St. 210 Ftiiiia plataa v iihiU Knti csrmlc m la Hffl) v Trstu, v stmo e. samrnora »22 posamezna sieviiKa zm cent. Izhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška ▲siškega it 20, I. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Ne rankiranm pisma se ne sprejemajo, rokopisi sr ne vračajo. Izdajatelj in ' v Anton G e rbec. — Lastnik .karna Edinost Tisk tlsk«^wiccj skft Klijizr.iCC znaia za mese L 7.—, 3 j.30, pol leta L :J B L J A N A — Zš inozemstvo mesečno 4 11: Telefon uredu DINOST Posamezne Številke v Trstu i« okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 ccnt. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. pO IN SPLETKE Nemška Avstrija je sedaj v Evropi zares gospodarska in politična ničla. Ker manjkajo temu državnemu organizmu življenski pogoji, zato mu grozi pogin. Pomanjkanje življenske sile pa ne tiči samo v neugodnih gospodarskih razmerah, v katerh se nahaja, ampak predvsem v pomanjkanju zavesti in volje njenega prebivalstva tvoriti samostojen državni orga- nizem. Te dni se je govorilo kar odkrito, da se Avstrija kratkomalo prodaja najboljšemu kupcu. Državo naj zasede oni, ki prevzame skrb, da nasiti stradajoče Dunajčane in prebivalstvo ostalih mest, zakaj kmetske-mu delu prebivalstva se godi razmeroma Srednji padlo carinsko obzidje ob Brenerju in na rJUična. Koroškem med Italijo in Avstrijo in bi se preneslo na sosedne države. In ^ tako bi postala Italija v gospodarskem oziru meja-šica čeboslovaške m Ogrske. Italijanski carinski uradniki bi stražiK ob zadnjih obronkih Alp in ob vznožju Karpatov. Zakaj Italija bi hotela imeti kontrolo nad carinsko službo avstrijskih Nemcev. V slučaju carinske unije pa bi brez dvoma prevladala italijanska carinska politika včasih morda na občutno škodo proizvodnje avstrijskega prebivalstva, vsekakor pa bi Ćehoslo vaška občutila prve posledice novega razmerja. Tako bi prešlo to gospodarsko vprašanje na politično polje. debr" In potem: Jugoslavija da je že | Valutno vprašanje je navidez zelo eno- pričeia z mobilizacija jugoslavenske tn,Gjavno pQ današnjem kurzu bi mogla čeboslovaške čete že stale cb meji, da jo prekoračijo in zasedejo nesrečni avstrijski ostanek. Take in pedobne vesti, so mnogo pripomogle k splošnemu vznemirjenju. Sredi teh «dogodkov» pa je stala Italija, kot da bi bila največ prizadeta in ogrožena po strahovih, ki so bili prazni. Danes, ko se je položaj zjasnil in se je la dim razvlekel, je lažje trezno presojati o zadnjih dogodkih. Predvsem je treba Italija prav poceni pokupiti ves papirnati denar Nemške Avstrije, ki znaša približno 800 miljard kron. Vseh teh 800 miljard bi Italijo stalo še ne 200 miljonov lir. Če bi bila zamenjava po tem kurzu izvršena, bi sicer Italija rešila avstrijsko valutno krizo, obenem pa bi taka zamenjava spravila Avstrijo na nivo najbolj beraških dežel. Recimo> da bi prejelo celokupno prebivalstvo 200 miljoaov lir od Italije. Upoštevati je treh a, da 200 miljonov Hr predstavlja ugotoviti, da ni Avstrija dosedaj prav niče- j približno 50 miljonov zlatih lir, 50 miljonov 6ar dosegla. Drugič pa je treba povdariti, i zlatih lir pa ne raore nikakor zadostovati da je zadkiji slučaj pokazal, da bi Avstrija j za denarne potrebe avstrijskega ozemlja, svojo mizerijo in svojo prisiljeno samostoj-1 Res j8f Ves papirnati denar Nemške fiost lahko izrabila, akc bi našla za to j Avstrije ne predstavlja na zunaj večje sposobne državnike. Zdi sc, da se ni! vrednosti kot 50 miljonov zlatih lir, vendar Seipeks to posrečilo sedaj. Morda pa ni pa „aa ta denar v notranjem denarnem imel mož tudi nobenih zavratnihr namenov. Toda ta zgled je svarilen in poučen Cb enem za bodočnost. Položaj je nomreč ta-le: v velikem interesu predvsem Cehoslovaškc in Jugoslavije je, da se ne krši trianonska pogodba. prometu brezprimerno večjo vrednost. In to po pravici: Ker vendar svota 50 miljonov lir je premalerikostna tudi za tako državico, koi je Avstrija, Saj so recimo državni gozdovi sami zase že veliko več vredni kakor pa ta razmerama majhna Noben pameten politik nc bo pač želel, j svota. Zamenjava denarja po današnjem da hi se Avstrija razkosala in porazdelila kurzu bi pomenilo tor e/ skrajno obubo- žanje avstrijskega prebivalstva. Italija bi med sosedne države. Čehi imajo v svoji dr žavi čisto dovolj Nemcev, da bi si jih le kaj želeli, a tudi Jugoslavija nc bi pridobila