LIST ZR SLOVENSKI NAROD. ™
Stev. 41.
POLITIČEN
Uredništvo jo v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10, —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
V Ljubljani, v soboto, 20. februarja 1904.
"V"
Izhaja vsak d, i a celo leto
izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ~ olovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu
A.
P'^^^-2®^^^1640 20 K> za P01 leta 10 K' za žetrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
.A
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate ln reklamacije — I n s e r a 11 se računalo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikfat
') h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsti h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Uprnvniškega telefona Stev. 188.
Krivda liberalne večine.
Bojkot ljudstvu! — To je zdaj geslo liberalcev. In sicer je ta bojkot tem kri-vičnejši od vsakega drugega, ker sredstva, s katerimi se izvršuje, niso zasebna, ampak javna, deželna last.
Dan na dan množi krivdo liberalna večina v deželnem odboru, in kakor strupena ironija se glasi vedno krik „Narodov": „Obstrukcija žre!", kadar liberalna večina zopet zabrusi v obraz ljudstvu katero svojih „liberalnih" dejanj.
Liberalni načrt je ta: Skozi leta in leta ohraniti nenaravni položaj v kranjski deželi, ta čas izrabiti, da se slovenskemu ljudstvu zada kar le mogoče mnogo udarcev, in slednjič zapustiti prihodnji katoliško-narodni večini tako temeljito izpraznjeno blagajno, da ta stranka ne bi mogla ničesar storiti. Dokler so na krmilu, bi torej liberalci vedno trdili: Obstrukcija je kriva, da gre gospodarstvo rakovo pot. Ko bi propadli, bi lahko rekli: Glejte, klerikalci ne znajo ničesar narediti.
To je prozoren načrt liberalcev, ki je v istini deželi v škodo in bo zadržal razvoj našega deželnega gospodarstva na jako občuten način, ako vlada ne naredi temu konca. Zato je tudi vest, da se osrednja vlada nagiba k razpustu kranjskega deželnega zbora, liberalce tako pretresla in so vsi njihovi bolj ali manj sramežljivi prijatelji napeli vse strunice, da bi zadržali še nekaj časa tako katastrofo in dobili daljši rok, v katerem bi bilo mogoče morda še kakemu volivcu glavo zmešati.
Sredstva, s katerimi delajo zdaj liberalci, so jako otročja in kažejo, kako prazna
LISTEK.
Mučeniška kri na Japonskem.
Sedanja vojska nam obnavlja v spo minu dragoceno kri, katera je skozi tristo let tekla na Japonskem za Kristusovo vero. Zgodba japonskega katolicizma napolnjuje eno najbolj krvavih poglavij cerkvene zgodovine, in res pretresljivi so zgledi ju naškega mučenistva, katerih je tako bogata ta zgodovina, o kateri ne vemo, ali jo naj imenujemo bolj žalostno ali bolj slavno, bolj bolestno ali bolj junaško.
Sveti Frančišek Ksaverij je začel raz fiirjati krščanstvo na Japonskem. Veliki šmaren leta 1549., ko sa je izkrcal aa otoku Kiušiu, je rojstni dan japonske cerkve. Velik uspeh je imelo njegovo oznanjevanje. Bonci (malikovavski duhovniki) so mu bili zavidni. Nagovorili so mikada (cesarja), naj B smrtno kaznijo prepove krščansko vero. Nato je sveti Frančišek Ksaverij večinoma peš šel naravnost v glavno mesto Meako. Na dvoru doimija (kneza) Šivana je imel t3 goreči apoBtol javen razgovor z bonci skozi pet dni s tolikim uspehom, da je knez po-Mtal krietjan in ž njim mnogo Japoncev.
idej in nezmožna za pametno postavodajal-stvo je stranka, ki mora segati po njih.
Tu črtajo n. pr. 30.000 K, ki bi jih morala dati dežela občinam za popravo slabih cest in potov. Namestu cfa bi sramežljivo molčali o tem, pa to razkričavajo po „Na-rodu" in pristavljajo: „Obštrukcija žre". Tam zopet odbijejo nekaj tisočakov podpore vinogradnikom ter začno takoj v svoji lepi slovenščini pridigati: „Obštrukcija žre!" Zopet tam komu izpred ust vzamejo be-raško miloščino in ga izkušajo z radovolj-nim poukom: „Glej, kako obštrukcija žre!" pripraviti v bojevito liberalno razpoloženje.
A kdo „žre"? Govorimo odkrito! Nasproti liberalnemu geslu: „Liberalcem groš, klerikalcem knof" je katoliško-narodna stranka postavila načelo: Enaka p r a -vicaza vse! Za pravico in enakostjo prijela katoliško narodna stranka bojno orožje obstrukcije v roke in ž njim udarila po liberalnem praporčku, ki se je utaboril v deželnem dvorcu. Proračun, s katerim bi se odobrilo liberalno gospodarstvo, je katoliško-r.arodna stranka sicer odbiia, a zahtevala je, da se ugodi vsem ljudskim zahtevam in je vse za ljudstvo koristne stvari izrecno izvzela iz obstrukcije ter to odločno izjavila v deželni zbornici.
Kdo torej liberalcem verjame, ako raznim občinskim zastopom in cestnim odborom tožijo „klerikalce", da so jim ti podpore „požrli"? Ne, katoliško-narodna stranka zahteva, naj se celo povišajo te podpore. A kdo jc oni, ki odbija te podpore, naj izprevidijo prizadeti prosivci iz sledečega:
V deželnem odboru kianjskem so razdeljeni posli tako, da imata ravno te stvari v rokah dva liberalca, ki nosita
Odtlej so redovni bratje svetega Frančiška, jesutje, z velikim uspehom izpreobra-čali Japonce. Zdelo se je, da bo Japonska kmalu vsa krščanska. Samo na otoku Kinšiu je bilo v enem letu krščenih čez 70.000 poganov. Veliki admiral Tsuknmidono m mnogo poveljnikov je bilo kristjanov; v vojski so se videli prapori s svetim križem in čelade z imenom Jezusovim. L ta 1579 so šteli na Japonskem že okoli 200.000 kristjanov.
A nastalo je kmalu strašno preganjanje. Vzrokov je bilo več. Japonski cesarji — mi-kadi — so zahtevali zase božjo čast, in ker jim to niso mogli izkazovati kristjani, so jih začeli sovražiti. Potem so zbu lili sovraštvo proti krščanski ven španski, portug.šfci in holandski trgovci. Ti so prihajali edino ie z namenom, da bi naredili dobičke, in vlade so iskale tal, da se utrdč na japonskem ozemlju. Maščevanje za to je padlo na nedolžne misionarje, ki so Be s svojo krvjo pokorili za grehe drugih.
Leta 1596. se je ponesrečila španska trgovska ladja ob južnem obrežju šikoku-skem. Po japonskem pravu bi blago pri padlo japonskemu cesarju. Da bi pa rešil blago, je pilot grozil z močjo španskega kralj?, katero je povzdigoval na vse mogoče načine. Med drugim je rekel, da la najmo-
torej odgovornost za nje, kakor tudi vlečeta plačo po 4000 K za svoje „delo".
Peter Grasselli ima v svojem delokrogu deželno blagajnico, deželni zaklad, razne podpore iz deželnega zaklada in davke.
Dr. Ivan Tavčar ima občinske stvari in cestne zadeve, lovski zakon itd.
Ta dva nosita torej s svojim tovarišem liberalnim Nemcem dr. schaff erjem, ki ima med drugim šolske stvari, gledališki zaklad i. dr, in ki po pi-imeni pogodbi slovensko nemške zveze drži s Tavčarjem in Grdssellijem — vso odgovornost za omenjene odbite podpore.
Toje večina, kije kriva!
To je večina, ki gospodari in na katere odgovornost se odbijajo zahteve, katere je katoliško-narodna Btranka kot javne ljudske zahteve postavila v prvo veto, etvari, ki se morajo pred vsemi drugimi rešiti!
Ta večina bo v deželni zbornici morala dajati odgovor za svoje gc spodarstvo. To večino naj volhci pokličejo pred svojo sodbo!
A to že ni najhujše! Istina je, da je deželno gospodarstvo danes v tako slabem, brezupnem položaju, da je skrajni čas skrbeti za izpremetnbo. Primanjkljaj znaša že čez en milijon kron. Ta primanjkljaj bo treba pokriti z novimi dokla-d a m i. Dalje so liberalci obljubili na stroške r^snjših davkoplačevalcev učiteljem zboljšanje plač. Ako se ugodi tej želji v tej meri, kakor hočejo učitelji, bo treba zopet e n milijon kron poleg mnog h novih šolskih poslopij, ki jih bodo morale šolske občine šo posebej postaviti.
To so dobrote, ki so pričakovati od li' beralne večino v deželnem zboru kranjskem!
Nove doklade — to je edina nada, ki se nam odpira v bodočnost.
gočnejsi cesar sveta najprej pošilja misionarje v tuje dežele. Ko so mu li pridobili dovolj krščanskih pristašev, pa pošlje za njimi trgovce in vojake, ki popolnoma pod jarmijo deželo.
Mikado Taikc-sama je vzbesnel vsled tega in sklenil, da zatre krščanstvo. Takoj je dal zapreti do!go vrsto misionarjev. Petnajstim so porezali nosove, jih sramotno prepeljali v Nagasaki in tam križali. Med temi prvimi mufleniki je bilo Sest frančiškanov, trije jezuiti in nekaj mladenčev. Dne 3. januarja 1597 bo obsojenim kristjanom odrezali k©3 levega ušesa, jih po vozovih peljali skozi mesta in vasi; začetkom februarja so prišli v Nagasaki. S tem so hoteli ostraSiti druge kristjane. A nevklonjeni pogum mučer.ikov m? d lutenrmi so bili celo nekateri dečki, je kristjane, le še utrdil. Da, celo mnogo pt.ganov se je iipreobrnilo ob teh prizorih. Dne 5. februarja 1597 so 26 mu!enikov na »Sveti gori« pri Nagasakiju pripeli na križ in jih počasi s sulicami zba-dali do smrti.
Med tem sa je b.lo krščanstvo že razširilo tudi po Koreji, in zmagoslavni bo bo od tam vrnili krščanski Knezi na Japonsko. Od februarja do oktobra 1599 je bilo 40.000 krščenih. Lota 1600. so sezidali 50 cerkva in 50.000 poganov krstili. Zidali so bolniš-
In zdaj pravijo liberalci, da obstrukcija žre"! Ne — obstrukc ja je le ustavila za nekaj časa nalaganje novih težkih doklad na ramena ubogega ljudstva.
Ako liberalci ne dajejo podpor, je slednjič to le v varstvo pred popolnim deželnim bankeroto m. Iz blagajne, v kateri ne le da ni nič, ampak v kateri je še en milijon manj kot nič, so vendar ne more nič dati. A liberalci tega nočejo priznati, ampak trdijo, da »obstrukcija žre«.
Dalje je pa deželno gospodartvo prišlo v jako kritičen položaj tuli vsled tega, ker se primanjkljaj navidezno pokriva s posojili iz raznih zakladov. To je tt»ar, katero bo treba temeljito vzeti v pretres v javnem zborovanju.
Odbijanje podpor za javne ljudske potrebe je torej smrtno znamenje — ne za obstrukcijo, ki dobi vsled tega le novih moči, ampak za liberalno deželno gospodarstvo. To je predhodnica b ankerota.
Vun z Ijudakirni podporami ! Ča je tudi denarni položaj kranjske dežele danes vsled liberalnega gospod mtva tako žalosten, vendar naj sa o m e j e vsaj nepotrebni izdatki, da se more zadostiti najnujnejšim ljudskim potrebam!
Zahteva katoliško - narodne stranke je jasna : Ljudske zahteve naprej!
A požrlo jih je — liberalno gospodarstvo.
Tu je krivda ! Proč s to oviro, in vpeljal se bo red v kranjsko deželo!
Proč z liberalno zvezo protiljudskih elementov!
niče, sirotišn ce, semenišča. Število kristjanov pod mikadom Daifu sama so cenili na 750.000. Vendar je Daifu sama bil pogan in
v posameznih delih cesarstva je neprenehoma divjalo preganjanje. V Firandu so izgnali 600 kristjanov, ne da bi bil le en sam odpadel. Najhujše je pa divjal miadi knez Miha Armski, ki je odpadel od krščanstva, svojega očeta umoril in zapodil svojo ženo — vse to, da bi dobil hčer Daifu-samovo. Dal je kristjane daviti, obglavljati in križati. Dne 7. oktobra 1613. je dal pred več nego 20.000 gledavci več krist.anov žive sežgati.
A to je bila le predigra za hujša preganjanja. Španci, Portugizi in Ilolandci so tekmovali, da se utrde na Japonskem in so drug drugega izkušali z obrekovanjem izpodriniti iz japonskih pristanišč in trgov. Zlasti je Skot Adams, ki je dobil visoko službo na japonskem dvoru, vso poizkusil, da izpodrine Spance. Zato je hujskal vsikdar tudi na katoliško misionarje. Ko so prišle nekoč Španske ladje morit morske globine, je završalo po celi državi zoper tujce. Daifu-sama je dal takoj razdreti šestinosomdeset cerk\;\ Naredili so zapisniko kristjanov. Leta 1614 jo ukazal, da se morajo vsi mi-sionarji spraviti v Nag?sak', kristjani prisiliti, da odpadejo; kdor ne uboga, se izžene iz države. Mnogo Japoncov jc ZapuitUo takrat
Štajerske novice.
S Slovenska narodna šola v Or možu. V sr. do, dne 24. tebruarja 1904, zvečer ob 6. uri k o m o r n o - g 1 a s beni v e č « r Sodelujejo tjg : H Druzo vič. klavir; D S±rajnik, callo ; F. Sera)nik. gosli ; dr. B. Siubec, petje. — Vspored: 1. VV. A. Mozart: Klavirtrio St. VI. (b dur), A letrro as-iai. Adigio. Rondo. 2. Čhajkovski: Cbant sans parole s, (cello) 3 A. Rubinatein : Koncert za gosli o p. 4 6, Moderaito assa'. A^darta. 4 ») R. Strauss: ,S e n", petje ; bj B. Ipa-vec : .Cf na poiitne rosa pade", petje. 5. L. van Beethoven : Sonata pa-t h e t i q u e op. 13, Adagio cantabile.
Grave e allegro. G K. M. Weber: Klavirtrio, op 63 (g-mol) Allegro mode-rato. Scherzo. Andante espressivo, Allegro (Finale). — Konec ob 8. uri zvečer. Vatop-nina 1 K. Dohodek se porabi v šolske namene.
