa dela in racionalnega poslovanja. Obenem je stabilna tudi likvidnostna situacija zavoda, saj na dan 30. junij 2022 praktično nima zabeleženih zapadlih obveznosti,« je po seji dejal predsednik sveta Danilo Lončarič. Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta zabeležili 16,82 % povečanje, še več, kar 21 % pa iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. »To je v največji meri odraz skrbi za zelo dobro realizacijo programov ter čim boljšo izkoriščenost opreme,« so dobre rezultate komentirali v vodstvu bolnišnice. Člani sveta so obravnavali še poročilo notranje revizije na področju izplačanih dodatkov v času epidemije covid-19, ki ni pokazala nikakršnih nepravilnosti. Urgentni center odprt že maja naslednje leto? Potrdili so tudi nov cenik samoplačniških storitev, ki bo veljal od oktobra naprej. Ponujali bodo novo samoplačniško storitev, in sicer operacijo diastaze rektusov s pridruženo popkovno kilo. Sicer pa, kot smo že poročali, v bolnišnici trenutno teče gradnja urgentnega centra. Zaključek del je načrtovan marca prihodnje leto, medtem ko pridobitev uporabnega dovoljenja načrtujejo maja 2023. V prvem polletju so začeli tudi s prenovo bolnišnične lekarne, katere skupna investicijska vrednost je ocenjena na 1,5 milijona evrov, ministrstvo za zdravje pa jo bo sofinanciralo v višini milijona evrov. Junija 21 več zaposlenih kot konec minulega leta Na kadrovskem področju so prav tako sledili zastavljenemu načrtu, nadomeščali dolgotrajno odsotne delavce ter delavce, ki delajo krajši delovni čas zaradi starševskega varstva; slednje so nadomeščali le tam, kjer je bilo to nujno zaradi zagotavljanja kakovostne in varne obravnave ter za realizacijo delovnega programa. Konec junija so imeli tako 684 zaposlenih, kar je 21 več kot konec minulega leta. Dženana Kmetec Seje za javnost zaprte Že kar nekaj časa seje sveta zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj potekajo za zaprtimi vrati, brez prisotnosti javnosti. Sprva so to odločitev utemeljevali z epidemiološkimi razlogi, a takšen način dela očitno svetu, ki ga zadnje mesece vodi predsednik Danilo Lončarič, bolj ustreza. Tudi v času, ko ni bilo nikakršnih ukrepov za zajezitev virusa, so namreč ohranili enak sistem dialoga in odločanja. Odkar svet deluje v sedanji sestavi, novinarji nismo bili prisotni niti na eni sami seji. Javnost o tem, kaj se dogaja v bolnišnici, seznanijo le na način, da po seji podajo izjavo. Seveda pa so v teh zapisane ali povedane le tiste zadeve, ki jih želijo predstaviti. Morebitni pomisleki in dileme posameznih članov v skopih poročilih gotovo niso zajeti. Štajerski TEDNIK petek, 23. 9. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 23. septembra 2022 Ptuj z Art Stays 2022 s katalogom Knjigarnica KAKO DRŽATI ŠČURKA Ščurek ne sodi med najbolj priljubljene živalce. Še več: večini ljudi se zdi, da je treba ščurka speštati, pohoditi, uničiti, če ga kje zagledajo. Skratka ščurek je tista žuželka, ki vzbuja občutke gnusa in ogabe. Ščurek se izmika svetlobi in je zelo hiter, zato ga je težko opaziti. Svojo prisotnost potrjuje s svežnji jajčec, ki jih skrije na toplo mesto. Ščurki so družabne živalce, ki imajo veliko moč prilagajanja. Sporazumevajo se z vonjem in tipalnimi dlačicami, so tudi zelo občutljivi na zvok, saj dobro slišijo. Prvotna domovina je južna Azija, a dandanes ga najdemo na vseh kontinentih, razen na polarnih območjih. Blatta pomeni ščurek po latinsko, sodi v red žuželk in opisanih je 7.500 vrst. Najbolj znan je kuhinjski ščurek (Blattaorientalis), ki živi izključno v stavbah, velik je od 19 do 25 mm, je brati v knjigi Žuželke in metulji iz zbirke Narava na dlani založništva Mladinska knjiga. Knjiga, ki vam jo danes priporočam, vam bo morda spremenila pogled na te drobne žužke. Njen naslov je Kako držati ščurka in podnaslov se glasi: Knjiga za tiste, ki so svobodni, samo da tega ne vedo. V oči mi je padla v Študijskem oddelku naše in vaše knjižnice, tam, na tisti polici z izborom branja za »odraslo bralno značko«, torej je to knjiga kratkih zgodb. No, ne v celoti, saj so posamezna poglavja povezana tako, da bi lahko govorili o kakšni drugi literarni zvrsti, knjigo pa bi lahko uvrstili tudi med terapevtske psihološke priročnike za vsakdanjo rabo. Knjiga (Pisec: Matthew Maxwell. Ilustracije Allie Daigle. Prevedla Jana Lavtižar. Trebelno: BP, 2021) obsega sto in eno stran. Razdeljena je na prvi in drugi del, čemur sledi še Epilog na strani 89, na 94. je poglavje Za konec, na 96. Zahvale in na stoti sta predstavljena pisec in ilustratorka. Prvi del z naslovom Deček in njegove zgodbe sestavlja dvanajst poglavij, ki so naslovljena in vsi naslovi začenjajo z Deček Torej: Deček in ščurek, Deček sam s seboj … in ljubezen, in preteklost, prihodnost, delo, drugi, smrt, življenje, čustva, vedenje ter zaključuje z Deček in vse. Drugi del začenja na strani 71 in ima dve poglavji: Biti, Izbira. Drugi del knjige(Podnaslov Novi svet) začenja s povsem temno sivimi listi, ki nekako ilustratorsko, a tudi pomensko spodbujata preobrat in meditacijo, razmislek … Sploh so ilustratorkine intervencije zelo mikavne in povedne. Tudi celotna knjižna izdaja deluje premišljeno in žlahtno, besedilo je natančno razporejeno in razdeljeno, tako da se skoraj zdi, kakor bi brali poezijo v prozi. Torej osrednji literarni lik je deček, vendar to ni knjiga za fantiče, kot bi sprva pomislil bralec. Deček je le notranji jaz, ki obstaja znotraj odraslega moža. Enako bi lahko bila glavna junakinja deklica. Avtor v knjigi kakor mozaik zlaga enake stavke za različne čustvene situacije v odraslosti, ki jim botrujejo davna, morda povsem nepomembna doživetja iz otroštva – tudi najbolj zgodnjega. Kot vabilo k branju te zanimive, preproste, a k razmisleku vabeče knjige, je tu njen začetek: Nekoč je živel deček in živel je sam. Sedel je za mizo, večerjal in se počutil čisto v redu glede stvari nasploh. Ko je tako sedel in zadovoljno žvečil, je zagledal, kako je na mizo pred njim prilezel ščurek. Bil je velik, rjav in ostuden. Deček se ga je ustrašil. Kriknil je, zatulil je in si zaželel, da bi šel ščurek stran in se nikoli več ne bi vrnil. »Stran pojdi, ščurek!« je zavpil. »Pusti me pri miru!« Deček je sovražil ščurke. Sovražil je občutke tesnobe in gnusa, ki so mu jih vzbujali. Ščurek se mu je tako gabil, da ni mogel jesti. Tako se je počutil zmeraj, kadar so ščurki takole vdrli v njegov prostor. Na bruhanje mi gre! je pomislil … Potem se je zgodil majhen čudež … Vseh dvanajstih poglavjih prikazuje avtor različna dečkova občutja; deček ve, da so ljudje, ki ne poznajo takih čustvenih odzivov, a sam sebe si sploh ne zna predstavljati v drugačni luči. Ko je bil sam s seboj tako nezadovoljen, da si zavpil v ogledalu: »Pojdi stran, fant!« in »Pusti me pri miru!