na moči, če bi si naprtita kal jen miljon narodno najbolj zavednih lu zenib Nemcev. Vsako narušenje tf-itoje-čih mirovnih pogedb pa bi prineslo s seboj morala poseči pač veliko gk>bokejŠe v svoj mošnjiček in žrtvovati par miljard papirnatih lir, sicer bi se hkratu nakopala silno nevoljo in sovraštvo svojih n-cvih prijateljev. j . - j - Ker pa si Italija vsled svojega neugodne- nevarnost, da se zruši vsa sedanja zgradba ; ga finančnega položaja ne more privoščiti evropskega ravnovesja. Kdor bi se čutil t^o velikodušnih de>anj, zvato ie zamenjava močnejšega, bi začel na svojo roko tzpre-! denarja in valutna skupnost z Avstrijo tmniah politično karto povojne Ev-rope po ravco tež&0 izvedljiva kakor carinska SVOJI vol}!. Zato je pač v največjem interesu | unija posebno mladih in slabejših sosedov Ne glede na vse to pa trpi avstrijsko gospodarstvo na deloma isti bolezni kakor Nemške Avstrije, da se obstoječe oogodbe „ ^ t ■ ' li m - t . Husuuuarbivu na aeiotua isu ooiezm KdKur U A k!', l r.0bhfe italijansko. V Italiji vlada brezposelnost, je jasno, da bosta Cehoslovaška mL . . .. 1. .. ... i -i j i t ' , .. • -i j t fto se pravi stotisoci italijanskih delavcev Jugoslavija napeli vse svoje sile, da ostane status quo in se trianonska pogodba niti za las ne prekrši. In v tem stremljenju ju podpira brez dvoma z vsemi svojimi silami Francija, ki bi pod nobenim pogojem ne dopustila, da bi se Nemčija pomnožila za nekaj miljonov prebivalcev. Vsaj pri današnjih političnih smernicah Francije je to a priori izključeno. Vsled tega so vse vesti o teritorialni požrešnosti Jugoslavije in Čeho-slovaške popolnoma izmišljene. Obe države potrebujeta dolgoletnega miru, da se v notranjosti utrdita in si zagotovita obstoj, ne pa da se spuščata v nevarne in vratolomne pustolovščine. Iz istih razlogov, ki smo jih zgoraj bi sc rado izselilo, če bi imelo kam. A v samem Dunaju- je tudi toliko neproduktivnih delavskih sil, da tvori to dejstvo eno glavnih gospodarskih težav. Brezštevila je upokojenih častnikov, uradnikov in državnih uslužbencev, ki jih je poprej redila velika monarhija. Vsi državni uradi so prenapolnjeni z uradništvom, katerega število ni v nobenem primeru iS potrebo. In potem še tisoči m tisoči velikih in malih prekupčevalcev z blagom in valuto. Vsa ta nepregledna množica, ki ne samo ničesar ne producira, ampak četo pospešuje draginjo in uboštvo, bi morala najti odduška v izseljevanju. Prehranjevanje nekaj stotiso-čev takih parasitov je za tako deželo kot navedli pa je tudi a priori izključeno, dalje Avstrija vendar predrag luksus. Toda bi si Italija priklopila Avstrijo v tej ali oni naj temu odpomore Italija? Gospo- obliki. Carinska unija in skupna valuta med Nemško Avstrijo in Italijo je bil baje (povdariti je treba baje) predlog kanclerja Seipela. Ta predlog pa je tako daleko-sežen, da je zelo težko verjeten. V glavnem spada tudi med časnikarske izmišljotine zadnjih dni. Poglejmo si najprej vprašanje carinske unije. Če bi se torej Avstrija in Italija sporazumeli v tem vprašanju, tedaj bi darska rešitev Avstrije bi bila po omenjenih načrtih neizvedljiva. Z veliki žrtvami bi utegnila Italija začasno pomagati zavrženi finančni politiki Avstrije, toda to bi bila le krparija. V kratkem bi se avstrijska gospodarska «bolezertv pojavila z novo silo in Italija bi imela novo veliko breme na svojih itak preobolženih plečih. Vsi ti razlogi so tako tehtni, da zamorejo popolnoma ovreči vse govorice zadniih Italija Slaba predvidevanja za zimo Draginja raste . piše, da je grška vlada obvestila angleško vlado, da se ne smatra več za odgovorno za varnost krščanskih manjšin v Mali Aziji. Grška vlada je baje tudi prosila ententne države, naj naredijo vse mogoče, da pride čim prej do premirja. Angleška vlada se sedaj posvetuje z italijansko in francosko vlado, kako naj se prepreči nadalnje prelivanje krvi in pospeši sklenitev premirja med turško in £rško vojsko. Doznava se medtem iz poučenega vira, da se bo Lloyd George vrnil v London v četrtek in da se bo vlada bržkone sestala v svrho razpravljanja o odgovoru na francosko noto glede sklicanja konference za vzhodno in maloazijsko vprašanje. Grki b&^o iz^razsuli vso Malo Azijo? PARIZ, 5. <;Temips» piše: Vlada kralja Konstaniina je sedaj razumela, da ne more več držati Male Azije in se je odločila na njeno izpraznitev, kakor je razvidno