š Laško. Veselica bralnega druUva dne 14. t. m. se je nepričakovano dobro >ršila. D/e veliki dvorani delniške pivovarne sta bili napolnjeni, da se človek niti ganiti ni mogel. Veliko jih prostora sploh ni moglo več dobiti. Pretežna večina je bila kmečkega liudstva. Z veseljem pa povdarjamo. da so bili tudi prisotni vsi laški Slovenci, kar se je omenilo tudi v govoru: Veliko nas je Slovencev na Laškem, samo najti se moramo. Prišli so tuli iz Cilja, R'mskih toplic i. t. d. Novemu pevskemu zboru, mla-
dim, priproetirci igralkam a* niti ni poznalo, da so bili prvič na odru. Pri \sikem vspo-redu zanima obč nstvo predvsem igra, kar se je opazilo tudi pri naSt veselici. Burka »zakleta soba« je b la dobro pogojena. Po sebno je vzbudila Pusteževa b svo|im nastopom dokaj smeha. L^pa je bila kot sklepčna točka ob bengalični luči »Večna luč«, dekla-macija z živo podobo Tako smo se laški Slovenc in kmečko liudstvo po par letih spet srečno enkrat zbrali pod krovom bral nega društva. M adino izobrazujmo, pripra vila nam bo še marsikak prijeten užitek, oživilo se pa bo tudi naše življenje v j a v n o s t i. kar nam je krvavo potrebno.
š Na Polsell v Savinjski dolini se začenja agitacija za nemško šolo. Opozarjamo narodne kroge že zdaj, da bodo ljudstvu
pravočasno odprli oči. Poučijo ga naj, kaki prijatelji ljudstva so tisti, ki se mu v obraz delajo prijatelje, a vendar vabijo k nam tujce, ki jemljejo domačinom zaslužek. Opozorijo jih naj na štorsko šulferajnsko šolo, katero je vlada kar nenadno obesila občini teharski, katera jo mora zdaj vzdrževati —! O polzelski in sploh savinjski nemškutariji prihodnjič več!
Koroške novice.
k Duhovske zadeve Nevarno zbolel ie S. g. K Kirchoaaier, župnik v Črni. — Prestavljena sta provizorja b t e f a n iz Lasa v Kaniog, in P. S o r -g e r iz Kaninora v Zvvikenbarg. — Rizpi-*aaa je do 23. marca župnija Zvveikircben.
Tschang-tschun Chutuncjuvo
nmičTtch&igf
jf^S^Takuckan/ J
Aaj'/bt
la/tAai
Tschanj
Mukden
KiZncnan^i
V/isan
Ssiujen
ti (fm /tamtm
hosorw
i OuL Kiuifffifung

/'■//.V' v.
\iiufschu
...
» h ^
i\ A	i'.'3.o '-J.; v;;— — . s
-P* -^' ' -t

VFublokto
ifassLih.
tlamgaon^arHn.Beplin-Schoncberg':^]
k Pravico javnosti je naučno ministrstvo dalo gimnaziji oo. benediktincev v St. Pavlu in pripravn ei za učiteljice ss. ur-šulink v Celovcu Vsled tega je nastalo hudo javkanje po liberalnih listih.
k Dopolnilna volitev za deželni zbor v okraju Podklošter-Trbiž na mesto umrlega dr. M. Abuie je razpisano na dan 2 9. marca, t. j. torek pred Veliko nočjo.
k Pred celovško porotno sodišče
pridejo v prvem zasedanju letošnjega leta sledeče osebe: 23. t. m. Elizabeta Melchior radi poskušenega umora; 24. t. m. Ivan Hojnik radi zločina proti varnosti časti; 25. t. m. Jožefa Psenič radi poskušenega umora in tatvine; 26. in 27. t. m. Alojzij Gutschi radi tatvine; 29. t. m. Marija Pirker in Anton Schorn radi goljufije in Veronika Tačl radi detomora; 1. marca Josip Hei-mann in Barbara Eisenhofer radi goljufije; 2. marca Neža Kopp radi požiga; Boštjan Kopa\vz radi tatvine in Jakob Jeraj radi posilstva.
Iz slovanskega sveta.
si. Nevarnost za Nemce? Vse-nemški listi, ki izhajajo na Češkem, se ostro izražajo proti temu, da je bil škofom v Draždanih imenovan od saksonskega kralja prelat Luščanski iz Budišina, ki je zaveden lužiški Srb. Prelat Luščanski se je vedno, kakor „I)ziennik Pozn." poroča, udeleževal narodnega gibanje lužiških Srbov. Bil je tudi vnet član „Matice srbske" v Budišinu, in kjer je le mogel, je izdatno podpiral napore za prebujenje Lužičanov. Tudi proti Poljakom je kazal simpatije in zato Poljaki v bleziji z veseljem pozdravljajo njegovo imenovanje. Vsenemški listi seveda niso zadovoljni s tem imenovanjem, češ, da je na škodo nemškemu narodu.
si »Poljska nevarnost" na Pruskem straši v nemških listih vsakokrat, kadar pruska vlada dela nove načrte proti Poljakom. V dobi, ko se na primer ,.Hamb.
Kor ej a.
....................——i■ — ——H—|
Bojno pozorišče-
poljske denarne zavode, katere hočejo uničiti ali vsaj oslabiti.
si Rusko. Iz državnega proračuna. „Ruslan" v 11. številki poroča: Pred nedavnim se je vršil v Petrogradu shod profesorjev in tehnikov. Shoda se je udeležilo nekoliko sto profesorjev tehnik in tehničnih zavodov, a shod ni trajal dolgo. Kakor po-znanjski listi trdijo, je prepoved shodu izšla od najbolj vplivnih ruskih oseb. Zakaj je bil shod razpuščen? Udeležitelji shoda so poslali brzojavno dva pozdrava dvema možema, katera ruska vlada smatra za nelo-
jalna. Prva brzojavka se je poslala grofu Tolstemu in se je glasila: ,,Pozdrav svojemu dragemu mojstru ter slovečemu zagovorniku resnice." Drugo brzojavko je vzprejel Malo-rus Korolenko, ki je lani praznoval 30let-nico svoje slovstvene delavnosti. Brzojavka se je glasila: „Udeleženci shoda pošiljajo skupen pozdrav mojstru besede, neustrašenemu borilcu za pravice stiskanih ter zaščitniku narodnega separatizma." Zlasti drug brzojavka je baje vzbudila pri ruski vladi veliko ogorčenje. — V 1. 1904. bode imela ruska vlada 1.980 mil. rb. dohodkov in
Nachr." trudijo dokazati, kako grozno nevarno za prusko Slezijo je narodno gibanje Poljakov, ki seveda ne delajo nič drugega nego to, kar delajo na primer Nemci na Ogrskem: namreč branijo svojo narodnost, izvedel je „Kurjer Pozn." o novih sredstvih protipoljske politike. Po besedah omenjenega lista je pruska vlada ukazala vsem državnim uradnikom, da pretrgajo vse svoje zveze s poljskimi denarnimi zavodi. Kateri imajo naložen denar v kakem poljskem zavodu, morajo ga vzdigniti in naložiti kje drugje. Poljski list v tem vidi napad na
domovino, vendar je že iz tega leta znanih 48 muČenikov, ki so umrli po groznem mu čenju.
V vojski za japonski prestol je zmagal Daifu-sama, in ker je bilo mnogo kristjanov njemu nasprotne stranke, se je strašno maščeval. Ukazal je: kdor z misionarjem samo občuje ali ga prenoči, bo živ sežgan, pa ne le on, ampak ž njim vred žena in otroci, ter pet sosedov na levo in desno. Doset mučenikov jo takoj dalo življenje. Naslednja leta je trpelo preganjanje neprenehoma. Ne le neustrašni miaionarji, tudi posvetni možje, iene in otroci, so brez strahu šli v smrt. Na Božič 1. 1618. so v Nagasakiju živih sež gali 14 žen in otrok, 7. oktobra 1619. dva-inpetdeset Japoncev v Meaku.
L 1620. so iznašli trinogi novo muko, takozvano „vodeno muko". Obsojenemu so b silo vlivali velike množice vode, ter mu z udarci na život s krvjo pomešano zopet izganjali. 16. avgusta so Simona Kiota s štirimi tovariši križali z glavo navzdol.
Najhujše je bilo 1. 1622., ko je dalo svoje življenje več kot 120 spoznavavcev, med njimi 16 duhovnikov in 20 bratov iz raznih redov. Vkljub temu se je dalo to leto krstiti 2000 Japoncev. Dan 10. sept. 1.1. jo znan kot dan »velikega mučeništva«. Tedaj so v Nagasakiju 25 kristjanov počasi
žive sežgali, 30 pa z mečem umorili. Pretresljiv je popis tega mučeništva. Umrl je dominikanski vice - provincial o. Frančišek de Morales z mnogimi redovniki, csamd(spletna gospa Lucia de Freitas je bila sežgana, meč je posekal matere z otroki od 3 do 12 let. Več kot 30.000 poganov se je zbralo, da gledajo to strašno igro. Obsojena kristjane so tako privezali na grmado, da jim je bilo mogočo rešiti sa plamena, ako so hoteli zatajiti svojo vero. Samo dva st a bila v mukah omahljiva, a sta se ojačila in umrla z drugimi vred. Nalašč so jih sežigali prav počasi v groznih mukah. Petje psahnov in molitev sta donela iz plamena. Pogani so strmeli in mnogo ee jih je izpreobrnilo, dasi so videli pred seboj isto strašno usodo.
Cesar Temitsi je prepovedal kristjanom voziti se po ladjah. S tem jih jo hotel pripraviti ob zaslužek in zabraniti, da S9 no bi miaionarji izkrcali na Japonskem. Angleži in Holandci so pomagali zatirati katoliške misionarje, da bi pridobili japonsko pri jaznost za svojo kupčijo. Silno veliko redovnikov je bilo mučenih v teh letih, simo leta 1623. okoli 500. Morili so pogane, ako so dali misijonarju jedi ali prenočišča. Dva jezuita sta morala stati v zamrznjeni luži, doklar nista umrla. Druge so sežigali, križali, sekali na kosce.
Po več kot četrtstoletnem preganjanju je bilo 1. 1625. vendar do 600 000 kristjanov na Japonskem. L?.ta 16*37. ao iznašli novo muko. Pri Nagasakiju je ognjenik Ungen, v katerega žrelu so žvepleni stu danci z raznimi kislinami. V to vodo so metali misionarje. Koža se je takoj odluščila po vsem telesu, koder je prišla nanjo žveplena voda. Da ne bi mučenik prehitro umrl, ga n:si pozneje vsega naenkrat potopili, ampak vsak ud posebej. Die 28 februarja so jih najprej 26 tako po vrveh spuščali v vodo. Prvi, ki je na povelje trinogov sklicem: »ll/aljen bodi Jezus Kristus!« skočil v to vodo, je bil Ludovik Chinza-buro.
Pa še druge strašne muke so si izmišljali trinogi: Pred materami so počts; se iigali otroke, pred možmi njihove soproge. Navadne kazni so bile : Tepenje z bambusom. klečanje na žerjavici, na čelo in obe lici so vžigali Kristusovo ime, rezali prste in ušesa, v nosnice tlačili žareče cglje in ud za udom počasi odžagali. Mnogo jih jo bilo stanovitnih, mnogo je odpadlo, a marsikateri se je skesal in po odpadu prišel sam nazaj k trinogom.
Lsta 1630. so mučili 5 redovnikov in dve portugiški gospe skozi 33 dni v žvepleni vodi, vedno pomalem, da niso mogli
1966 mil. rb. stroškov. Dohodki so torej večji za 13mil. V proračunu je 209'/2 mil. rb za nepričakovane stroške. S tem denarjem namerava vlada izpopolniti sibirsko železnico, podpirati podjetja, ki so ž njo v zvezi, in obenem jih tudi porabiti za naselbine, katere se bodo ustanovile ob sibirski železnici. Z l-7 mil.rb.se bode zboljšalo gmotno stanje učiteljev, z'/„ mil. rb. gmotno stanje pravoslavnega duhovništva. Za pravoslavno duhovništvo bode vlada v letu
Dalje v prilogi I.
umreti. Vsi so ostali stanovitni. Ko je vkljub prepovedi prišlo skrivaj 11 misionarjev na Japonsko, je Yemitsi s priimkom To-šogun-sama obljubil, da dobi 1000 taelov in odpuščanje vseh zločinov oni, ki izda misionarja. Holandci so pomagali iskati, in kmalu so bili misionarji mrtvi.
Nova muka je bila »jama".
Obesili so mučenika z glavo navzdol. Ude so mu močno zvezali, da je kri bolj počasi tekla, in na sencih so mu pušSali kri. Ta muka je trpela po dva do šest dni. Prvi je visel v jami skoro štiri dni jezuit Suku-nanga Njemu je sledila dolga vrsta samostanskih bratov.
Ko je nekoč po peturni muki v »jami« neki jezuit odpadel, se je oglasilo triintrideset drugih jezuitov, da popravijo s svojo smrtjo slabi zgled, ki ga je dal. A tudi oni jezuit, Krištof Forreira, je čez 20 let svoj odpad popravil: umrl je v isti muki, katera ga je bila prej preplašila. Lato za letom je napolnjeno s takimi zgodbami. Lata 1636. so 67 krščanskih bolnikov in revežev zaprli v ograjo in jih pustili skupaj lakoto umreti.
Leta 1638. je prišlo do domače vojske, ker je japonsko uradništvo preveč z davki drlo ubogo ljudstvo. Dvignilo se je krščansko ljudstvo v Kiušiu. A Holandci so po-
I. Priloga 4=1. štev. »Slovenca" cLn6 ^O. februarja 1H04:.
1 904 izdala vobče 11*7 mil. rb. — Postava o zavarovanju delavcev, ki se je pred nedavnim vpeljala, tiče se samo zavarovanja pro ti slučajnim nesrečam, pa ne zavarovanja za starost. Zavarovanje za starost se bode vpeljalo pozneje, ali gotovo prej nego pri nas. — Ruska vlada je sklenila posoditi mestu Varšavi 33 milijonov rub. Varšava jih bo porabila za razširjenje in olepšavo mesta. Tako velikega posojila ni dobilo še nobeno poljsko mesto. — Kakor poljski listi poročajo, je ruska vlada letos prvikrat dovolila, da smejo Poljaki javno romati v Rim. Romanje se bode vršilo spomladi. —
Loške ilovice.