« in je sovražil svojo podobo v ogledalu in si je nemočno rekel, kakšna zguba da je. Spraševal se je, zakaj je tako nezadovoljen s seboj, saj je vendar slišal za ljudi, ki imajo sami sebe radi in s seboj ravnajo s tako ljubečo skrbnostjo. Deček se je ob tej misli kar stresel, kakor pač so čustva, ki lahko stresejo in stresajo slehernega človeka. Prav k temu, izražanju čustev, njih prepoznavanju in vrednotenju prijetno nagovarja knjiga Kako držati ščurka, ki jo najdete v vseh oddelkih Knjižnice Ivana Potrča. Menim tudi, da je ta knjiga tudi dobra darilna izbira. Prijetno branje in premišljevanje želim. Zapis festivalske zgodovine in umetniških okolij Dvajseti jubilejni festival Art Stays je potekal pod naslovom Postprodukcija. V katalogu, ki so ga predstavili na zadnji razstavni dan, je predstavljenih osem razstavnih sklopov, dogodki otvoritvenega vikenda in več kot 250 likovnih del letošnjih umetnikov. Ima 228 strani, uvodno besedilo pa sta napisala umetniški direktor festivala Art Stays Jernej in kreativna direktorica Marika Vicari. S katalogom se v KUD Art Stays zahvaljujejo umetnikom, partnerskim galerijam, vsem gostiteljem razstav in celotni festivalski ekipi. Avtor večine fotografij otvoritvenega vikenda je Miloš Vujinović, fotografije razstav pa so že drugo leto zapored delo Roka Goloba. Tudi obliko in vsebino kataloga so spremenili, da ima fotografija prevladujočo vlogo. Umetniški direktor Jernej Forbici je ob predstavitvi kataloga povedal, da so zadovoljni z obiskom tako otvoritvenega vikenda festivala kot tudi razstav. Število obiskovalcev se je vrnilo na raven pred kovidnim obdobjem. Letos so predstavili več kot 80 umetnikov. Osrednja razstava je bila na ogled v Galeriji mesta Ptuj, kjer so predstavili nekaj ikoničnih del iz prejšnjih festivalskih let (Joko Ono, Ferdinand Prats, Felipe Aguila, Joseph Beuys), in tudi dela, ki so ostala na Ptuju, ki so bila narejena na Ptuju. Skozi festivalsko zgodbo dvajsetih let, ki se osredotoča na zgodovino festivala in na projekte in umetnike, ki so zaznamovali umetniško okolje z vzpostavljanjem novih družbenih in komunikacijskih procesov, pa se prepleta tudi zgodba Ptuja in sveta ter prihodnosti. Četudi jo nekateri umetniki vidijo črno, organizatorji festivala upajo, da bo svetla, tudi za festival. V prihodnjih letih si želijo uresničiti vse tiste festivalske zgodbe oz. projekte, ki jim jih doslej iz takšnih Foto: Črtomir Goznik Na zadnji razstavni dan 20. festivala sodobne umetnosti Art Stays je umetniški direktor Jernej Forbici predstavil še katalog jubilejnega festivala, ki je potekal pod naslovom Postprodukcija. ali drugačnih razlogov ni uspelo uresničiti oz. vsaj enega večjega. Letos je bil to projekt Free All Costantina Cierve na ptujskem gradu, ki je bilo vidno že od daleč, in si ga je umetnik zamislil že leta 2013, vezan pa je na množičen prihod migrantov na jugu Italije. Eden od županov na tem območju je kot heroj sprejel te ljudi, jim dal delo, spremenil vse občinske akte, da so lahko postali javni delavci. S tem pa je prišel navzkriž z zakoni, še danes potekajo tožbe proti njemu. Tudi v zapor je moral za nekaj časa. Umetnik ga je želel postaviti na kraju dogajanja, a mu ni uspelo. Nekaj let pa je tudi trajalo, da je projekt zaživel v sklopu festivala Art Stays na Ptuju. Po predstavitvi festivalskega kataloga 20. jubilejnega festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki je osrednja poletna likovna manifestacija Slovenije in tudi izven nje, in zaprtju vseh razstav, se za festivalsko ekipo še ni začel počitek. Na vseh razstaviščih je treba skrbno sneti in nato zapakirati vsa dela, ki se vračajo umetnikom oz. galeri- jam. Tudi letos bo ekipa sama opravila številne prevoze; celotne poti, ki jo čaka tudi v postopku vračanja umetnin, bo za okrog sedem tisoč