iz tozadevne uradne izjave. Govorilo se je v Atenah, da je grška vlada sporočila to angleški vladi iz lastne volje, toda grška vlada tudi v posebnem poročilu, da se ni obrnila na angleško vlado po lastni volji, temveč da je odgovorila na vprašanja, ki jih je stavila angleški vladi. Ta razlika pa im samo podrejeno važnost, bistveno je, da vlada kralja Konstantna priznava, da je nezmožna za nadalnje držanje svojih čet v Mali Aziji. Grška vlada bi hotela skleniti premirje s Turki, da more pripraviti izpraznitev in upa, da ji bo angleška vlada priskrbela odškodnino, ki bo bržlcone obstojala v tem, da se grški vojski dovoli, da zasede Carigrad ali vsaj da zasede najbližjo okolico mesta. Pred vladno krizo Danes je izšlo uradno vladno poročilo, v katerem se ugotavlja, da se je prvemu armadnemu zboru posrečilo vzpostaviti stik z zapadnim krilom pri Usciaku. Liberalno časopisje ostro napada vlado in izjavlja, da je grška vojska izvršila vso svojo dolžnost. Za to, kar se je zgodilo, je odgovorno samo vrhovno poveljništvo. V političnih krogih se predvideva vladna kriza. Dnevne vesti Značilno. V procesu Kučera-Taboure je bil zaslišan kot priča tudi dr. Slavik, ki je imel posla s Kučerom v imenu tiskarne «Edinost». Kakor znano je bil ravno dr. Slavik tisti, ki je odkril Kučerova sle-parstva. O priliki njegovega zaslišanja se je odigral zanimiv incident: Predsednik sodnega dvora, cav. Andreis je vprašal dra Slavika: «Bodi te tako prijazni in razložite mi, kaj pomeni «Edinost». Dr. Slavik: «To pomeni „concordia" (edinost).« Preds.: «Resnično, edinosti res potrebujemo». Odv. Matosel - Loriani: «Ekscelenca, oni razumejo pod tem edinost med seboj*. Preds.: «Pustimo. Mogoča je edinost tudi z nami. Na vse zadnje smo bratje*. Odv. Matosel - Loriani: «V najboljšem slučaju bomo mogH biti prijatelji*. Ta kratek incident je preznačilen. V ospredju sta dva tipa Italijanov, kakor jih DOjgostoma srečujemo ravno v Trstu: Itali- jan iz stare kraljevine in Italijan domačin. Oba, cav. Andreis in odv. Matosel - Loriani. predstavljata vsak svoj tip v dovršeni obliki. Cav. Andreis je tisti odlični jurist in mož dovršenega značaja, ki ga je Italija poslala v nove pokrajine, da tukajšnjemu pravnemu svetu v praksi pokaže visoko vrednost italijanskega kazenskega postopanja in moderne vidike, s katerimi se to postopanje diči. Cav. Andreis je s svojimi dosedanjimi nastopi dokazal, da jc imela italijanska justična uprava zares srečno roko, ko je ravno njega poklicala na to mesto. In ravno njegov nastop, ki ga opisujemo v začetku te notice, potrjuje to zopet. Ne samo učen jurist, ampak tudi mož, ki pozna svet in življenje, cav. Andreis ne vidi v Slovanih tistih slavnoznanih «barbarov», ampak ljudi, kakor so Italijani in drugi kulturni Evropejci, vidi v nas brate. Resnično, človek, ki prihaja k nam s takimi čistimi, vzvišenimi idejami, bi nam gotovo postal kmalu iz učenega tudi — pravičen sodnik. Tu pa se dviga — domač Italijan. Odvetnika Matosel - Lorianija poznamo kot skoz in skoz idealnega moža, ki v očigled svojemu razumu in zdravemu kriteriju gotovo nc bi zanikal Slovanom tistih pravic in tistega človeškega položaja, ki ga gotovo želi svojemu italijanskemu narodu, za katerega se je celo boril v častni sivc-zeleni suknji. In vendar, ta mož je — preveč domačin. Čeravno je prišel v dotiko z našo inteligenco, ki je gotovo v vsakem oziru kos italijanski, čeravno je gotovo videl našega uradnika, trgovca, delavca in kmeta, ki so vsaj ravno tako pridni, pošteni in solidni kakor italijanski, sc vendar noče naslanjati na svoja izkustva. Rajši je govoril v smislu tistega pisanja, ki si ga je o nas prilastilo domače italijansko časopisje že pred desetletji in ki o nas govori le slabo ali pa — molči. Odv. Matosel- Loriani se je pokazal res pravega domačina. Ne veruje svojim očem, ne zaupa v svoje izkustvo, le to kar piše «Piccolo-> in drugovi, le to je evangelij: Bratje nikoli, kvečjemu bi znali kedaj postati prijatelji. Res značilno. V spomin nam prihaja drug nastop. Koj prve mesece potem ko je sen. Mosconi nastopil svojo sedanjo službo, se mu je predstavila deputacija Slovanov, načelovana od dra Wilfana. Naš vodja je v dolgem, živem govoru očrtal naš težki mučni položaj — živeli smo tedaj v dobi vojaškega sodišča in internacij — in ko je dr. Wilfan končal, je sten. Mosconi začudeno vzkliknil: Jaz se