1 Cesta Trata-Podbrdo V svoji seji dne 12. febr. je zminški občinski odbor — kakor pred tedni selški — odločno protestiral proti ukrepu cestnega odbora, da bi se cestna doklada radi poprave zelo razdrte ceste od kolodvora na Trati do Pod-brda zvišala od 20—29 %. Ko je bil gospod okrajni glavar zadnjič v Loki, se je izrazil nasproti možem, da se cestna doklada postavno sedaj zvišati ne more, da pa bo cestni odbor vzel denar za popravo na posodo in bo to posojilo v poznejših letih z novimi dokladami vračeval. A to se pravi ljudi še bolj obremeniti, zakaj razven prispevka, ki bi ga sedaj plačevali, bo treba plačevati še obresti. Srenjski možje nikakor ne morejo nmeti, zakaj naj bi občina s toliko vsoto prispevala k popravi ceste, katera se je do lani v dobrem stanu vzdrževala z 20% in je sedaj vsa razdrapana le zato, ker jo tako neusmiljeno izrablja denarja - željni tujec. Domačini od obile vožnje nimajo skoraj nobenih koristi, marveč le neprijetnosti in škodo. Neprijetnost, ker po tej razvoženi cesti od kolodvora je vožnja v resnica muka za človeka in žival. Pa tudi stroške imajo od tega Ločani in okoličani, zakaj zel6, zel6 drago morajo trgovci in drugi plačevati voznike, če hočejo, da jim pripelje blago s Trate. Da se spravi skupaj denar za prepotrebno popravo, svetuje zminska občina cestnemu odboru, naj se posluži § 21, postave z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17, ki slove: „Od (posameznih) posestnikov, ki ceste katerekoli vrste rabijo navadno v večji meri, smejo se po razmeri porabe^zahtevati zneski za njih vzdrževanje." — Če bi se o tem donesku — ki naj bi pokril onih 9% — cestni odbor s podjetnikom vožnje ne mogel pobotati, naj pa dež. odbor uporabi § 24, al. 7 istega zak., ki pravi, da je v področju dež. odbora: ustanovitev izrednih doneskov za porabo okrajnih in drugih cest, ako se dogovor o tem ni dosegel. Upamo, da se bosta okrajni cestni odbor in dež. odbor ozirala na te upravičene zahteve prizadetih občin in storila, kar jima mora velevati skrb za blagor dežele in nje ljudstva.
1 Is druitva. Le pohvalo mi je pisati o predpustut m večeru, ki smo ga imeli zadnjo nedeljo v izobraž, društvu. Redno smo ob takih prilikah zadovoljni, to pot smo bili od Brca veseli. Tabo splošnega priznanja ni zaslužila že dolgo kaka tukajšrja veselica. Dovršeno je bilo vse, igri, kupit t in igranje
nagali tlačiteljem, ki so zmagali in 35.000 kristjanov je bilo pomorjenih.
Pozneje se je pa Japonska popolnoma zaprla proti tujcem. Leta 1640. je cesarski nkaz kar kratko odredil, da se umori vsak Evropec, ki pride na Japonsko. Tako je bilo onemogočeno dohajanje misionarjev. Pozneje so dovolili tujcem, da se izkrcajo, a ob prihodu so morali storiti »jezumi", to se pravi, da so pohodili podobo Jezusa in Matere božje. Pravijo, da so kalvinski kra-marski Holandci to delali, da so le mogli kupčevati z Japonci.
Dasi ni bilo več duhovnikov, se je med ljudstvom vendar v naslednjih dveb stoletjih obranila Se vedno na tajnem krščanska vera. To se je spoznalo, ko je bil leta 1832 ■stanovljen apostolski vikariat v Koreji.
Leta 1853. so dosegli Amerikanci, da se je Japonska zopet odprla zunanji trgovini, in od tega čaBa imajo zopet kristjani pristop v to državo. Že naslednje leto je bil pa ustanovljen apostolski vikariat za Japan. A še leta 1856. je bilo 70 kristjanov zaradi vere zaprtih, od katerih je deset umrlo zaradi trpinčenja.
Svobodo krščanskega veroizpovedanja je pa morala japonska vlada priznati 1. 1859., ia čez šest let so v Nagasakiju posvetili lepo oerkev v spe min in flast japonskim muče-nikom.
Ko so zopet prišli misionarji, so, izpo-četka nezaupno, prihajali k njim fcristiani, ki so si skrivaj skozi toliko let ohranili pravo vero v rodbinskem življenju. Zani-
na razne inštrumente. Srečno je pogodil odbor, ki je povabil vrli gospici Calearitovo in Verbičevo, da sta igrali na klavir in citre; hvalno pa je tudi za gospici, da sta se odzvali. Omajali sta tako predsodke, da izobraževalno društvo ni za olikance, pokazali pa tudi. kako naj izobražene! — vsak s zmožnostmi, ki jih ima — koristijo izobrazbe željnemu ljudstvu, Gospica Caleari je na glaBU kot izvrstna igralka na glasovir. V resnici smo občudovali njeno spretnost. Gospica Verbič je s citrami kar očarovala občinstvo. Ob akordih njenih strun je zavladal vselej globok molk po dvorani. — Troj co, ki je pela kuplet: »Dimnikarja«, je množica z burnim ploskanjem priklicala drugič na oder. Se enkrat so morali ponoviti. — Igra »kako je Jud dražil« je vzbujala velik smeh. Najboljši pa je bil Se vendarle konec, ko je Aron, leteč za svojim premalo prebrisanim sinom Mojzesom padel z vso težo obširnega promonterja čez nastavljeni stol. — Druga igra je bila: »Za letovišče« od g. Štruklja. Čast vsem igralcem. Od zgovornega Laha Lukrecija kar nismo mogli odtrgati oči. Njegov bre! skrbni, elegantni nastop in hitri jeziček nas je iznenadil. Vsem je tudi ugajala igra bogataša pl. Napssen. Med novimi igralci ne smemo prezreti mladega arhitekta, ki bi mu pač nihče ne bil prisodil, — da je prvič na odru.
1 Tatovi so obiskali Tilhovo prodajalno v Ratečah v pondeljek ponoči. Izruvali so železno mrežo v oknu in udrli v prodajalnico. Domači zaslišiio ropot, menili so, da je potres, in gospodar brž teče pogledat v hlev, če se ni živini kaj zgodilo. V tem jo tatovi popihajo. Pod oknom so potem dobili železno iglico in gnojne vile. Najbrž sta bila dva, eden je kradel, drugi straži). Z uspehom ne moreta biti zadovoljna; le nekaj smodk sta odnesla.
1 Pokopališče pri nas v Ratečah je novo. Lično je sicer, a zelo ztlo slabo delano. Povsod odpada omet in se kaže golo kamenje in opeka. Ljudje pravijo, da bi bili morali možje ali pa komisija zid pregledati. Ko bi bili to storili, bi se bili prepričali, da zid ni bil z mavto ometan, marveč le z blatom
1 Bralno društvo v Ratečah je razpadlo. L-tos ni več naročilo listov. Zadnja leta se skoraj ni vedelo, kdo je predsednik. Vzrokov smrti je menda več. Dobiti ni bilo nobenega izobraženega človeka, ki bi bil društvo vodil, udje niso redno plačevali, redko se shajali, pa včasih še prostora za svoje Bestanko niso imeli. Tudi jim je šlo navzkriž radi novega harmonija, ki ga je predsednik na svojo roko naročil, odbor pa mu izdatka ni hotel potrditi. — Mimogrede bodi povedano, da igrajo nekateri prejšnji predsedniki toara društva s^daj čudno vlogo.
Idrijske novice.
i „Naprej". Pri nas izdajajo socialni demokratje svoj list „Naprej". Njegov urednik je kazal začetkoma nekaj samostojnosti, ločil se je od voditeljev soc.-dem. stranke, a sedaj že prihaja s svojim glasilom v strujo drugih demokratičnih listov. Gonja proti duhovnikom in proti katoliškim napravam
mivo je, s kakimi vprašanji so se hoteli prepričati, ali so ti misionarji pravoverni. Vpra šali so: Ali so vadi duhovniki neoženjeni ? Ali vi spoštujete papeža? Ali častite Mater Božjo? Sele, ko so jim misionarji to zatr dili, so jih sprejeli.
A še vedno so stali kamniti stebri, na katerih so veliki napisi prepovedovali krščansko vero. Ko se je katoliška cerk&v ra-dovala po celem svetu, da je bilo v Rimu za svetnike proglašenih 205 japonskih mu-čenikov, pa so nekateri japonski knezi zopet začeli preganjati in zapirati kristjane. Ko je sedanji japonski cesar Mutsu H.to kot petnajstleten deček prišel do vlade, je izgnal iz države 114 krščanskih rodbin in enega kristjana je dal živega na rainju speči. Kruto je besnel proti kristjanom. Leta 1870. še je izgnal do 4000 kristjanov.
A zdaj so nastopile druge države po svojih poslanikih in prisilile leta 1873. japonskega cesarja, dajezdekretom z dne 31. marca odpravil vse stare n «-človeške postave proti kristjanom. Več kot 1800 krščanskih jetnikov je bilo oni dan osvi bojenih. V naslednjih letih se je vršil velik duševni prevrat, ki je naredil iz Japonske »moderno državo«. »Moderna« je pač po diplomaciji in vojski, a krščanska vsled tega še davno ni.
To je na kratko krvava zgodovina japonske cerkve. Dal Beg, da ta s toliko ne dolžno krvjo poškropljena zemlja rodi v bodočih stoletjih sadove krščanstva, ki so ji ga zaslužili njeni junaški mučeniki!
se je tudi v „Naprej-u" začela, zadnjič se je spravil celo nad tabernakelj. G. Kristan, ne veste li, da se pri nas že nad 200 let vsako jutro po sv. maši odpre tabernakelj in navzoči na glas skupno molijo pred Najsvetejšim „za blagoslov jame" ? Rudarji so prepričani, da ravno ta vstrajna molitev pred tabernakeljnom jih obvaruje marsikatere nesreče v jami, in zgodovina potrjuje, da se po drugih rudnikih več nesreč zgodi, kakor v idrijskem. Po vašem receptu je vera privatna zadeva, pustite torej težaku uteho in tolažbo, če tudi ni vaše stranke.
i „Klerihali*em je nasprotnik ljudski izobrasbi", piše »Naprej" in v dokaz navaja Španijo. Res, da je ta dežela precej daleč od nas, da je marsikateremu res „španska" (neznana), a toliko bi moral resnicoljuben urednik že vedeti, da v Španiji niso vedno na krmilu klerikalci in da končno ljudstvo, če tudi klerikalno, ni vedno samo krivo propada. Poglejmo sosedno Italijo! G. Kristan jo gotovo pozna, saj je na meji služboval. V Italiji že 33 let izključno vladajo liberalci. Nobeden zaveden katoličan ne gre volit, noben ne sprejme poslanstva v parlament. Kako tam delajo z učiteljstvom, kako plačo jim dajo, je sploh znano. In znano je tudi, da je v Italiji 68% analfabetov, torej med 100 ljudmi 68, ki še brati ne znajo. Tu imate zgled, kako je z ljudsko izobrazbo. Še bolj se bode pa videlo, ako si ogledamo Francosko. V ministrstvu sede sami liberalci in framasoni, celo soc. demokrat je bil član ministrstva. In kaj tam delajo z učiteljstvom? Na stotine so jih izgnali lansko leto. Svojo domovino so morali zapustiti edino radi tega, ker so ustanavljali šole, torej širili ljudsko izobrazbo. Kako so tudi taki mogočnjaki naklonjeni delavstvu, kaže dejstvo, da so meseca septembra 1902 na višjo komando kar streljali na delavce, ki so v premogokopih štrajkali. Več jih je bilo ubitih, še več ranjenih. To poročajte idrijskim rudarjem, to spada v delavski list. Boj proti klerikalizmu, bolje proti katol cerkvi, vam ne bo prinesel zmage. Mogočni Bismarck je premagal Avstrijo, do tal je ponižal Francoze, a doma pa katoliškega gibanja ni mogel ukrotiti. Tako je bilo in je še drugod. Sami lahko vidite, kaj so slovenski liberalci dosegli v boju proti katol. cerkvi. Ne pričakujte Vi več uspeha! Zgražate se, da ima na Španskem en škof 25 000 kron letne plače. Čemu hodite tako daleč, ostanite kar v Avstriji, tu se vam nudi lepši zgled. Tako je koncem junija 1903 kazala bilanca družine Rotšildove 11.000 milijonov kron premoženja. Naj bi mu to donašalo le 4%, tedaj bi imel letnih dohodkov 440 milijonov (ne tisočev^ kron. A znano je, da mu različna podjetja neso 8—10%. Splošno se sodi, da ima na leto do 900 milijonov dohodkov. Glejte, to bi zadostovalo, da bi se 450.000 delavskih družin preživelo, torej nad dva milijona ljudi. In le petina njegovega premoženja bi zadostovala, da bi bili vsi delavci v Avstriji zavarovani za starost. Ako pa ima kak škof malo več dohodkov, porabi iste v ljudsko izobrazbo. Tako je ljubljanski škof svojo plačo obrnil za šole, kaj pa Rotšild?!
i Konsum mesa v Idriji v letn 1903. V pretočenem h tu je bilo v Idriji zaklanih : 656 goved, 286 telet, 393 ovac in koz, 173 prešičev, 26 jagnet in kozličev, skupaj 1528 živalij. ^ izven tega je bilo pripeljanih v Idrijo muogo že zaklanih prešičev.
i Krščansko gospodarsko društvo
je imelo zadnjo nedeiio svoj občni zbor katerega se je udeležilo 150 članov. Vseh udov ob koncu leta 457. Pomnožilo se je število v preteklem letu za 47 članov. Prometa je imela zadruga 217 000 K, čistega dobička 8400 K. Občni zbor je skleni1, da se razdeli 6% dividenda v znesku 6013 K mej kupu joče člane Pač lep dar! Da bi bili pa tudi videli, s kakim veseljem so člani jemali svoje deleže! Kršč. gospodarsko društvo je res trdna in močna zadruga, kar je tem po-menljiveje, ker je poslovanje izključno v rokah samih delavcev. Rezervni zaklad znaša že 4963 K. Dolgov nima nobenih, zadružni deleži pa znašajo 16 778 K. — Naj se pridruži še mnogo krščanskega delavstva!