km. Če bo šlo vse po načrtih, bodo razstavišča izpraznili in pripravili vse potrebno za prevoz umetnin v enem tednu. V jubilejnem letu bodo izdali tudi zbornik vseh dvajsetih festivalskih let. Predstavili ga bodo novembra letos, ko bodo tudi povabili na svečano akademijo ob 20-letnici festivala Art Stays. MG Slovenija z Izšla je slovenska izdaja Guinnessove knjige rekordov Matica velikanka in dvotonski bograč V zadnjem letu so pri Guinnessu obdelali 38.991 prijav za rekorde, v knjigi pa je vključen izbor 2.697 rekordov, med katerimi jih je več kot 80 odstotkov novih ali izboljšanih. V slovenski izdaji Guinnessove knjige rekordov 2023 je najti 17 rekordov, ki so rezultat domačih rekorderjev, s tem da je deset novih, sedem pa takih, ki so bili objavljeni že v preteklih izdajah. Med njimi je veliko športnikov. Košarkar Luka Trpin se je v knjigo vpisal kar z dvema rekordoma: z največ košarkarskih osmic v minuti in največ košarkarskih osmic z odbojem v minuti. Svoje mesto je v njej dobila plezalka Janja Garnbret, in sicer za najtežje plezanje v prvem poskusu na pogled oziroma v športnem žargonu za najtežji »flash« vzpon, družbo med rekorderji pa ji za največ zaporednih zmag na španski kolesarski dirki Vuelti dela Primož Roglič. Na seznamu so še jadralca Uroš Kraševac in Maruša Močnik, ki se ponašata z najdaljšo prejadrano razdaljo v dvoje na barki tipa »dinghy«; v štirih dneh sta namreč prejadrala 621,5 kilometra, za najhitreje pretečeni Londonski maraton s hula hop obročem, ki je trajal pet ur, pet minut in 57 sekund, pa še Britanka slovenskih korenin Sasha Kenney. Na sceni že skoraj 70 let A novi rekorderji seveda niso zgolj športniki. Svoje mesto je v knjigi dobil ansambel Štirje kovači, najstarejši neprekinjeno delujoči slovenski narodnozabavni ansambel, ki je na odrih že vse od leta 1954. Rekordna je bila tudi količina bograča, ki so jo lani septembra skuhali v Lendavi. Šest kuharjev je namreč z 20 pomočniki pripravilo kar 1,8 tone te jedi. V Sloveniji pa se ponašamo še z največjo matico na svetu. Ne čebeljo, da ne bo Liljana Klemenčič Foto: IM Predjamski grad je v Guinnessovi knjigi rekordov vpisan kot največji jamski grad na svetu. pomote, pač pa kovinsko, v katero se navije vijak. Visoka je 3,6 metra, široka 4,16 metra in tehta več kot dve toni, stoji pa pred stavbo podjetja Matica MB v Komendi, ki izdeluje vijačne, kovične in privarilne materiale. Kot pravijo, so z matico velikanko izstopili iz okvirjev povprečnega marketinga in poskrbeli za drugačno promocijo svojega podjetja in njegovih izdelkov. V posebnem poglavju knjige, ki se imenuje Okoli sveta v 300 rekordih in v katerem se predstavljajo različni dosežki z različnih celin, pa se je znašel Predjamski grad, in sicer kot največji jamski grad. V Postojni so bili vpisa zelo veseli, saj so prepričani, da bo ta laskavi naziv k njim pripeljal dodatne goste. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko več turističnega obiska je vpis Stare trte v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov prinesel Mariboru. Na tamkajšnjem zavodu za turizem s takim podatkom ne razpolagajo, je pa najstarejša med vsemi vinskimi trtami na svetu v seznam vpisana že vse od leta 2004. Pri Guinnessu vsako leto izpostavijo določene teme. Letos so to tri: vesolje, raznolikost in 150-letnica izida romana V osemdesetih dneh okoli sveta, katerega avtor je pionir znanstvene fantastike Jules Verne. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek z 23. septembra 2022 petek, 16. 11. 