čudim slišati kaj takega od vas, ko mi se vendar tukajšnji domači Italijani vedno pritožujejo, da se vam predobro godil Evo! Poznamo predobro zgodovino človeštva, da ne bi znali kaj je italijanska duša in liberalnost. Toda na lastnem telesu tega ne moremo občutiti. Med nami in Italijo, pravo Italijo, se dviga kitajski zid: domači Italijani. Dvignil se je zopet enkrat mož, pravi Italijan, cav. Andreis, in rekel veliko, res italijansko besedo. In koj je stopil predenj zid. Seveda, dokler boste tako govorili in dokler bodo v »Piccolovih* stopinjah stopali celo možje, ki bi lahko imeli svojo sodbo, ne bomo bratje in — tudi prijatelji ne tako kmalu. Fašisti o sebi. Kaj predstavlja fašizem v italijanski družbi? S tem vprašanjem se bavi uvodni članek, ki ga je pred kratkim priobčilo osrednje fašistovsko glasilo «Po-po\o d'Italia* pod naslovom «fasižem in država* in s podpisom Volt. «Kdor opazuje to gibanje — odgovarja pisec na gornje vprašanje — od daleč in na podlagi posameznih epizod, ki jih objavljajo listi, se mu bo zdelo manj kot stranka, kot nekaka fron-da. Toda tako se ne bo zdelo tistemu, ki je proučil njegovo psihologijo od blizu, temveč bo videl v fašizmu več kot stranko, videl bo v njem nov vodilni razgled. Zadosti je gledati na njegov izvor. Fašizem je sin vojne. Njegovo jedro sestavljajo bivši borci (v pravem pomenu besede), okoli katerih se zbirajo najmlajši, ki sicer vsled svoje mladosti niso bili v vojni, ki pa so doživljali globje nego nekateri stari letniki, ki so jih gnali proti njihovi volji v neprijetno sužnost okopov. V fašistovskih vrstah prevladuje torej tisti «vojaški duh» , katerega poman* kanje je izvirni greh starega italijanskega meščanstva. In da ne gre pri tem samo za gledališko postavljanje — pravi g. Volt — o tem priča naše skoraj vsakdanje mučeni-štvo. Kljub temu se fašizem razlikuje od pruske organizacije «Orgesch» in od bou-langizma, kajti fašistovska stranka ni militarizem. V njem je obilo du?evnih elementov, ki jih predstavljajo tisti razumniki, kateri so siti navadnega premlevanja takoime-novane pozitivne znanosti. V bujnem razvoju je tudi gospodarsko ogrodje novega gibanja in vanje se stekajo vsi tisti proizvajalci, ki se upirajo jarmu demagogične plutokracije, in vsi tisti delavci, ki so zlomili okove socialističnega sindikalizma. Prepričanje, navdušenje, načelo oblasti, pogum, pobuda, smisel za mednarodno stvarnost, z eno besedo vse, kar manjka italijanskemu liberalnemu meščanstvu, se poraja zopet v vrstah fašizma. Kdo bo proti nam? Proti nam so — in sicer v obliki tekmecev za dediščino po velikem bolniku — t. j. po demokratični državi — so socialisti in po-polari*. Kot zadnji namen fašizma stavi Kisec uničevanje sedanje liberalne države, [ato pa je se kakor nehote malo umakne, kot bi mu bil kdo zaklical: «Me men t o te hominem esse* ter zaključuje: «Včasih pa je star sod dober tudi za novo vino. Ni torej izključeno, da bo fašizem, ko postans vladna stranka, spoštoval stare volitvene' delu sodelujeta MDP Sv. Jakob in pevsko običaje in da bo ohranil volitve v obliki razširjene volilne pravice in magari tudi več-imenski volilni okraj. Tako kakor je stara rimska država ohranila konsule, komici je in tribune.* «Mednarodni* semenj v Trstu bojkotira Slovence. Včeraj smo ugotovili, da je vodstvo mednarodnega semnja v Trstu zavzelo društvo Ilirija. Med posameznimi točkami in po končanem oficielnem sporedu svira mandolinistična skupina «Viktor Parma*. S posebnimi točkami nastopijo tudi naši rekruti. Vrli Ženski odsek MDP pripravi buffet. Delovala bo šaljiva pošta. Gospodična, ki dobi največ razglednic, dobi krasno darilo. Ravnotako dobi krasno nasproti našemu listu, ki je glasilo Sloven-1 darilo rekrut, kateri dobi največ razglednic, cev v Italiji, nekam čudno stališče. Dočim Rekruti poskrbijo, da bo <}vorana lepo nas jt^vodstvo predlanjskega semnja vpo-j okrašena. — Šentjakobska mladina, števalo v popolni meri, zavedajoč se, da; Pomorsko-pristaniško-železniški odbor pisanje «Edinosti» vendar nekaj izda, to in deželne svetovalne komisije je sklican za onstran meje, nas vodstvo letošnjega sem-j četrtek, 7. t. m., ob 10 v dvorano 26 na ge-nja bojkotira na nedostojen način. Nam je neralnem civ. kemisariatu, da razpravlja o 6 svojo zeno ulici F. Se vero 15, je ravnal zelo surovo. V soboto je prišel domov vinjen. Tedaj se je začel