Jeseniške novice.
j Nova štirlrasrednica na Savi se
bo zidala. Tako je sklenil c. kr. dež. šolski svet že zdavnaj Kje in kdaj, tega nam nihče ne pove. Radoveden tudi ni nihče, zato pa vse molči. Samo novičar se je oglasil, da vam.to povč
j Naša šola. Otrok, za šolo godnih, ki nikamor v šolo ne hodijo, se pri nas ne manjka Ene šolska oblast sili v šolo, druge pusti pri miru. Zakaj? Morda zato, ker ne v6 zanje? Ali ker nima prostora za vse? Ali ne velja za vse enaka postava?
Vrhniške novice.
vb Narodno gospodarstvo. Zadnja leta sc pri nas veliko zida, posebno delavska stanovanja Tukaj precej pomagati posojilnici.
Manjka že Btavbišč. Ali bi ne mogli oskrbniki našega trga odpomofi temu z uravravo cest? Skra|ni čas je že tudi, da se prena-redi hišno-razredni davek. Kako silno so prizadete ravno nove stavbe, zakaj računa se po številu sob.
\h V naši okolioi se je jelo gojiti čipkarstvo ali klekianje. Zaneslo se je semkaj od soseda h Ž rovcev. Vrla gospodična Učiteljica Mlakar poučuje v tem večje ydek-lice že tudi v šoli med rečnimi deli. Želeti je le, da se v novi š-ili cela stvar še bolj sistematično goji. In ženstvo bo v zimskem času prislužilo lahko tisočake, kakor v Uriji, Žireh in Poljanski dolini.
vh Pri novi šoli je vpeljal g. TOiies pravo žensko konkurenco. Za razi a težja dela se uporabljajo same ženjke. Delajo menda po kroni na dan. Seve, da se tako odrivajo moške moči.
vh Obesil se je včeraj ponoči v zaporu neki kaznjenec. Prepeljali so ga v mit»aš-nico.
vh Voda zadnje dni narašča. Struga Ljubljanice in pritokov so vse polne, da voda preoravlia n žie kraje
vh Blatna Brezovica je pa tudi res vredna svojega imena. Vsako leto se plača 600 K in vendar je kantonska cesta v silno slabem stanu. Kje je cestni oskrbnik ia kako nadzoruje ceste v s»ojem področju? Seveda, dokler se bode mesto dobrega pršita nasi-palo tudi z ilovioo, b mo gazili le blato.
vh V silno slabem spominu smo pri vrhniških liberalcih menda še od zadnjih volilnih bojev. »Panali« so nas bi i z grozno hudo prepovedio. Zbolelo je bilo namreč neko kljuse. Takoj je bil ustavljen ves promet s konji. Višji nadzornik iz L ubljane pa se je natančneje prepričal in strogo prepoved drmače gosposke preklic<1.
vh Veselica kat. rok. pomočnikov se je v splošno zadovoljnost d >bro obnesla. Udeležba je bih še tudi precejšnja, dasi je ta dan bilo na V<hmki »balov« brez števila.
v Uradni dnevi za sodni okraj Vrhnika vršili se bodo odslej vsak tretji četrtek v mesecu.
Hovice iz Selške doline.
sd To je neusmiljeno! Polajnarjev Janezek iz Čašnjice 8« 7 (reci sedem) tednov ni bil star, pa so ga že zaprli v Loki. Kako je to mogoče? Pravijo, da je njegova mati Antonija po neprevidnosti vrg a nekaj živega pepela na bolj nevaren kraj in orožniki bo jo naznanili v Loko. Zsna dobi 24 ur — Ker je pa Janezek star komaj šest tednov, pre si mati potom županstva, naj se jej za male časa odgodi 24 ur, da se popolno pozdravi. Škt f/elošfco sod šSe je pa vprašalo orožnike v Železnikih, je Ii mati zdrava? Ker so jo orožniki spoznali za zdravo, je morala z malim Janezkom v škofjeloški „prežon" 3 ure hoda, v hudem mrazu, z malim otrokom, še bolehna!! Radovedni smo, ali dotični škofjeloški gosp. sodni uradnik se svojo soprogo tudi tako kruto postopa? Ali res nima nobenega srca do bolehne matere v takem slučaju? Radovedni smo tudi, ali bode g. adjunkt izročil tudi druga opravila izprašanih babic orožnikom? Našim gg. poslancem priporočamo take brutalnosti, toliko bolj, ker se govori, da je temu kriv naš župan, zato, ker ni liberalec!!
sd .Pogin klerikalismu", tako so brzojavih »o.men« z Bukovico, Grmek in šentlenarška učiteljica na zborovanje učiteljev v Ljubljano in upili, da imajo premajhne hlače, — ne plače. Glejte, kaj naredi »štamperle« 1 Na Bukovici se pa vsi tresejo pred Simenom, da jih ne bi pohru-stal, ker je postal v novejšem času tak prijatelj liberalnih učiteljev. Mož misli, da bodo liberalci tudi njemu »hlače« zvišali, pa se zelo moti. »Za zajca« je le dobro biti liberalcem človek pride sij v »cajtenge« !
sd Pratike popravlja v šoli g. učitelj Stupica v Dražbah in v Podbliei. — Otrokom je pravil že lansko leto in letos v šoli, da sv. trije kralji niso svetniki, da sc o njih nič ne ve potem, ko so se vrnili v jutrovo deželo. Ko pridejo otroci iz šole, so hitro poiskali Blaznikovo pratiko in praznik sv. treh kraljev, pa so rekli: „Naš uč.telj pa v šoli pratike popravljajo«.
sd Ces ceste v Ljuši sabavlja Grmek v „Goren|Cu« in »Narodu". Mi pa pravimo takole : Zakaj pa hodiš k sv. Lenartu po Ljuši, pojdi raje čez Stirpnik ali pa skozi Dolenjovas.
sd Sline so se mu ustavile Francetu Tavčarju, ki je mislil, da di bi Tonotovo hišo v svoje roke, a mu je selška posojilnica prekrižala vse načrte. Zato je hud na »fajmo-štra« v »Gorenjcu". — Hm.
sd Na obS. tajnika so hudi selški liberalci zato, ker ni po njih okusj. Dokler je bil prvi tajnik, ki ga je S ibar izbral, jo bilo vso v redu in prav, četudi . . . , sedaj je pa vse napačno in narobe. — Ti hud-niki, ti 1!
sd »Zadrnge po dolini bodo crk
nile« je nedavno prorokoval »Gorenjec".
Za »Sintarja" bode gotovo tisti možiček, ki je pred časom na Frtici hlače na peči suiil, in se ni mogel „obrniti kakor petelin na strehi!« Iz kož bode napravil ta mož en velik »štamperle!"
Primorske novice.
p Ponarejen denar je razširjal v Tr
stu Angelo Livelič. Aretirali so ga z nekim tovarišem.
p Straina borba % norcem. V go
riški norišnici se je pred -čerajšnjim vršil grozen boj med noicem in strežajem. Jožef Zore. 38 eten kmet. je bil oddan kot blazen v norišnico, kjer je kazal semtertje zname nja beanosti. Ko mu je strežaj Luka Križ nič prinesel jed v njegovo celico, je Z rc izkušal uiti skozi vrata, dasi je bil v sami srajci. Križnič ga je zadržal, in zdaj se je začel strahovit boj. Norec je prijel z vso silo Križniča za prsi in ga podrl na tla. Dasi je Križnič silno močan, vendar ni mogel prav prijeti norca. Ta je pa udrihal Križ niča po glavi in mu hotel izpraskati oči. Iz žepa je vzel Križnifiu velik ključ in začel udrihati ž njim po njegovi glavi. Križnič je vpil na pomoč, a ker se v norišnici vedno vpije, se ni nihče za to zmenil. Šele čez četrt ure sta prišla dva ČUvaja. Videla sta Kritniča vsega krvavega in ža skoro brez svestnega na tU h, na njem pa norca, ki je še vedno udrihal po glavi nesrečneža. Težko ranjenega Kriftniča sta osvobodila in prepeljala v bolnišnico.
p Tatovi obsojeni. Janez Korenčan, Danijel Pogačnik, Janez Zupan in Jurij Pul nik so bili obsojeni v Gorici. Prvi je ukra del 102 kroni na postaji v Gorici, Pogačnik in Aupan sta ukradla na ljubljanskem kolodvoru 70 kron in šla potem po podobnih poslih v Opatijo.
p Liberalni plesi Tudi pri nas smo brali, da »slov. Narod« pozivlje, naj se povsod prirejajo plesi nalašč zato, ker duhov niki delajo proti njim. Vendar ti plesi po deželi so priložnosti k največii podivjanosti in k žalostnim zločinom. Tak ples je bil v St. Lovrencu pri Korminu. Tu so se ple-savci stepli tako, da je bilo 13 ranjencev. Na|huiše je dobil Martin Fikfak, ka teri ima smrtno rano z nožem in umira v koreninski bolnišnici. Anton Sturm ima pet ran od noža: na nosu, na glavi, na rami, še celo usta so mu raztrgali. Anton Polevčič je dobil pa kamen v glavo. To je sad ti & t h plesov, za katere se liberalci potegujejo in »nunce« zmerjajo, če ljudi odvračajo od tega barbarstva!
Avstrijska delegacija
je v četrtek v plenarni seji razpravljala o rednih vojnih potrebščinah. Vojno vprašanje, nastalo vsled madiarskih državnopravnih in narodnih zahtev, je tvorilo glavni predmet razprav, in delegatje msj dvomili, da morajo z glasovanjem o proračunski točki, ki daje na razpolago sred stva za ustanovitev novih vojaških zavodov, zavzeti glede tega svoje staiišSe. Ustanovi tev teh vojaških zavodov znači, da so se začele izpeljavati Ogrski dane koncesije. Vsi govorniki pa so izražali skrb. da se zdaj Madjari, ko so to dosegli, ne bodo zadovoljili in zahtevali še več. Nekateri delegatje so dajali razne nasvete vojaški upravi. Del. Dluzanski je nastopil za dopust vojakom ob času žetve in za popolni nedeljski mir ter za to, da se upokojenim častnikom pokojnine zvišajo. Delegat Kaiser je govoril za boljšo plačo vojakom ; rezervistom pri orožnih vajah se morajo plačati potni stroški.
Včeraj, v petek, je v plenarni seji mor-narični poveljnik odgovarjal na neko interpelacijo glede stanja arzenalskih delavcev v Pul|u. da se ž niimi ravna prav človekoljubno.
Dr. Šusteršič je kazal na gospodarsko stisko, ki je posledica notranje-politič-nega položaja, in je s tem v zvezi naraščajoče izseljevanje, ki postaja tudi za armado občutno. Vojaške vladarjeve pravice so Madjari omejili, torej je vladarjeva stvar, da skrbi, da ne nastanejo zle posledice za delitev skupne armade. Parlament nima pri tem nič govoriti. Govori obširno o dvobojih pri častniškem koru in apelira na vojnega ministra, da to vprašanje pravično reši. Del. M a r c h e t se je bavil z oborožitvijo na novo pri artileriji. Govoril je o jezičnem vprašanju v armadi in o Ogrski danih koncesijah. W a s s i 1 k o je izražal Rusom simpatije v sedanji vojski. K 1 i e m a n n je s svojega vsenemškega stališča zadovoljen, da so Madjari dobili koncesije. Krama f je govoril o Japoncih, ki so oskrunili mednarodno pravo. Danes je bila zopet seja; v ponedeljek bo najbrže rešen vojni proračun. V torek začne zopet ogrska delegacija svoje seje. Dne 29. febr. je v obeh delegacijah sklepčna seja.
Iz Ogrske.
Govori se zopet, da bodo razpisane nove volitve; potrjena ta vest ni. Nekaj članov menda namerava izstopiti iz liberalne stranke, ker niso zadovoljni z razpravami v delega ciji. A p p o n y i s pristaši hoče vstopiti v novo Banffyjevo stranko. Vlada je
pripravljena energično pobijati obstrakoijo. Obstrukcijonisti pa upajo, da se bo spomladi zapletla Avstrija v vojno na Balkanu, in da jim bo tedaj vlada vse dovolila, da si zagotovi notranji mir. — Pri državnozborski dopolnilni volitvi v B idaiku je prišlo do ožje volitve med liberalnim in ljudskim kandidatom.
Sklep hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 14 febr.
V	soboto je bila zadnja seja v tem za< sedanju. Sprejet je bil letošnji proračun v tretjem branju, potem se je razpravljalo o proračunu raznih deželnih zakladov. Pri tem se je razvila zanimiva debata o zavarovalnih društvih, ker je hrvaška vlada zavarovala gledališče in še nekaj večjih zgradb pri tujih društvih, a ne pri domači »Groaciji". To je dalo dr. Starčeviču povod, da je govoril o zavarovalnih agentih, ki priporočajo tuja društva. Z*to zahteva, da se osnuje splošno deželno zavarovalno društvo, da vlada ne bode mogla podpirati tuiih društev, a prezirati „Croacije«. Za dokaz je navedel, da je vlada zavarovala gledališče in Bižjakovino pri tržaškem in peštanskem društvu v vrednosti čez en milijon kron.
„Groacija« dobiva od vse deželne zavarovalne svote le 8%, mažarsko društvo pa 6%, a drugo tržašso. Slarčevič tudi zahteva, da se prndado vsi z deželnim denarjem kupljeni vrednostni papirji mažarski, a denar naj se porabi za gospodarska podietja, za deželno zavarovalnico, za tovarno sladoria itd.
Mažaronski večini je bilo Starievičavo razlaganje prav neugodno, ter s s je vae čudilo, da se ie ta poslanec, ki je dozdaj govoril le o hrvaških idealih, naenkrat spreobrnil v realista Podban mu je celo to oponašal.
Novi podban Šumanov c je uastopil v proračunski razpravi v obsežnem govoru pot gospodarske politike na Hrvaškem. Njegova osnova je bila všeč celo opoziciji.
Pri sklepu zasedanja pa je podban zopet zavzet za idealno politiko ter zatrjuje, da takih podjetij, kakor jih predlaga Star-čevič, hrvaška vlada ne more prevzeti, češ, da je to proti načelom državnega gospodarstva. Podban Šumanovič mora biti prav slabo podučen o zavarovalnih podjetjih, če trdi, da ni na svetu vlade, ki bi snovala taka podjetja in za njih prevzemala odgovornost. Podban pravi, da se »Croaciji" ni zgodila krivica, če se omenjene zgradbe niso mogle pri nji zavarovati, ker je njen kapital premajhen za tako velike zavarovalne svote. A to je ravno dokaz, da je treba podpirati domača podjetja, kakor zahteva Starčevic, ne pa da se nosi denar iz dežele, in še celo naš.m zagrizenim sovražnikom.