2021 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 11 11 Štajerski TEDNIK petek, 23. 9. 2022 Kronika 12 COLOR CMYK stran 12 petek z 23. septembra 2022 Slovenija z Kronologija afer v slovenskem zdravstvu Od oprostitev preko javnih opominov do milijonske kazni Primer zamenjave dveh bolnikov v celjski bolnišnici, ki je v javnosti v zadnjem obdobju dvignil veliko prahu, je le zadnji v nizu napak, ki so se zvrstile v zdravstvu. Slovensko zdravstvo je v minulih letih namreč pretreslo več napak in afer, v katerih je prišlo tudi do hujših posledic za bolnike in celo smrtnih primerov. Visoka odškodnina zaradi operacije izraelskega bolnika (1992) – Izraelsko sodišče je slovenskemu nevrokirurgu Vinku Dolencu naložilo plačilo izjemno visoke odškodnine izraelskemu bolniku, ki mu je leta 1992 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana operiral možganski tumor. Zaradi zapletov po operaciji je bolnik postal trajni invalid. Sodbo za plačilo okoli 2,6 milijona evrov odškodnine in zamudnih obresti so priznala tudi slovenska sodišča. Hude poškodbe pri porodu (2005) – Pri porodu v postojnski porodnišnici porodničar ni upošteval napotnice za carski rez, ki jo je imela porodnica, in je vztrajal pri vaginalnem porodu. Pri tem je mami počila maternica, otrok pa je zaradi hudega pomanjkanje kisika dobil trajne možganske poškodbe. Primer je pristal na sodišču, ki je porodnišnici naložilo, da mora družini izplačati odškodnino v vrednosti okoli 900.000 evrov. To je bila najvišja odškodnina za tovrsten dogodek v Sloveniji. Zdravnica v zapor zaradi opustitve pomoči (2013) – Brežiška zdravnica Nada Cesarec je bila obsojena na šestmesečno zaporno kazen, ker kot dežurna zdravnica ni odšla na kraj nesreče, ko je delavec Slovenskih železnic zaradi stika z električnim tokom padel z droga. Tja je poslala voznika reševalca z reševalnim vozilom in zdravstvenega tehnika. Delavec je kasneje v bolnišnici umrl. Razsodišče Zdravniške zbornice Slovenije ji je zaradi tega izreklo javni opomin, v zaporu pa je odslužila le del kazni, saj so jo predčasno izpustili. Odškodnina zaradi napačno vodenega poroda (2013) – Zaradi napačno vodenega poroda se je leta 2013 v kranjski porodnišnici rodila deklica s hudo telesno okvaro. Sodišče je s pravnomočno sodbo krivdo oziroma odgovornost pripi- salo bolnišnici, na sodišču pa je julija 2022 stekla obravnava za višino odškodnine. Bolnišnica je po neuspeli pritožbi na vrhovno sodišče sicer podala še pritožbo na ustavno sodišče. Zavarovalnica Triglav je kot drugoobtožena z družino sklenila delno sodno poravnavo za 238.000 evrov odškodnine skupaj z zamudnimi obrestmi. Primer Radan (2015) – Zdravnika na ljubljanski nevrološki kliniki Ivana Radana so obtožili, da naj bi s kalijem skrajšal življenje več neozdravljivo bolnim bolnikom. Radana so odpustili, moral je v pripor, izredni upravni nadzor nad nevrološko kliniko pa je pokazal številne nepravilnosti in pomanjkljivosti. Po dolgotrajnem sodnem procesu je sodišče Radana oprostilo obtožb uboja štirih bolnikov ter neupravičenega snemanja petih bolnikov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti. Otroška srčna kirurgija (2012– 2019) – Program otroške srčne kirurgije so več let pretresale različne težave in slabi medosebni odnosi. Mednarodna komisija Zdravniške zbornice Slovenije pod vodstvom mednarodno priznanega srčnega kirurga Igorja Foto: Pexels.com Gregoriča je julija 2014 pri izrednem strokovnem nadzoru nad programom otroške srčne kirurgije za obdobje 2007–2014 ugotovila, da bi bilo v letu 