brez najmanjšega vzroka prepirati z ženo; končno jo je pa vrgel iz stanovanja, z otrokom v naročju. Nesrečnica je šla v podstopnišče, kjer je bivala lačna in izmučena do včeraj. Včeraj je pa oslabela od lakote. Njo in otroka so odpeljali v bolnišnico. Porotno sodišče. Predvčerajšnjim je končala razprava proti Ivanu Gregori, ki je sicer prav malo na tem, ali dobimo kos papirja s podpisom predsednika ali tajnika tega vodstva, ali ne in še manj nam je mar. ali kakega teh gospodov 'osebno spoznamo ali ne, opozarjamo pa na ta bojkot zaradi te^a. da sc vidi, i.aksen je mentalitet gospodov, ki se zmerjajo s «povzdigovalci» tržaškjga trgovskega einporija. Kakšne posledice ima to dosledno sabotiranje vsega, kar diši po Slovanstvu, se vidi na sejmi-Gospoda naj bi se vendar zavedali, scu da se velesejem ni priredil zaradi njihovih lepih oči, temveč zaradi tega, da se Trst, in to je vse ljudstvo Trsta, dvigne iz strašne bede, v katero je zapadlo. Stiki Trsta z zaledjem, od katerega je nekdaj živel in od katerega mora zopet živeti, če hoče sploh živeti, pa se ne vzpostavljajo s tem, da sc jezik tega zaledja bojkotira, kakor ga bojkotira vodstvo sedanjega semnja. Vodstvo letošnjega semnja ne bojkotira namreč samo ubil svojo bivšo zaročenko, sedemnajstletno Celindo Dainese, iz ljubosumnosti, niki so sprejeli tezo branitelja, Češ da je ___________ Gregori storil svoj čin v skrajni razburje- tem-le dnevnem redu: i. TroškT carinske j nosti ne da bi se zavedal kaj dela, ter opro-operacije, troski za železniške transporte in stili obtoženca. tržni troški v tržaški luki; 2. poštni promet; 3. slučajnosti. Dr&štveM vesti Krožek «Omladina» Trst. Danes točno ob 20. uri redna odborova seja. Radi njene važnosti je prisotnost vseh odbornikov ne-obodno potrebna. Predsednik. Akad. ter. dr. «Balkan». Jutri zvečer ob Včeraj pa je bila razprava proti Antonu Križmančič, iz Gabrovice, ki je ubil svojega očeta iz razloga, ker mu je ta zapeljal ženo. Razprava se je vršila z izključitvijo občinstva. Priče so opisale ubijalca kot mirnega in poštenega kmeta. Obtoženec je svoj čin priznal. Zastopnik obtožbe je pokazal na strašen značaj zločina izvršenega nad lastnim očetom. Branitelj ga je pobijal 8*30 redni sestanek s predavanjem, kjer da je oče nehal biti oče, čim je z grožnjami, zadnjič. Odborova seja eno uro prej. Tova- da razdedi skia, uplival na svojo sinaho. — riše, ki so prejeli osebne izkaze, poživljam, Sin je ravnal z instinktom naravnega člove-da jih čim preje izpolnijo in dopošljejo.; ka, čim je doznal za očetovo pregreho. Po- Predsednik. rotnike je braniteljevo izvajanje prepričalo. Križmančič je bil oproščen. ________ _ _ _ Neusmiljeni hromeč. Hromeč Marko Aretacija. Včeraj ob prvih jutranjih urah P^.P08^'* v dolino * vento 23 ' ' r - ' nekj lepo hišico, katero sa je bil v kratki dobi priberačil. Ko prosi on druge usmiljenja, iz tržaškega življenja je bil aretiran na trgu della Liberta Alojzij Speranza, star 41 let, stanujoč našega lista, temveč naravnost tudi vse nase ljudsk4raFpCrnočišču v ^ Pondares, ker * in krotak kot ovcica; ko ga pa zadruge m vse nase ljudstvo, ki je razsta- j . ukrade/z voziakaf & je stal brez nadzor- *>r®SI .^ova najemnica Ma«,a Tame, naj vilo svoje pridelka in proizvode na tem, ^ d . ^^ kolodvoronii čo blaga potrpi glede najemafne, takrat je ves iz semnju. Videli smo v enem najlepših Pavl" j vredno 350 lir sebe: preklinja m ji grozi, da fo bo vrgel Ijonov na sejmišču, v paviljonu Goriškega, NqM sprehajaicL V noči od pondeljka [z stanovanja ter ji predal pohištvo Berač-razstav jene proizvode slovenskih zadrug, j Qa torck r ^ mtiranih y ra2nih delih hism posestnik je bil naznanjen policiji. slovenskih delavcev, slovenskih deklet, slo- mes^a trideset taJdb sprehajalcev, i-» .. _ _____ venskih.kmetov toda nikjer msmo videli ^ k t da ^ stalne£a ^ ^ VCStI Z GOrfŠkS&i I ?? stalnega bivališča, živijo brez vsake skr-j Klub dramo*** diletantov v Sežani se vsak Italijan rad ponaša n. Pr. z idri,Vbl dan\ . - . .. . občuje za v četrtek, 7. t. m ob 8'30 zvečer skimi čipkami in s postojnsko jamo, dvo-j. Sumljivi sprehajalci, ki so jecmoma iz v dvorani g. Šmuca svoj redni občni zbor. mimo pa, da bo imel Trst kako korist od1 tega, če se tujci, kolikor jih je, varajo, češ te stvari so pristno italijanski izdelek. Vemo n. pr., da imajo italijanske tvrdke, ki so razstavile