Vsa odvisnost naša od Ogrske se je pokazala pri razpravi o prošnji mesta Za muna glede vpeljave brzega vlaka iz Zagreba v Zemun. Za vpeljavo tega brzovlaka se bore vsa hrvaška mesta ob tej progi že več let. Celo Reka Be je ie zanj zavzela; trgovske komore pa sa napisale že cel kup spomenic o tem vprašanju. Železniška uprava jih je pometala vse v koš. Zdaj se je zavzel zato sabor, a gotovo bode vsa akcija zopet brez uspeha. Žito je poslanec Tuškan pri tej priložnosti prav dobro omenil, da je sra-mota za Hrvate, da morajo pri Mažarih prosjačiti za svoje pravo. Omenjena železnica je zidana le s hrvaškim denarjem, tedaj je hrvaška, in tukaj ima odločevati tudi hrvaški narod. Zato je predlagal, da Be prvotni poročevalcev predlog spre leni v tem le zmi-slu: Dokler Mažari ne dovolijo brzega vlaka Zemun Zagreb, ne bomo pustili po naši upr. oblasti nobenega vlaka iz Pešte na Reko. Hrvaška ima to pra vico po svoji avtonomiji. Mažaroni so se na to smejali, a le škoda je, da ni poslanec Tuškan stavil predloga, da bi se tudi o njem glasovalo. Ta stvar je vrlo važna.
S kraljevskim reskriptem je bil na to sabor zaključen na nedoločen čas.
Slovani v južni Nemčiji.
V	Monakovem obstoii nič manj kot 16 slovanskih društev (5 čtških 6 ruskih, dve poljski, 2 srbski in 1 jugoslovansko; od teb jih goji vsaj polovica družabno življenje in prireja ob priložnost h slavnostne predstave. Ia nikomur, niti najzagrizenejšim slovano-žrcem, katerih je tudi tu nekaj, ne prida na misel, da bi motili te mirne in nedolžne ljudi, ker vedo, da bi se s tem grozno osmešili. Mnogo prebivalstva, tudi višji krogi, se prav radi udeležujejo teh predstav, ter ob čujejo na naiprisrčnejši način s blovani. Tam ne morejo umeti razmer na Avstrijskem in ne poznajo nikakega hu^kanja zoper Slovane, ki so po nekaterih mestih v čislih kot izvrstni posestniki, ter se prištevajo k najodlič-neifiim meščanom. Enako je tudi v Nvirnbergu, Filrthu, Augsburgu, btuttgartu in Mannheimu, kjer sčasoma naraščajo močne slovanske naselbine. Z gojenjem literature, jezika in domačih špg po društvih se varujejo germani zacije, za katero pa bo vsekakor zelo vspre-jemljivi. — Kakšna pasja besnost pa vlada po avstrijskih renegatskih mestih zoper Slovane!
Srbska politika glede Balkana.
Predstoimk v srbskem ministrstvu, S. S i m i č , je obrazložil stališče, ki je savzema srbska vlada glede makedonskega vprašanja. Glede reformne akcije je navedel razloge, da Srbi ne morejo verovati v vspeh refjrm, ki niti od daleč ne odgovarjajo onemu, čemur se je narod nadejal. A da se izpeliejo pametne in poštene reforme, zahteva v prvi vrsti deistvo, da je narod že izkrvavel in da so velevlasti Bložne glede izvedbe reform; nadalje pa vsi narodi v evropski Turčiji enodušno žele, da bi se oslo-bodili slabe turške vlade. Makedonski narodi zahtevajo, da se jim imenuje generalni guverner, a ta mora biti kristjan. Pripadati pa ne sme nobeni balkanski narodnosti, a niti narodu, ki ima politične interese na Balkanu. Srbi bi se odločno protivili imenovanju kakega Avstrijca.
Reforme ne bodo imele nikakega uspeha, ker med Rusijo in Avstrijo ni nikake zaupnosti ter ima vsaka svoje lastne interese na Balkanu. Avstrija hoče skozi Albanijo prodreti do Soluna, in Rusija ima podobne težnje, namreč, kako bi dobila Carigrad in D irdanele pod svojo oblast.
Srbija se z Bolgarijo glede skupne makedonske politike nebo nikdar z j e -d i n i 1 a. (Narod bo morda drugače govoril).
Srbija se boji vojne na makedonski meji, ker bi se lahko zapletla v boj z Avstrijo ali kako drugo velesilo. Duh bolgarske vlade pa izključuje skupno politiko, a bolgarski narod sam sanja o veliki Bolgarski, kakor je bila pod carjem Simeonom.
Tudi v Srbih so ljudje, ki sanjajo o Ve-
jemljejo Kitajci denar iz inozemskih bank. Trgovina splošno popolnoma miruje, ker se trgovci boje, da ne bi nastala zopet boksarska vstaja ter se razširila bolj kakor pa zadnjič. Sicer je zdaj ravno kitajsko nove leto, ko Kitajci nikoli dosti ne kupujejo, toda tako napeto, kakor je sedaj v Hunan, že ni bilo od zadnje vstaje.
Rusko-japonska vojska.
Izjava ruske vlade, katero smo včeraj priobčili, je jako resna. I i nje se vidi, da Rusija tudi v Mandžuriji še ni zadostno pri pravljena in da utegne v prvih boiih u3a kati nekoliko porazov, katere pa potem ko bode zbranih dovolj ruskih vojakov v Mandžuriji, desetero poplača Japoncem. Sele v 12 dneh bo Rusija imela v Mandžuriji 400 000 mož.
Tako se poroča iz Hirbina, kamor so Rusi preložili iz Port Artura glavno svoje taborišče. Japonska pa bo baje imela koncem februarja na bejišču 480.000 mož.
Vprašanje pa je, ako take izjave nimajo namena, da preslepč sovražnika. Cesto število vojakov ni glavno in merodajno, ampak taktika vojskovodij. Ruski poslanik v K danju je izjavil, da so Japonoi toliko predrzni, ker lahko izkrcujejo vojake na Koreji, kjer pa itak ni pričakovati velikih bojev. Ti se bodo vršili na meji ali v Mandžuriji. Poslanik pravi, ako je dotičnemu poročilu verjeti, da se Rusi bojč, ko bi se Japoncem uresničilo dobiti trdno stališče za Port Arturom ali pa s silo dobiti vhod v Mandžurijo akozi Ki-
liki Srbiji, in ti stari oarjevini se ne moreta nikdar obnoviti druga poleg druge.
Na drugi strani pa bi Srbija škodovala sami sebi, ako bi držala križem roke. Ako Bolgari sami oslobode Makedonijo, bo postala za vedno samo bolgarska.
Rusko-japonska vojska je dala Avstriji priliko, da odstrani ali vsaj oslabi ruski vpliv na Balkanu; Avstrija se skrbno pripravlja, da to izpelje. Srbija pa jej leži na potu, da ne more prodirati dalje proti Iztoku. A za avstrijskim „Drang nach Osten" stoji Nemčija.
Proti tej nevarnosti mora Srbija iskati pomoči pri Orni gori in Italiji.
Turčija.
Iz Carigrada se poroča, da turški sultan ne proglasi nevtraliteto, ker Jiponui turški vladi niso naznanili vojske z Rusi. Sultan bi morda celo Rusom dovolil, da smejo v tur škib pristaniških nalagati premog. Ko bi Rusi turškemu sultanu zagotovili še posebne koncesije, merda bi tudi dovolil ruskim vojnim lad|am prehod iz Črnega morja skozi Dardanele. V tem slučaju bi seveda Angleži zastavili Rusom pot.
Boksarji so se zopet pojavili.
Kakor se poroča iz ;>anghaja, so raz širjeni po provinciji Hunan in tudi drugod oklici na ljudstvo, katero sc hujska zoper tujce ter se poživlja, da tujce prepodi. V tem oklicu stoji mej drugim, da hočejo narediti iz provincije Hunan od podkralja vladano deželo kakor je Mandžurija. Sodijo, da je to začetek velike narodne vstaje proti inozcmcem; to dokazuje posebno dejstvo, da
tajsko. Kadar bo odločilna bitka v Mandžuriji, bo Rusija zmagovalka Poslanik trdi, da bo vojska silno krvava.
Zadnji teden so prihajala o izgubah razna nezanesljiva poročila. Tako je prišlo poročilo iz Pariza, da so ruske ladje napadle japonsko transportno brodovje ter da je pri tem 7000 Japoncev utonilo, da so sa Japonci hoteli izkrcati na L'autunerU a da so jih rushi kozaki pobili okolu 4000. Da bi utonilo 7000 Japoncev, uradno ni še potrjeno. Japonci pa tega tudi ne bodo sporočili, ker silijo celo poročevalce drugih listov, da jim morajo predložiti poročiia v presojo. Sumljivo je glede druzega slučaja, da Japonoi sedaj nakrat s tako hitrostjo ta|e vsako izkrcevanje na L;autuogu, dočim ruska poročila govore nasprotno. Kaj je res, tega a« moremo presoditi.
O ruskih izgubah se poroča, da ie Ru-bov pri Čemulpu padlo 456 mož in 16 častnikov; 250 mož in 17 častnikov se je pa rešilo na ladje drugih držav. Admiral Aleksejev pa poroča v Petrograd. da je Rusov v boju dne 9 t. m. pred Port Arturom padlo na ladjah 14 mož, ranjenih pa je bilo 69 mož in 5 častnikov; v trdnjavi pa je bil 1 mož mrtev, 1 težko in 5 lahko ranjenih Rusi so se borili kot levi. Težko ranjeni topničar Nikifor Alekin je bil n. pr. težko ranjen, a ko so ga zdravniki obvezali, vlekel se je k topu in dalje Btreljal. Vstrajnost ruskih vojakov je napram premoči sovražnika bila občudovanja vredna.
Dalje v prilogi IL
II.
Ko Aleksejev poroča o hrabrosti ruskih vojakov v tem boju, pravi: »Z veseljem dostavljam, da ste ruska mornarica in pehota na dalnjem vzhodu prešinjeni iskrene želje, prsa ob prsh stopiti nasproti predrznemu sovražniku in storiti svojo dolžnost za dragega vladarja, za čnst in slavo ljubljene domovine«. Nadalje poroča Aleksejev, da se je sovražnik moral z izgubami umakniti. Rusi so imeli tri poškodovane ladje, od katerih pa bosta dve skoro sposobni za boj.
Danes zopet poročajo iz Londona, da so Japonci zaplenili nekaj ruskih trgovskih ladij. Zaplenjeno nemško trgovsko ladjo so Japonci Nemcem dali nazaj.
O ruskem brodoviu se je nadalje poročalo, da je zapustilo Port Artur, iz Londona pa zopet trdijo, da je še v Port Arturu, oziroma v Vladivostoku. Gotovega porodila še ni. Res je pa, da je Japonska odločila najhitrejše kriiarice, da bodo s pomočjo zrakoplovov rekognoscirale ondotna vodovja. Ako je rusko brodovje nedelavao v Port Arturu in Vladivostoku, zakaj to? To kaže, da Japonska še ne obvladuje morja.
Nadalje poroča sedaj londonsko časo piaje, da se Japonska skuša izogniti boju na odprtem morju, češ, ria njene torpedovke po polnoma zadoščajo, da delajo znatne škoda sovražniku. Ako je pri japonskem napadu na Port Artur 14. t. mes. res eksplodirala ena ruska ladja, iz Petrograda ša ni potrjeno. Poroča se tudi, da je japonsko brodovje raz deljeno v tri dale: dva varujeta izkrcavanje na Koreji, drugo pa ima namen, paziti na rusko brodovje.
Včeraj je došlo poročilo, da se je na Bajkalskem jezeru zgodila Rusom strašna nesreča. Preko zamrznjenega Bajkalskega jezera so Rusi pokladali železniški tir, dočim poleti vozi do bregov železnica, obbre. govih pa čakajo parniki, na katerih se ves vlak prepelie preko velikega jezera. Sedaj se je menda led udri in so baje utonili vojaki dveh polkov pijonirjev in polka železničarjev.
Priloga 4=1. Atev. ..Slovenca" dn6 2Q. februarja 1904.
Ruski car Nikolaj.
Na sibirski železnici se ruski promet neovirano vrši. Ruski železniški minister ostane preko zime v Irkutsku, da vodi delu; vrnil se bo šele, ko bo dodelar.a železnica okoli Bajkalskega jezera. Draginja v Mandžuriji je velika. Var stvo vzhodno kitajske železnice je v rokah generala Čacagova, kateremu je prišlo na pomoč mnogo prostovoljcev.
Ii Petrograda se poroča, da je vojska na Japonskem jako nepopularna, ker bode veliko stala.
O gibanju ruskih čet ao različna jmro-čila. Iz Tokia Japonci poročajo, da so Rusi prekoračili korejsko mejo, zasedli Pjongjang in da korakajo proti Soulu. Dalje prihaja poročilo iz Londona, da se Jdpor.ci počasi umikajo in hočejo počakati nadaljnih japonskih čet. Japonci bite z vsemi silami, da se vsa japonska armada čim preje izkrca na Koreji.
Ta poročila o prodiranju ruskih čet v Korej O IZ Petrogreda šn niso potrjena. Mogoče bi sicer bilo, da Rusi hočejo zmešati japonske načrte in Japonce presenetiti, predno zbero na Koreji vso armado, verojetnejše pa je, da se bodo Rusi Japoncem toliko časa umikali, da ibero v Mandžuriji vojakov, ki bodo z uspehom Japonce vrgli nazaj.
Nova trozveza?
Pariz, 19. februarja. »F garo« trdi, da je dobil iz dobro poučenih krogov obvestilo, da jo odposlal cesar Viljem carju lastnoročno pisano pismo o vedenju An gleške. Rusko sovraštvo proti Angleški se je pomnožilo. V petrograjskih uradnih krogih se že zanašajo na pomoč Nemčije in govore o prevratu ravnotežja evropskih močij, ki bo združilo Rusijo, Nemčijo in Francijo. Govori se celo o tajni zvezi mej Nemčijo in Rusijo. V pariških krogih sa računa na vojsko mej Angleško in Rusijo, ker Rusija ne bo pustila, da bi Angleška izrabila zase v Tibetu njeno zadrego v vzhodni Aziji.
Kitajska.
London, 19. februarja. »Morning-poet« poroča, da je kitajska vlada odposlala
Rusiji, Japonski in drugim državam noto sledeče vsebine: »Vlada bo nastopila z orožjem, ako b'dn cesarski grobovi v Mukdenu onečaščeni " Bržkone namerava Kitajska prelomiti nevtraliteto, ako se bo Rusiji v vojski slabo godilo. Zato Kitajska zbira svojo vojsko.