2012 možno preprečiti smrti štirih otrok. Kriminalisti so zaradi suma malomarnega zdravljenja ovadili enega od kirurgov. Primeri smrti teh otrok so pred disciplinskimi organi na zbornici ostali brez epiloga, saj so trije primeri zastarali, v enem primeru pa po mnenju takratnega tožilca pri zbornici ni šlo za strokovno napako. Oktobra 2015 je v UKC Ljubljana umrl 37 dni star dojenček s prirojeno srčno napako. Analiza primera je pokazala, da bi bilo smrt možno preprečiti, če bi se zdravniki pred diagnostičnim posegom, med katerim je otrok umrl, bolje pripravili. Poročilo je izpostavilo tudi sistemske težave. Zoper dva kardiologa je bila vložena anonimna ovadba. Konec leta 2017 je vlada sklenila ustanoviti Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB). Ta je 10. avgusta 2018 sporočil, da je zaradi zapletov umrl otrok s srčno napako, ki so ga operirali tuji otroški srčni kirurgi. Gregorič je izrazil prepričanje, da menjave zdravnikov niso prispevale k smrti otroka, kliničnemu centru pa očital, da ni opravil konference o obolevnosti in umrljivosti. V UKC so navedbe zanikali. 13. junija 2019 je vlada sprejela odločitev o začetku likvidacije NIOSB. Smrt dvojčkov v trboveljski bolnici (2016) – V trboveljski bolnišnici sta se rodila mrtva dvojčka. Kot je pokazal nadzor Zdravniške zbornice, je bil carski rez namesto v načrtovanem 37. tednu nosečnosti naročen šele v 38. tednu, dvojčka pa sta pred tem umrla. Primer je na sodišču. Afera smejalni plin (2016) – V šempetrski bolnišnici sta umrla najmanj dva bolnika, ker je na novem urgentnem oddelku prišlo do napake pri preklopu medicinskih plinov. Namesto kisika je namreč dotekal smejalni plin. Zadeva še čaka sodni epilog. Peterici obtoženih obtožnica očita povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti, enemu pa povzročitev splošne nevarnosti. Sojenje naj bi se začelo novembra. Družina 52-letnega umrlega bolnika je sicer zoper bolnišnico, zavarovalnico Triglav ter družbi Kolektor Koling in Elita I. B. sprožila tudi civilno tožbo. Sklenili so dogovor o odškodnini, katere višine niso razkrili. Zamenjali identiteto umrlega (2022) – V celjski bolnišnici je prišlo do zamenjave identitete bolnikov. Po prvih ugotovitvah so iz doma starejših občanov dva obolela varovanca skupaj prepeljali v celjsko bolnišnico. Ob napačni identifikaciji sta prejela napačni zapestnici, najverjetneje pa tudi napačno zdravljenje. Eden od bolnikov je umrl ter bil nato upepeljen in pokopan pod napačnim imenom. Do napak je po prvih podatkih prišlo v celotni verigi, saj je pokojnega napačno identificiral tudi sodni izvedenec. Vodstvo celjske bolnišnice je odstopilo. Sta, Ur Videm z Snemanje na šolskem avtobusu Zgodba še vedno brez epiloga Le dober teden po začetku pouka se je v Vidmu razširila novica o domnevnem snemanju otrok na šolskem avtobusu. Dogodek je šola prijavila policiji, ki vse odtlej vodi preiskavo. »Zaradi interesa preiskave ta trenutek ne moremo nuditi konkretnejših informacij,« so odgovorili iz PU Maribor. Z več informacijami ne razpolagajo niti v osnovni šoli. Ravnatelj Robert Murko je pojasnil le, da so se učenci obrnili na šolo, saj da je prišlo med vožnjo do snemanja oz. fotografiranja. »O tem smo obves- tili policijo, šoferja je Arriva še isti dan zamenjala. Čakamo na končne informacije policije.« je še dodal. Nemudoma so se na dogodek odzvali tudi v skupini Arriva. Odgovorili so, da jih je šola obvestila, da ª%UDWLĀDVRSLVQLQDYDGDMHSULYLOHJLM ELWLYHURGRVWRMQRREYHåĀHQ© 5RQĦVQXCPKPCTQçPKMKĥVCLGTUMGICVGFPKMC