svoje proizvode na sedanjem ljubljanskem semnju, vse dvojezične napise. In kdo je pametnejši trgovec: Trst, ki po-italijančuje slovenska imena, ali Ljubljana, ki se zaveda, kaj je pred trgovskim svetom dostojno in kaj ne? Žrtev tihotapcev. V nekem kraju blizu meje, katerega seveda ne moremo imenovati se je zadnje dni zgodil tale žalostni slučaj: Neki mladenič je tu služil za hlapca ter si prihranil 500 lir. Ves vesel jih je hotel nesti svoji materi čez mejo. Šel je sam. Na poti se mu je pridružilo petero moških, ki so se vračali nazaj in srečno prodali tobak. Zelo zadovoljen, da je dobil družbo, jim je vse razodel. In to je bila njegova — nesreča. Blizu meje so ga zgrabili, popolnoma slekli, mu pustili samo spodnjo obleko, ga zvezali in ga k drevesu privezali. Vse prošnje in jok so bile zastonj. Potem so naglo odšli. Revež se je mučil cel dan in klical v gozdu na pomoč. Nobenega človeka. Potem se je drgnil s hrbtom ob drevo, da je vrv pretrgal in z zobmi pregrizel vezi na rokah. Sel je v najbližjo vas, kjer je vse povedal. Prosil je nujno obleko, katero si bo z delom zaslužil. Nauk: Ne zaupaj na potu vsakemu, koliko imaš pri sebi. Mnogi tihotapci so sami lenuhi, katerim se delati ne ljubi, postanejo celo roparji, kakor kaže ta slučaj. „ Nerodni tabor v Matenjivasi. V nedeljo se nam je obetala krasna zabava v Matenji-vasi. Bil bi to narodni tabor kot ga še ni videla Julijska Krajina. Prišla je kmečka svatba iz Postojne. Bil je krasen pogled na naše divne narodne noše. Razpoloženje je bilo sijajno. Pripeljali so se zastopniki izpod Nanosa. Prikorakala je postojnska godba. In tržaški vlak je že na vse zgodaj pripeljal veliko množico Tržačanov iz Trsta m okolice. Vsem je sevala navdušenost z obrazov, vsak je komaj čaka} popoldneva. Organizacija je bila izborna. Prostor krasno urejen in okrašen. Vsi odseki so izborno delovali. Samo na nekaj se je pozabilo. Zabilo se je voliti vremenski odsek, kateri naj bi sklenil pogodbo z vremenskimi silami, da bi ta dan opustile vsako deževanje in dovolile, da zašije žarko solncc. Dež je lil kot iz škafa. Vsled tega je sklenil veselični odbor, da prenese veselico na nedeljo dne 10. t. m. Ako Bog da in sreča junaška in vremenske prilike se vidimo zopet v nedeljo. Šentjakobska mladina priredi onim, ki odhajajo k vojakom, poslovilni večer v soboto dne 9- septembra. Pri oficielnem en dan. ki so večinoma južne Italije, bodo čimpreje ekspedirani na /z Nabrežine. Javna ljudska knjižnica v državne stroške v svojo domačijo. j Nabrežini priredi v soboto zvečer v obrt- Faliran student. Tistega leta, ko je štu-'nem gospodarskem društvu, poslovilni ve-dent Just Vilar padel na gimnaziji, je zalu- čer odhajajočim članom vojakom. Vabljeni čal vse šolske knjige za peč, vzel slovo za So vsi člani knjižnice in dramatičnega od-vselej od studentovskega življenja in se od- seka, da se udeleže tega večera, pravil v široki svet. Hodil je dolgo po belih /z Ajdovščine. Na Mali Šmaren dne 8. cestah; toda končno se jih je naveličal, za- septembra t. I. bo v Ajdovščini velika javkaj spoznal je, da so brez cilja.. j na tombola, ki jo priredi dobrodelni odsek Nekega dne je stopil na bolonjska tla ves občine Ajdovščina. Dobitki: terna L 100, izmučen, gladen in žejen, brez vinarja v kvaterna L 150, činkvina L 200, tombola žepu Začel je razmišljati, kaj naj počenja sam med tujimi ljudmi. Pa mu je prišlo na misel, da bi šel krast. In res, še isto noč je izvršil svoj sklep. Toda ni imel sreče, zakaj prijeli so ga in ga spravili v zapor za celih petnajst mesecev. L 350. Srečke stanejo L 1. Pretep. Kot poročajo, so nekateri fantje iz Vedrijana, ki so se mudili v Kojskem, zašli v precej burno medsebojno razgovar-janje, lri pa je narastlo počasi celo v pretep. Pri tem pa je eden izmed njih privl Zadnje dni minulega meseca so ga spu- kel na dan puško, in začel z njo streljati, stili na svobodo. Priromal je v Trst, kjer je dokler mu je ni izvil iz rok neki Gabrijelčič srečal svojega prijatelja Kamila Lucata, s Anton, tudi iz Vedrijana, in jo nesel domov katerim je bil hodil skupaj v šolo. j rekoč, da je imel tudi on dolgo časa nje- Lucato, ki ni vedel za prijateljeve grehe, govo dvokolo, ki mu je ni hotel vrniti. Moga je vljudno povabil na svoj dom v ulici rali so posredovati orožniki, da ni prišlo do del Pozzo Št. 4, kjer ga je postregel s kosi- hujšega. lom