Angleika in Rusija.
London, 19. februarja. Sedaj ste dve državi Rusiji zelo sovražni, Amerika ia Anglija. Obe se pritožujeti, da Rusija zadržuje njihove trgovske psrnike. Na an gleftki parnik »Hupeng« so Rusi ba|e, ko je iskal v pristanišču Port Arturu zavetja pred nevihto, So celo streljali. Amerika grozi, da izkrca v Niučvansju Bvoje mornarje, ker je tam vse v neredu in je v nevarnosti ame riški konzulat,
Razna poročila.
Petrograd. Ru.- -i trgovci so dali carju na razpolaganje 3 milijarde rubljev.
Petrograd Listi pravilo, da je Japonska le radi tega raztrobila v svet poročila o mnogih svojih zmagah da bi ložje dobila posojilo, katerega nujno potrebuje.
Petrograd. Kuropatkin je zapustil Petrograd ter se odpeljat v vzhodno Azijo. Kuropatkin bo ondi pod ožen Aleksejevu, dasi je vojni minister.
Madrid. Španska vlada je sklenila, pomnožiti posadke v obrežnih pokrajinah, na Balejarih in na Kararakih otokih, da bi zamogla varovati svojo nevtraliteto v rusko-japonski vojaki. Pripravljena bo z a vsak slučaj. Dalje namerava vlada poklicati tudi vse na dopustu odišle vojake. Listi pišejo proti Ameriki.
Vojni poročevalci.
Kakor poroča lonci nski „Central New", je japonska vlada izdala stroge predpise za časukarske dopisovalce, katerim je dovoljeno spremljati armado. Dovoljeno jim je, imeti enega služabnika, in ako so tujci, tudi tolmača. Z živežem jih preskrbuje vlada
Kdor ne predloži svojih poročil vojaški cenzuri, pride pred vojno sodišče. Kakor se poroča, ne vsprejemajo niti Rusi niti Japonci poročevalcev na svoje ladje, in tudi ne bodo dovolili, da bi ti na posebnih parnikih sprem ljali njih brodovje. Japonci tudi zahtevajo, da sa vse brzojavke pišejo japonsko. Ker pa poročevalci ne znajo dobro azijatskih jezikov, zato moramo poročila o zmagah ali porazih jemati iz uradnih poročil, ki so večkrat pristranska.
Japonski častniki.
Kogar zanima, podajemo tu razpregled o šaržah japonskih častnikov z japonskim označen;em. Poročnik je japonski »Soj«, ki po dveletni siu>.bi že lahico avanoira do nadporočnika „Čiut". Predno »Čiui« postane »Taii«, to je stotnik, mora služiti najmanj dve leti v svoji lastnosti. Stotnik mora biti najmanj štiri lttajn še jako mladi »Taii« postane potem ,Šosa", t. j. major, v kateri lastnosti mora služiti zopet vsaj tri leta predno postane »Čijusa«, podpolkovnik. Čez dve leti pa postane lahko »Tajea», t. j. polkovnik. Po trinajstletni službi mora l.ak-le japonski častnik že postati vojni poveljnik torej — velika glava. Generalske šarže, za katero ne veija več predjiid pjuibene dobe, so sledeče: genersl-major »Soša«, generalooročmk „vj.udjoa, zapovedujoči general „Tajšo" in feldmaršal »Gensuj«.
Privatno življenje japonskih častnikov je zelo priprosto in skromno. Pojedin in komerzov ne poznajo in žive samo za svojo službo in vojaštvo. V vojašnici čsstniknima stanovanja in ako mora kdaj v vojašnico, pa mu pošljejo z doma kosilo v vojašnico. Uniforma ie priproBta in skoro za vse šarže jednaka. Tudi dolgov ne dela japonski častnik.
Ruski vojskovodje.
(Glej sliko.)
Danes prinašamo svojim čitateljem slike onih ruskih mož. ki vodijo v sedanji vojski kot vojni poveljniki skupno vojno moč ruskega carja na kopnem in na morju To je poleg voditelja skupnega ladjevja, veli kega kneza Aleksoja Aleksandrovi č a , in štfa generalnega poročnika, S a -h a r o v a , predvsem generalni guverner na daljnem vzhcdu, admiral Aleksejev. Njemu so podložni admiral Mol las, genaralni poročnik L e n e v i č , poveljnik »murakih provinc in generalni poročnik S t o s s e 1 , poveljnik trdnjave Port Artur in na pole toku Litutungu se nabajajočih čet. V kratkem se bodo morda v poveljnižtvu izvršile nekatere osebne premembe.
O prvem poveljniku v vzhodni Aziji, admiralu Alokeejevu, prinašamo sledečo podatke: Rojen je 1. 1843. obiskoval je rusko mornarsko šolo, potem je vstopil v 4, mornariško divizijo in jo nu vojni ladji »Varjag« potoval okrcg sveta. L. 1867. je bil prideljen šefu ruskega ladjevja v Egejskem morju, I. 1875. in 1876. je spremljal volikepr« kneza Aleksej Aleksandroviča na njegovem
morskem potovanju po Sredozemskem in Atlantskem morju; od I. 1883. do 1893. je bil vojaški ataše pri ruskem poslaništvu v Parizu.
V japonsko kitajski vojski je poveljeval novemu ruskemu brodovju v Tihem oceanu. Da so mogli Rusi brez posebnih težkoč zasesti Port Artur in Talienvan, se je zahvaliti diplomatičnemu in energičnemu nastopu Aleksejevemu Takoj nato je bil imenovan vice-admiralom. Bil je tudi prideljen v pomoč šefu generalnega štaba pri mornarici in leta 1899 ie postal šef ozemlja Kuangtung.
Generala Lenevič in S t 6 s s e 1 sta postala znana tekom kitajske vojske; oba veliata za izvrstna povelinika čet.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 20. februarja.
Na Dunaj k škofovskemu posvetovanju se je danes predpoldne odpeljal prem. gosp. knezoškel' ljubljanski dr. Anton Bon. Jeglič. Povrne se jutri teden.
Liberalci — v skrbeh za dostojnost. Liberalci so iznašli nov vzrok, da nasprotujejo romarjem v Lurd. V skrbeh bo namreč za nravnost, ako se bodo moški in ženske peljali v Lurd. Jako čudno, da dobivajo liberalci take pomisleke, kajti — pri sebi jih nimajo nikoli. Poslušati družbo liberalcev, kadar se zvečer zbero h klafanju, jo stvar, ki bi nosorogu želodec preobrnila. Tu se ti — vitezi kar ponaSajo s svojimi nič manj nego delikatnimi aferami. Družba
pa kažejo silno nizkotne. Ako knezoškif priporoča duhovnikom, naj zapuste v oporokah nekaj premoženja zavodu, ali ni to jako pameten , občnemu blagru koristen nasvet i Primerjajmo! Na Dolenjskem sta nekoč umrla dva župnika, ki sta imela nekaj denarja, kar se more danes o naših župnikih vedno manj trditi. Ta dva sta svoj denar zapustila — dr. Tavčarju. Ali je že kdaj »Narod« proti temu zabavljal ? Ša nikoli ne ! Vprašamo : Kaj bi bilo za slovenski narod koristnejše, ako je ta denar last ene osebe ali če je last učeče se mladine? Šiof pravi, da na| ljudje, ki lahko dajo, založe denarja, da bodo mogli talentirane, mlade dečke zastonj sprejemati. »Narod« upije, da je to oderu-štvo in kliče vse oblasti na pomeč. A vsak pameten človek mora priznati, da dela b tem ljubljanski škof nekaj jako koristnega in človekoljubnega. Ako ljudje za kak brezumen bal izvržejo tisočake po nepotrebnem, jih »Narod" hvali, ako oderuhi na nepošten način sleparijo revno ljudstvo in ga dero do kosti, jih »Narod« brani še celo proti rajfaj-zenovkam — ako pa škof v imenu uboge mladine prosi za pomoč pri imovitih, ki lahko dajo, če hočejo, tedaj pa liberalna druLba vpije, kakor bi ji kdo kožo snemal. So pač razni ljudje na Slovenskem. Treba le, da jih ljudstvo izpregleda in uvidi, kdo dela za občni blagor, kdo pa za svojo malho !
Japonski cesar s svojimi dostojanstveniki.
ljubljanskih liberalnih korifej je sploh šola laecivne sirovosti! Le tiho, vi — vitezi 1
Liberalna doslednost. Liberalci se zadirajo v naše lurško romanje, a če bi jim mi dejali, da je bolj koristno potovanje na Francosko, kjer človek kaj lepega vidi, nego zapravljivost za obleke na elitnih plesih, tedaj bi pihali ogorčenja, da so vtikamo v njihove privatne zadeve. Puste naj tudi našo privatne zadeve na miru, sicor bomo še pojasnili, koliko koristnejše jo tako potovanje, nego pa na kaki »narodni slavnosti« požreti pijače na en dan za 10.000 gld.
Zeloznični uslužbenci napram potnikom. Ik Trnovega se nam piše: Gledo notice v št. 29 z dne 6. t. m. moram ome niti, da se je pisec dotično notice motil v osebi. Dotičnik jo imel na glavi vojaško kapico, in to j a zmotilo vašega poročevalca, ker jo bilo zvečer, da ga je smatral za ž" lezničnega uslužbenca. Bil je pa neki Cv. Fr., ki sam na sebi ni hudoben. Splošna sodba o njem je, da bo ga gotovi ljudje opijaniii, da bi razgrajal. Žoleznični uslužbenci v Tr novem so torej, kar dotično notico zadova, nedolžni in jih no zadeva krivda. Koliko 80 drugi zakrivili, je pa želeti in javnost zahteva, da druge pristojno oblasti preiščejo in rapsodijo.
Razni ljudje Liberalci silno napadajo ljubljanskega knezoškofa zaradi zgradbo gimnazijo in konvikta v Ljubljani. Pri tem se
Volitve v Trnovem. Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici Be nam piše: Od 9. do 19. t. m. je bil volilni boj v občini Trnovo na Ni tranjskem. Podobčin je 11; volili sta razun ene vsak dan po dve podobčini, ena dopoldne ob 10. uii, druga popoldne ob 3. Volilna komisija pa je hodila od vasi do vasi, pred njo pa seveda agitatorji obeh strank, kateri so si prizadevali pridobiti volilce vsak za svojo stranko. Postranskih volivcev, ki bivajo drugod, pa imajo v tej ali oni občini premalo, v nekaterih pod-občinah skoraj več, nego domačih. V vasi Koseze n. pr. je razun dveh ali treh volivcev vse na naši strani, pa so prišli liberalni Bistričani do zadnjega moža, ki plačujejo nekaj direktnega davka, ter nam tako »snedli« zmago. Liberalci naši stranki očitajo hudo agitacijo, a sami so delali dosti huiše Zi an nam je slučaj, da je liberalni agitator pet forintov ponujal našemu voiilcu, samo da ostane doma. Dalali so splch z vsemi mogočimi sredstvi. V prvem razredu ima pravico voliti tudi go?p. Slavoj Jenko, bivši deželni poslanec v Istri. O njem smo pričakovali, da se ne bode udeležil volitve, ker prvič on ket primorski Slovenec »obžaluje« kranjski prepir; drugič pa smo upali, da bode kot navtlušen Slovenec volil z nami, če se udeleži volitve. Pa motili tmo sc. Gosp. Slavoj -lenfeo se jo spustil v kranjski prepir, katerega obžaluje, tor da' p ooblastilo stranki, ki je zvezan* z Nemci. S tem je
brez dvema prišel zopet v milost pri dr. Tavčarju, kfcteremu se je bil pred nekaj leti baje močno zameril. Naj bi se raje brigal — za nekaj drugega. Tudi g. Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki, je poslal pooblastilo liberalni stranki. Ugovarjali smo zoper t) pooblastilo, ker je g. Lei arčič samo časten član trnovske občina in bi kot tak moral osebno na volišče. Volilna komisija je navzlic ugovoru njegov glas potrdila, ter določil«, da Be mora v I. razredu žrebat', ker je bdo na vsaki strani jednako glasov. Žreb je nam odločil 3, nasprotnikom pa dva odbornika. Ta dva mandata in onega iz vasi Koseze Bi upamo že pridobiti potom ugovora. Potem bi naša stranka štela mesto 16, 19 odbornikov, nasprotnikov pa sedem. Boj je bil hud, zato pa je sedaj po celi trnovski občini tem večje veselje. Število onih, ki drže z liberalno stranko, S9 manjša, četudi polagoma.
Desetletnica slov. katol. akadem društva »Danice". Latos bo preteklo de set let, odkar se je ustanovilo slov. katol. akad. društvo „DaDica". Kakor čujemo, namerava „Danic», to obletnico praznovati meseca avgusta t. 1. v L;ubljani kar najslo-aesneje. Na to opozarjamo že sedaj gosp. društvene starašine in vse, ki se zanimajo za slovensko katoliško akademično mladino.
—	Občinski odbor v St.Vidu nad Ljubljano je sklenil z ozirom na otvoritev škofovih zavodov vložiti prošnjo, da se usta novi v St. Vidu tudi brzojavni urad, dalje priporočali, da se naslov železniški postaji premeni v St. Vid Viimarje, ozir. Vižmarje-St. Vid. Končno se je izrekla želja, da se podaljša električna železnica do St. Vida ter se je sklenilo, storiti za to primerne korake. Upati je, da se tem za promet koristnim prešnjam tudi ugodi.
—	Svarilo. Po Kranjskem Be klati neka leta 1876 rojena Frančiška Baumgart-ner, brezposelna hiš na rojena v Vockia-brucku in pristojna v Altnang okraj Line. Ljudstvo se svari pred njo, t s obit > občinski zastopi, naj ji ua račun njene pristojne občine ne dajo nikake podpore.
—	Italijanska irredenta v Istri »Lega Nazionaie«, laško dru£t/o za razna rodovanje naše deee, ie sklenilo da še to leto otvori več ljudskih šol po Istri. Tako bo osrečila čisto slo^eisto vas Kr kavče na Koperščini, dalje na Livadah izpred Oprtlja. kjer ni riti enega rodom Isalijsna, le nekaj naseljencev in usitokov. Tretja »Le g na« šola sa ustanovi v vasi Sv. Ivan od Š t e r n e . občina Višnjan v poreškem okraju, kjer ni I al j»nov, ie b-gataš Pale sioi, zagrizen lahon, ima na svojem posestvu nekaj L*hov in odpudnikov. Četrto šolo otvori v II a k 1 j u pod Barbanom, in otroški vrtec v S i š a n u , občina puljska. — Eno leto torej odpre »Lega« pet svojih šol v čisto slovenskih ali hrvatskih krajih I A »Edinost«? Ksj ji mar litra! »Mi vodimo vseslovansko politiko« !!