in večerjo. Dal mu je tudi prenočišče. /frn. Izvid komisije, ki jo je imenoval in Drugo jutro — bilo je včeraj — je pustil poslal na Krn gen. civilni podkomisariat, je Lucato prijatelja samega v stanovanju, ki prinesel dosledno brez komentarja goriški je uporabil to ugodno priliko, da je vzel iz dnevnik «11 popolo Friulano®. omare par oblek in nekaj perila, spravil vse Ponesrečen od mine. Velika nesreča se je skupaj v kovčeg in odšel na kolodvor. Pri- dogodila v vasici Zabrdo pri Kalu nekemu šla mu je pa na sled policija in ga aretirala. Andreju Perku. Ta je hotel zažgati neko Serenada. Violinist Josip Deazzi je imel mino, nahajajočo se v neki jami. K nesreči pred snočnjim to smolo, da je srečal v ulici pa je mina pred časom eksplodirala in ra-Domenico Rossetti enega tistih prijateljev, nila imenovanega po vsem telesu zelo neki ga vedno naganjajo, naj zasvira njiho- varno. Ko so mu dali na licu mesta prvo vim deklicam serenado. Violinist je vedno bolniško pomoč, so ga prepeljali v naše me-uslišal take prošnje. Včasih j« priiel do- «to. inov ves moker, kar ni bilo toliko pripisovali slabi harmoniji med deklicami in do-tičnimi fanti, kolikor slabi harmoniji med strunami našega vijolinista. Pred snočnjim pa ni hotel slišati o sere- cembra 1. 1915. pa do meseca maja L 1918. nadi. Prijatelj se je užalil in je dejal violi- ,e bil zavoc prenešen v Zatično na Dolenj-nistu, da je «osel». Ko je slišal prizadeti »kcm, kjer so bili naši bogoslovci gostje v besedico «osel», je planil na prijatelja in samostanu čč. oo. Cktercijancev. V letih mu jih začel dajati. Tudi prijatelj ni držal 1913 in 19 je bilo poslopje še v neredu _ rok križem. Enkrat je zamahnil, pa je izbil večina semeniščnikov je študiralo privatno, godcu štiri zobe. Ko ie končala ta bokser- ali pa so obiskovali razna semenišča po Ita-ska serenada, jo je zavil godec na rešilno liji. V letu 1920 so bili za silo prirejeni postajo. delni prostori bivšega semenišča v ulici del Sam se je izdal. Osemindvajsetletni Kari Cristo, kjer je študiralo majhno število te-Buda, stanujoč v ulici Tommaso Luciani št. danjih semeniščnikov. Šele v novembru pre-5, je pred snočnjim v pijanosti razsajal po teklega leta so bile poprave v velikem se-starem mestu. Razsajanja pa bi ne bilo še menišču v toliko končane, da so se seme-tako kmalu konec, ko bi ne prišla dva kra- niščniki lahko preselili tja. Šele z oktobrom Ijeva stražnika, ki sta mu zapovedala, naj letošnjega leta so vsa dela in priprave do-utihne. Pri tej priliki sta ga tudi iz rado- končane, da bo dalo semenišče zopet pro-vednosti preiskala. Uspeh je bil krasen, za- štora duhovskim gojencem cele goriške kaj pri njem sta našla šop ponarejenih kiju- nadškofije, tržaške, poreške in krške ško-čev. Ker ni vedel, ali pa ni hotel povedati, fije. Redn* razmere bodo zopet odpomogle kje jih je dobil, je končal v zaporu. j grozečemu pomanjkanju duhovnikov. Družinske razmere: mož ki je vrgel svojo Mladika št 8 je dotiskana in prinaša ženo ir stanovanja. Fran Cizich, stanujoč v mnogo lepih slik o dogodkih na Krnu, dalje opis o Volariču in mednarodni razstavi knjig v Florenci. Mnogi niso poravnali naročnine za drugo poletje, naj to store takoj, če ne jim bo list s to številko ustavljen. Šolstvo v tolminskem pol. okraju. Okrajni šolski svet v Tolminu nam je poslal sledeče poročilo o stanju šolstva tolminskega okraja v preteklem šolskem letu: V tolminskem političnem okraju je poslovalo v pre-Uklem šolskem letu 81 šol; izmed teh sta bili dve italijanski in 79 pa je bilo slovenskih. Na teh šolah je bilo 96 učiteljev in 6113 učencev. Vsled pomanjkanja učiteljev Porot- se nista mogli odpreti ena enorazrednica in ena potovalna šola. V vseh šolah je bil uspeh povoijen, tako tudi obiskovanje. Za prihodnje šolsko leto se predvideva, da se ne bo moglo več odpreti kakih deset šol vsled premestitve nekaterih učiteljev v goriški okraj in zaradi vpoklica nekaterih drugih k vojakom. Tolminska meščanska šola je štela 37 učencev in je končala leto z dobrim uspehom. — Slovensko učiteljišče. Na tej šoli je poslovala pripravnica in prvi trije tečaji. Poučevalo je 12 učiteljev, učenčev je pa bilo 189, od katerih spoznanih 151 sposobnim za višji razred. Med temi jih je bilo 6, ki so dobili odliko. V oktobru se bo odprl četrti tečaj. Konvikt Franca Skodnika. V ženskem oddelku je imel konvikt 60 gojenk, v moškem pa 42 gojencev, skupno torej 102. Gojenci in gojenke so bili učenci slovenskega učiteljišča. Na splošno je bil uspeh dober in vedenje prav dobro. Od teh 102 gojencev je bilo 91 sposobnih za višji razred, med katerim trije z odliko, in sicer Marija Bobek iz Trsta, Danica Ursič iz Kobarida in Franc Dakskobler iz Podhrda. Otroški vrtec. V tolminskem otroškem vrtcu je bilo 36 učencev. Okrajni učiteljski zbor. V okrajnem učiteljškem zboru, ki se je vršil v Tolminu, se je sklenil sledeči dnevni red: 1. Poročila. 