—	Novice iz Bohinja. Zabavni večer. V soboto so priredili gg. inženirji dveh žel. podjetništev v Bohinju zabavni večer v salonu hotela na Boh. Bistrici. Vspored je bil mnogovrsten. Slišali smo par lepih skladb na goslih, nakar so napravili več živih slik v krasnih kostumih. Dokaj smeha je napravil čarovniški slikar, ki je v nekaj minutah naslikal tri velike slike in pokazal s tem veliko spretnost v tej umetnosti. Kot zadnja točka je bila šaloigra s petjem, katero so vsi gospodje res mojstrsko pogodili kot igralci in pevci. Dasiravno salon v hotelu ni velik in ni namenjen za take predstave, je vendar g. Stohr oder lepo priredil.
—	Koze. Na Bistrici ni bilo črnih koz. Gotovo tudi ni bilo toliko strahu pred njimi, kakor sedaj pred cepljenjem koz, katero je začel izvrševati domači zdravnik. Od vasi do vasi, od hiše do hiše morajo si dati staviti koze vsi, čeprav ni več nevarnosti, ako je sploh kdaj bila. Odlok za cepljenje koz je izdala vlada že pričetkoma januarja, a zdravnik je menda šele ^sedaj dobil nalog.
—	Pustne š e m e. Že cel teden so uganjale predpustne šeme neslanosti. Naravnost javno pohujšanje pa moramo imenovati dejstvo, da so se na pepelnico zjutraj, ravno ko so ljudje hiteli k službi božji, od alkohola in plesa razgreti Italijani z muziko drli mimo cerkve, dasi je ravno v istem času mrtvaški zvon oznanjeval, da leži v bolnišnici mrlič kot žrtva plesa. Vsi ljudje so sc zgražali nad razposajenostjo prikla-tenih tujcev. Pač smo opravičeni resno zahtevati od oblastev, naj bi vsaj z ozirom na vedno žalostnejše posledice v prihodnje pri nas prepovedale vse plese kakor tudi našemljene pustne norce, ako jim je sploh kaj zato, da se odvrne pohujšanje mladine.
—	Tudi se je lansko leto v neki gostilni vršil ples celo v adventu in postu; upamo, da bodo oblasti letos to preprečile. — Nova „t r e j t a" bolnišnica žel. podjetništva Chierici in Picha se je v ponedeljek na Bistrici otvorila.
—	Slovensko časnikarstvo. Danes je izšla prva številka lista »Siov. trg veetnik«, katerega izdaja slovensko trgovsko društvo »Merkur«
—	Nemiri na Hrvaškem V Virji so kmetje občinskega tajnika vrgli iz obS. urada.
—	Hrvatje na plesu društva »Lega Naiionale«. Nekaj Hrvatov je v Zadru od iskalo ples, prirejen od lahonskega društva »L°ga N.«, ter tako dali svoi denar v po-tujčevalne svrhelastie krvi! Dopisnik »Nov. Lista« piše: »Prav bi bilo, da jim sami Italijani pokažejo vrata, ker s svojo podlostjo okužujejo vzduh . . «
—	Ernst baron Wallburg pride v Budimpešti pred sodišče radi goljufije in sicer radi istega prestopka, radi katerega je bil v L ubljeni obsojen njegov tovariš Stau dinger n» štiri mesece ječe.
—	V Trbovljah ima sedaj soc. demokracija 1000 rudarjev organiziranih.
—	Vojaška vest Umirovljeni stotnik I. reda, g. Leopold A m b r o ž i č , dobil je naslov majorja.
—	Na odgonu umrla Iz Mekinj so 15. t. m. orožoiki vodili dve beračici v Cerklje. Na poti se je 64letna beračica Ana Hribar zgrudila in na mestu umrla.
—	Nesrečen strel Pri posestniku Kodriču v Pristavi so imeli 16 t. mes. poroko. Janez Kuntarič je za šalo streljal, a zadel j" po nesreči Antona Žugiča iz Dobrave. žugiča so težko ranjenega prepeljali v bolnico.
—	Plemstvo je dobil od casarja šef tržaške veletrgovine Jožef P a r i s i.
—	Slika o stališču ruskih čet v Mandžuriji nam ni pravočasno došla in je torej nismo mogli priobčiti.
Ljubljanske novice.
Prometna zveza železničarjev To iz
borno delujoče druStvo ie imelo dne 15. t. m. v gostilni pri Cišnovarju občni zbor krajevne skupine „Lubljana«. Zbor je bil nenavadno dobro obiskan. Razpravljalo in razgovarjalo sa je o raznih zelo važnih stvareh, posebno o zadevi razmer ualužbencav južne železnice je bilo precej predlogov, tako za zboljšanje delavnega, oziroma službenega reda, za pridobitev pravice do voznih 1'stkov po znižani cani na državnih železnicah tudi za delavce, za osnovanja provizijskega zakleda z& delavce, oziroma za ne defiaitivno na stavljene uslužbence, t j. cskrbljenje za starost itd. Vsi predlogi so bili enoglasno sprejeti. Nekateri teh sa bodo še razpravliah pri občnem zboru na Danirju, drugi bodo rešeni v delokrogu tukajšnjega odbora. D »-a predloga, katera jtt b la enoglasno sprejets, sta zelo važna in koristna krajevni skupini, namreč: Zihteva se, da mora društveni list z Dunaja zasedaj najmanj eno stran novic in poročil objavljati v slovenskem jeziku. Dfugi : Pristop vsacega posameznega člana skupine k slovenski krščanski socialni zvezi kot redni član, vsled česar se slov. kršč. soc. zveza zavezuje brez odškodnine dajati svoje društvene prostore na razpolago skupini, tako, da skupini i e bode treba vzdržavati lastnega drustveuega prostora. Dalje je zbor poročilo z Dunaj«, da se dosedanji predsednik prometne zveze, gosp. A. Boberič, hočj odpovedati predsedaištvu, s splošnim obžalovanjem vzel na znanje, in sklenil, da Be g. A B.beriču izrečo p o -polna zaupnica t-.-r da se ga na prosi, da bi še nadalje predsadoval društvu, katerega sedanjo važno stališče je le njegova zasluga. Vršila ss je tudi volitev odbora in revizorjev. Pri volitvi so bili izvoljeni vsi dosedanji gospodje odborniki in revizorji na novo. Zbor je zboroval prav mirno in redno ter se je šele po štifiurr.ern zasedanju zaključil. Krajevna skupina prometne zveze »Ljubljana« bo od sedaj naprej imela svoje društvene prostore v slov. kršč. soc. zvezi v Selenburgovih ulicah š t. 0 , 11, n a d s t r o p j e. Uradne ure za to se bodo pozneje ša posebno naznanile.
Poroke. Gg.: Henrik Furlan. žslez niški uslužbenec, z gdč. J o ž e f o Mihe-lič; Karol Stridiager, nadnatakar, z gdč. Rozalijo llogl; M e I h i j o r Košir, krojaški mojster, z gdč. Marijo Zlajpah; Friderik Negovetič, sodni uradnik, z gdč. Amalijo Drnovšek; Ignacij Zadek, pomožni urad • nik, z gdč Angelo Slebnik; Ja kob Seliškar, modelar, z gdč. Mar. L o t r i č.
Zloba Julijana in Amalija Aužičevu, delavki v tobačni tovarni, stanujoči v Il-adec kega vasi štev. 16, pustili sta danos ponoči več perila viseti na dvorišču Neki hudob než je prišel ponoči na dvorišče in jo njima vse perilo razrczal.
V Hrušico k zgradbi železnica so je pripeljalo včeraj 27 delavcev s Hrvaškega.
Koncert društvene godbe vrši se danes zvečer v »Narodni kavarni«. Gosposko ulico. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
Izgubljeno. Na poti od Mastnega trga do šenklavske cerkve je izbubila danes služkinja Frančiška M jjškerc, stan. na Radeckega cesti št. 1, bankovec za 10 K
Ljubljanska podružnica društva poštnih uradnikov ima svoj redni občui zbor v torek, dne 23. svečana ob 8. uri zvečer v H»f nerjevi oivovarni
V Ameriko. Včeraj odpeljalo sa je odtod v Anjamo 18 oseb.
Čakati se Je naveličal. Konj ufal je danes ponoči izpred kavarne »E^ia« nekemu potniku, na katerega je čakal dve uri na časti. Konj je dirjal proti Tržaški cesti, kjer so ga prijeli in ustavili.
Pomanjkanje ledu je to zimo pri nas precej čutu«, ktr se ga je moglo le za največjo potrebo nabaviti. V ledenicah ga je sicer dovolj, zasebnikom pa ga bode kmalu primanjkovalo.
Društveno gibanje v Ljubljani. Pretaklo leto je štela Liubljana 175 (!) raznih — političnih in nepolitičnih društev, in s cer za 15 več kot 1. 1902. 01 teh jih je najmanj tretjina — nepotrebnih!
Nesreča na cesti. Ivan Dolinar, hlapec pri Striceijnu na Dunajski časti št 29 je vozil včeraj popoludne po Kopitarjevih ulicah. Nasproti mu je pripeljal v naglem diru neki neznani voznik. K<;nja sta se ^plašila, skočila n« stran in zdir ala na Cesarja Jožefa trg, kj?r ju je neki delavec prijel. Dolinar je bil padel z voza in se je na glavi precej poškodoval.
Petindvajsetletnih svojega službovanja obhaja Ivan Vouk, s uga pri tukajšnji tvrdki I, C M a y e r.
Občni zbor pevskega društva .Ljubljana' se vrši v soboto 27. svečana zvečer v društveni dvorani na Turjaškem trgu št. 1 (Puntigamska pivnica), h kateremu se naj-uljudneje vabijo vsi gg. podporni in izvršujoči člani. — Prvi zabavni večer po pustu bo 19. sušca, običajni „Pepčkov večer" v društveni dvorani na Turjaškem trgu št. 1.
Dež in sneg. Vsled zadnjega deževja so vode močno narasle; tako kaže Ljubljanica že 2 80 m nad normalom, Sava pri Zalogu pa 0 80 m, istotako so tudi stranski potoki narasli in prestopili deloma svoje bregove. Del ljubljanskega barja je pod vodo, potoki Ižica, Prošca i. dr. so močno narasli a se odtekati ne morejo. — Po hribih je padlo včeraj v jutro nad 15 cm snega.
Delavcev je zadnje dni že nekaj prišlo iz zunanjih krajev k tukajšnjim opekarnam. Pri stavbah se jih bo letos potrebovalo od 1200—1600.
Materijal za stavbe se je zadnje dni pričel že deloma dovažati. Les, kamenje, apno in opeka se polagoma privažajo na stavbišča. Dela se prično ob ugodnem vremenu v drugi polovici marca.
Vegove ulice kazi zdaj dvoje zanemarjenih poslopij oziroma podrtij, ki bi jih bilo to pomlad odstraniti: Hlev poleg deželnega dvorca in razbite stene pri dvorišču starega dež. dvorca.
Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe, Mestni irg št. 27, telefon št. 99 Od 21. do 18. febr. je dela iskalo 8 moš kih in 41 ženskih delavcev. Delo ie bilo ponudeno 8 moškim in 30 ženskim delavcem; v 34 slučajih se je dalo sprejelo. Od 1 jan. d >18 febr. je došlo 336 prošenj za delo in 386 deloponudeb, v 220 suJajh je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj, moški: 2 vrtnarja, več kmetakih in konjskih hlapcev, ženske: 1 najemnica go-et Ine, 4 računajoče natakarice, 2 gostilniški kuharici. 5 gostit, dc-klic, 3 sobarice, 4 ku harice, 8 d«klic za vsako delo, 5 daklic k otrokom, 3 dekle za kmetsko delo. — Službe iščejo, moški: 1 vrtnar, 2 delavca, 3 kočijaži, več trgovskih slug, 1 hišnik, ženske: 1 kolektantinja, 1 tra-fuanlinja, prodajalke za specerijsko in papirno stroko ter začetnice, 2 šivilji, več natakaric, 2 boni in drugi posli. — Oddati je stanovanja z 1 2 in 3 sobami tukaj in v 6 siti, več mesečnih sob za posamezne in več os-ab, tudi s hrano. V n a -jem se iščejo stanovanja z 2. solo&sna in porabo vrta. Pismanim vpra šaniem je priložiti zoamko za odgovor.
iz brzojavk
Petrograd Novim ruskim fnanč-nim ministrom je imenovan državni tajnik K o k o v z o v.
Rim. Italijanska mornarica Alrijan-skega in J inskega morja ao usidra v krat kem v tarentskam pristanišču Oitud od p^uje prihodnji mesao v albanska pristanišča
Dunaj. Državni sbor se snide po najnovejših poročilih drugi teden moseca marca, najbrže 8
T r ) e n t. Za ustanovitev italijanske uni verze je baje sadaj izbran T r i o n t. Liški dijaki s tam niso zadovoljni in zahtevajo T r s t.
Dunaj. Vs3 časopisje se bavi z val nim dejstvom, da ja makedonski odbor iz javil avstrijskemu cesarju po zofijskem nad škofu, da bodo čakal s svojo akcijo do izvr šitve reform. Ker Turki reform očividno no čejo, hoče odbor odgovornost za poslcdica
zvaliti na Turčijo. Avstrijski oesar je pouSen o resničnem položaju.
R i m. Novim velikim mojstrom laških prostozidarjev je izvoljen kipar H e k t o r Ferrari.
Književnost in umetnost
" Repertoir slovenskega gledališča Danes se poje tretjič velika iVleyer-beerova oper* »Afričanka«. — V torek se igra prvič „V s t a j e n j e", po Tolstega romanu v 4 dejanjih s predigro. Maslovo bo igrala gdč. R ii c k o v a , Nehljudova gosp. Č o n s k y — Opera študira sedaj Straussovega »Cigana barona«.
- Krasna slika papeža Pija X, slikana od C. Medoviča po naravi, je izšla v reprodukciji v zalogi A n t u n a S c h o 1 z a v Zagrebu. Siika je izborno iz vedena v barvah, in predstavlja svetega očeta sedečega na prestolu. Ei izvod nam je poslal na ogled gospod založnik. Presv. gosp. knezoškof ljubljanski si jo je, vrnivši se iz Rima, osebno ogledal, ter jo pohvalil da je papež jako dobro zadet. Slika ima tudi prav Krasen pozlačen okvir s papeževim grbom na vrhu. Toplo jo priporočamo zasebnikom, uradom in društvom Za nas je tem dragocenejša , ker je delo jugoslovanskega slikarja. Slika nadkriljuje nemška tuja dela. Ista velja brez okvira 15 kron, s krasnim pozlačenim okvirom 32 kron, ako se plača takoj, 36 kron ake ae plačuje v obrokih. Nadejamo se, da bo ta lepa slika našla na Slovenskem mnogo odjemalcev !