2. Šolska disciplina poroča g. F. Bogataj. 3. Šolsko varčevanja, poroča g. G. Rakovšček. 4. Šolske zadruge, poroča g. F. Sivec. 5. Poročilo o poslovanju učiteljske knjižnice. 6. Volitev članov učiteljskega permanentnega odbora. 7. Volitev vodilnega odbora okrajne učiteljske knjižnice. 8. Slučajnosti. Razprava se je vršila mirno. Okrajni šolski svet. V zadnji seji okrajnega šolskega sveta je bil potrjen proračun za šolsko leto 1922/23, iz katerega je razvidno 975.847.12 lir navadnih stroškov. Predvideva se od države 603.529.75 lir podpore in od dežele pa 28.000 lir. Sklenilo se je vsled tega, da se napravi prošnja za povišanje deželne podpore najmanj za 100%. Nadalje se je določilo, da se odpre ena poletna šola v Cerkljanskem Vrhu, ki se je že otvorila z dovoljenjem generalnega civilnega komisa-riata. Okrajni šolski svet je z večino glasov odklonil predlog, naj bi se podelila učiteljem mesečna doklada 100 lir, ki so jo dovolili drugi šolski sveti. Mali oglas! m račanafo po 20 stoiiak b*a*d»--Najmaaft* pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotiak b» ot da. — Najsi sat jSa pristojbina L 4'—. Hraa.a zdravila lekarna v II. " "trici. pi oti tr* ima ved m/ 28/5 NOVE POSTE • trave, iz voli * se prodaja po ria 3. I, vzmeti, žimnice iz morske in drugo posamezno pohiitvo najzmernejših cenah. Fonde- 1655 POZOR! Krone, perle, zlato, platin in zobovja po najvišjih cenah plačuje edi"i grosist Bel-leli Vita, via Aiadonnina 10. I. 16 PRODAJALKA za trgovino mešanega blaga vešča slovenskega, italijanskega in nemške-a jezika, išče službo v mestu ali na dežoli. aslov pri upravništvu. 158< EGIPTOVSKI profesor grafologij pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9 do J9 v Korminu, via Cancelloria Vecchia 33?. 163S 15LETN1 DEČEK, bi rad vstopil h kovaču kol učenec. Naslov: Janko Pollak, Podgorje 51 TRGOVSKI POMOČNIK želi vstopili v trgovino jeslvin. Ponudbe pod «Tr^ov«ki pomočnik» na upravništvo. 1656 16 - 17-LETNO, izobraženo dekle išče mala družina s trgovino. Lozar, Rozzor in Monte 993, trgovina jestvin. 166t MAJHNA, mirna družina sprejme na hrano 2-3 poštene esebe. Naslov pove upravništvo «Edinosti*. 1654 POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra, Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo. 1594 DVE UČENKI za trgovino in učenca za pekarno sprejme takoj Jančar, Divača. 1657 LJUBLJANSKI VOZ, malo rabljen prodam takoj. Tomaž Sancin, Skedenj št. 180 1656 je znak testenin „PEKATETE". Ako jih kuharica skrbno pripravi, je ni boljše jedi te vrste. 63it Vid Mm 25 Vesti Iz Istre Ricmanje. V nedeljo, 10. t. m, priredi pevsko-bralno društvo «Slavec» vrtno veselico s petjem, godbo in šaljivo pošto na dvorišču bivšega konsumnega društva v Ricmanjih. Iz prijaznosti sodelujejo sledeča bratska društva: «Prešeren« iz Bo-1 j unca, «Zastava» iz Lonjerja, «Slava» od Sv. M. Magd. in Velesila* iz Skednja. Po pevskem sporedu uprizorijo domači diletanti Voukovo veselo igro «Trije snubci*. Ker je polovica čistega dobička namenjena Šolskemu društvu, vabimo občinstvo iz bližnjih vasi, da se udeleži slavnosti v čim večjem številu. Pričetek ob 16. uri; vstopnina 2*60 L za odrasle, 1'30 L za mladino do 12 let. Poročne sebe, masivne od L 1509 naprej. — Obedne sobe od L 2409 naprej kakor tudi dru* go navadno in fino pohištvo, kuhinje, omare t 4 predali, stolice itd. po zmernih cenah. Velika zaloga vina, žganja In likerjev Semenišče v Gorici je zopet otvorjeno v svojem celem obsegu in izročeno svojemu namenu. L. 1914., ko je izbrahnila vojna, je bilo preloženo v vilo Beckmann. Od de- * Nove a tanke za hrvatske garna Trevisini v Milanu nam ta PODLISTEK M. JOKAJ: MEČ IN BLISK (19) Poslovenil Povest Slavomir Jo«fpovič «To čašo na zdravje Bajazida, gospodarju svetal* je vzkliknil Timur in izlil vino v obraz zaprtega sultana. • Prinesite vina, da