*	Musica saera. V nedeljo, 21. febr., v stolni cerkvi ob 10. uri velika maša brez orgelj: Koralna maša; graduale „Angelis auia", zložil Anton Foei-ster, ofertorij »Soa-pulis bu"'8« dr. Franc Witt po povzdigovanju •Bine Jesu«, zl. E*gen Frey.
*	Proti nesramnemu slovstvu Ve-ik vihar je vzbudila »lex Hiinze« na Nemškem, v kateri se zahteva odločno postopanje proti nanravnim proizvodom, ki je pod imenom »slovstva« in »umetnosti« vsilju-ejo posebno nerazsodni mladini. Soglasno so takrat liberalci vseh narodnosti trdili, da se mora »umetnosti« pustiti neomejena svoboda. Ti umazani izdelki pa prepravljajo književni trg vedno bolj, in vsakdo, ki ima kaj smisla za nravno in pošteno vzgojo ljudstva, mora obžalovati, da se taki nesramni izdelki tako očitno razširjajo. V peticijskem odseli u nemškega dižavnega zbora je ta stvar zopet na dnevnem redu. Tudi pametnejši liberalci, ki so glasovali zoper »lex Hcinze«, priznavajo zdaj, da gre nesramnost v istini predaleč, in zahtevajo, da se nekaj stori proti tej kugi. Tudi v Avstriji bo treba odločnejše natopiti proti tej špekulaciji na slabe instinkte, da se omeji nevzdržno napredujoča demoralizacija.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Tovaršico okradla. Marijana Knez, delavka iz Smartna pod S narno goro, je ukupao z Ivano Vidmar delala tovarni. Pokradla je Vidmarjevi obleko. Ž a petfcrat zaradi tatvine kaznovano Marijano Knaz je sodišče obsodilo na sedem musecev težke jei;8. — Redarja se je lotil. Andrej Zadnikar, delavec iz Nove vasi, je 1. svečana t. 1. popoldne v Kranju pred neko go-etdno razgrajal in so uprl aretaciji. Napadel je redarj«* Obsojen je bil na šest tednov težk« ječe. — Razgrajajoči kamnoseki. Alojzij llubessa, Albin Razdevšek, Karol Tuscher in Ignacij Siheibenreif delajo kot kamnoseki v Siofji Loki. Pozno ponoči so razgrajali in ko so stražniki hoteli Ru-bessa aretirati in ga odpeljati v občinski zapor, so se tovariši za njega postavili in so • ga iz zapora r-.šili; vendar ae je posrečilo kasneje, vso štiri obtoženca aretirati. Sodišče je obsodilo Rubessa na šest tednov, Razdevšeka in Tusiharja vsscoga na pet in Scheibenreifa na štiri tedna, vsa v težko je<50. — Otrok ponesrečil. Dne 2. decembra pr. 1. prišla je tovarniška da-lavkn Marija Kertelj s svojima otrokoma, šestletno Justino in štiriletnim Božidarom domu. Kar je bilo mraz, napravila je na ognjišču ogenj in posadila otroka na ognjišče. Slioro je bila hčerka v plamenu. Otrok je v truh dneh v groznih mukah umrl. Sodišče je Marijo Kertelj na tri dni sapora obsodilo". — Žrebca poškodoval. France Kejžar, hlapec pri Avguštinu Novaku v Ža-leznikih, je vozil dne 26 januarja^ za svojega gospodarja hloda iz Jalovca. Žiebec se mu je med vožnjo ustavil. To je Kejžarja tu k o raztogotilo, da ga je udaril z loDatičam. Ž?ebec, katerega ceni gospodar na 400 K, je vsled tega poginil. S>dišče ie Kajžarja obsodilo na 2 meseca težke ječe. — S steklenico udaril. V gostilni v Stapa-novi vasi sta bo 15. novembra Janez Koma-t«r in ključavničarski pomočnik France Moj • akerc sprla in stepla. Komatar je ovojoga napprotnika s steklenico po glavi udaril, da
t takoj krvavel. Obdolženec pravi, da je to v pijanosti storil. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. — Nadležen gost. Dne 30. avgusta l. 1. je bilo žegnanje v Pečah. V Milovi gostilni je bilo silno veselo. Prišel je tje tuli J.irnej Brate, ki ni prav bistrega uma, vendarle rad dela /dražbe. Ko se je zvečer zopet vrnil v gostilno, je bi' tepen in pri tem sta sa odlikovala France Strahar iz Tlačnice in Alojzij Klopčič iz Peč; obsojena sta bila vs-*k na d « a meseca ječe. —
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Zmešnjava v gledališču Mej predatavo v gledalitču v Ktraiysrinhas je nastala strašna zmešnjava, ker je pričela goreti neka kulisa. V nekaj minutah je bil požar pogašen, vendar v gledališče ni hotel nihče več iti. — Dekliška gimna zija na Bolgarskem. Kakor se poroča iz Zofije, se je v Bolgariji na predlog min stra Todorova reformiralo vse dekliško šolstvo ter so se uttanovile popolne dekliške gimnazije, kakor so deške. — Nevarno obolela je v Rimu E eonora Duše — Upor kaznjencev. Ii Gvayakvila v Esvadorju se poroča, da se je v državnem zaporu na otokih Galopagos uprlo 200 kaznjencev, ki so napadli ravnatelja in paznike ter jih pobili. Uporniki so rsato v nesem čolnu pobegnili v Kolumbijo, kjer so jih prijeli in zaprli. — Se že prično stre 1 j a t i. Ker padaio kurzi na borzi, ustrelil se je v Berolinu Maks Meyar. — V ti e k i pariški otroški bolnici je umrlo 13 otrok, ker so zavžili pokvarjeno mleko. Trgovec, ki je oddajal v bolnice mleko, je izmival posode z vodo, v kateri ea je pralo perilo.
položaj na Balkanu.
Iz Z.fije poročajo, da ss> je poostrilo sovražno stališče Turči|e napram Bolgariji. Porta pošilja vedno nove čete na bolgarsko mejo. B jlgarska vlada vse stori, da bojeviti turški stranki vzime vsak vzrok za ogorčenje, ter se zanaša na velevlasti, da bodo preprečile vsako turško nasilnost.
Avstrijsko poslaništvo v Csrigradu je avstrijskemu civilnemu sgantu treh makedonskih vilajetov poslalo nadaljnih 3000 fr. kot dar avstrijskega »Rdečega križa". Poslaništvo razpolaga še s 4000 fr.
Pri Muzilovem ae je vršila bitka med vstaši in turškimi četami. 12 vstašev je baje ubitih V okraju Kosovo se opaža vstaško gibanje, ki sega tudi v vilajet Jhiovo.
Iz Rima poročijo, da italijanska vlada ve o avstrijskih namenih glede Alaanijf; a 3edai šev ui oborožena.
h Č'ne gore poročajo, da bo se Turki v okraju Kaza Kolašine uprli, napadli kristjane in jih mnogo pobili. V Proseiani-ju eo se stanovalci uprli plačevanju davka ; prete krvavi izgredi.
V D j a k o v u je 3 0.0 00 Alban cevvorožju zoper Turke, ki se zbirajo pri Terisoviču. Pričakuje « e hudega boja.
O&rog Soluna se zbirajo vstaši. V četrtek so se spopadli s turškimi vojaki. Turčija je sklenila poslati iz Mate Azije dve diviziji vojakov.
Telefonska in brgo|avam
Japonsko-ruska vojska.
Dunaj, 20. febr. Včeraj se je vršil prvi boj na kopnem. Kozaki so napadli Japonce na ko-r e j a n s k e m ozemlju. Mnogo Japoncev je vjetih.
Port Artur, 20. febr. (Kor. urad.) Poročila, da so se na železnice vršili novi naskoki, so izmišljena.
Port Artur. 20. febr. V Ping-jangu ni nikakih Japoncev.
Petrograd, 20. februarja. Vest, da namerava 10.000 Kitaj, iz Paotingfu v Shankaihvan je izmišljena.
Petrograd, 20. febr. (Kor. urad). Poveljnik križarice „Varjak" uradno poroča, da je „Varjaka" in topmča-rico „Korejca" po boju z japonskim brodovjem razstrelil v zrak, da ladji niso dobili Japonci. Moštvo se je re šilo na tuje ladje.
Dunaj, 20. februarja. (Kor. urad). V avstrijski delegaciji je danes govoril vojni minister, ki se je zahvalil na naklonjenosti. Povdarjal je zgodovinski pomen in veljavo skupnega armadnega jezika in dejal, da bo vedno stal na tem stališču. Politična in narodna vprašanja morajo biti izven armade. Skupni jezik za poveljevanje je nujno potreben. On nikdar ne bo
pripustil, da bi polkovni jezik in službeni jezik prišla mej seboj v kak konflikt.
Dunaj, 20. februarja. Vojni minister se je v delegaciji danes izjavil, da rezervatno povelje ni bilo tajno. Častnik naj bo svoji narodnosti zvest, a narodne agitacije ne sme gojiti. Vsi častniki morajo si biti tovariši. S tem, da je v povelju točka, da postanejo lahko počastniki tudi oni vojaki, ki ne znajo nemščine, se na dosedanji navadi ni nič spremenilo. Za podčastnike se potrebujejo zdravi, moralni vojaki, ki so posebno kmečki sinovi. Mnogo polkov je, kjer se mora zadovoljiti, da podčastniki razumejo v nemščini samo po velja. Zdravje je v armadi dobro. Bolnih je samo 3 odstotke vojakov. Pričela se je specialna debata.
Trst, 20. febr. (Kor. urad.) Danes e bila spuščena ob navzočnosti trg. ministra 0 a 11 a v morje Lloydova ladja Ca 11".
' Gorica, 20. febr. Stavka v podgorski papirnici se nadaljuje. Ravnatelj se neče pogajati s stavkarskim odborom. Socialni demokratje izkoriščajo položaj zise. Došla sta B e r n e r z Dunaja in delavski tajnik S p o n g i a iz Trsta.
Praga, 20. februarja. (Kor. urad.) General Pflug brzojavlja iz Port Artura. da izposlane ruske patrulje poročajo iz Tantingfu, da niso zadele na nikake Japonce. Gibanje sovražnih ladij ni opažati, ravno Uko ni bilo novih napadov.
Praga, 20. februarja. Narodni Listy" objavljajo izvirno brzojavko: Pri * strašnem snežnem orkanu, ki je divjal od 15. do 16. februarja, se je azrušil led šest kilometrov od Tarboja, kjer je jezero 1447 metrov globoko. Razpoka je široka do dvesto metrov. Rapno tam so polagali železnico. S tem se je potopilo do 150 pionirjev, ena četa železniškega polka, 24 podčastnikov, 128 vojakov in 8 častnikov, med njimi major Petrolov. Vkljub tej grozni nesreči grade Rusi dalje železnico čez led.
Budimpešta, 20. februarja. Grof Khuen bo te dni imenovan ministrom na dvoru.
(Telefonskih poročil dane3 zopet nismo mogli dobiti, ker je telefonska zveza z Dunajem še vedno pretrgana.)
Iz življenja.
Pristaši »Učiteljskega To variš«« so poslali prošnjo na c. kr. deželni šoiski 8ve^, naj se na Kranjskem prepove šolskim otrokom izpuhti zmaje, da ss jim že v mlaiosti vcepi stud do klerikalnega irnaia.
Porušena telefonska zveza. V četrtek, 18. t. m. se je pretrgala telefoniSn« zveza pri MttrzzusehUeu. PosreSilo se n<m je poizvad»u vzrok. Vzrok ]-* bil ta, kur m šlo po telefonski ž ci tolfeo angleških rac, da sa je moraia pratrgaii.
Društva.
(3 lov. katol. akad. društvo „D a n i c a" na Dunaju priredi v t o rek, dne 23 januarja, svoj peti redni o^čni zbor a sledečim vsporedom : 1. Č tanie zapisnika 2 Čitanje zapisnika bratskega društva ^Zarja" v Gradcu. 3. Poročil^ odborovo. 4 Slučajnosti. Začetek oh V,8. uri. Lokal: Tiotter »Zum Ma-gistrat".
Umrli mo:
18.	februarja. Pavlina Godeža, zasebnica, 51 let, Turjaški trg 6, Pneraonia Oedema pulm
19.	fdbr. Ivan Gasperšifi, delavec, 47 let, Cesta v mestni log 15, jetika.
V	hiralnici:
17. februarja. Franja Čremošaik, usmitjenka, 35 let, Tubercul. pulm.
V	bolnišnici:
16 februarja. Mirija Novljan, občinska uboga, 76 let Luxatio fraelura int., Marasmus.
17. februarja. Fran Sotlar, gostač, 78 let. Marasmus. — Andrej Breščak, železniški strojevodja, 5 5 let, Liceratio manu Pneumonia catarrh.
18 februarja. Anton Potočnik, delavcev sin, 3 leta, Bronchitis acuta.
llleteoroiogldno porodilo.
Višina nad morjem 306 '2 m, srednji zrafini tlak 736 0 mm
I
i s»»J»
Cas opa- baro-zovanja metra.
. mr*.
Tata parata«
po faMIr
Vetrori.
Nebo
"ti
T3
* C4 ►
1 'J
S l il 0'8 i 81. sever i oblačno
20!
jasno
sjuir I ''3 S 4 I 9 ;topol.| "33-iS I Srednja včerajšnja temperatura 1 5*. normale 0-2
-25 47
l sr. svzh. I sr. ssvzh.
20
Diinuisk-a borza
dnž 19 februarja.
Skupni državni dolg v notab.....99'10
Skupni državni dolg v srebru.....99'05
Avstrijska zlata renta ......118M0
Avstrijska kronska renta 4%..........99 35
Avstrijska inv. renta 3'/,%......9l"40
Ogrska zlata renta 4%.......116-10
Ogrska kronska renta 4 % ... • .	96'35
Ogrska inv renta 3';,% ............88 55
Avstro-ogrske bančne delnice.....15 95
Kreditne delnice ... .....622 50
London vista......................244'22l/i
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-22'/,
20 mark........................23 44
20 frankov........... 19 07
Italijanski bankovci ........ 94 40
C kr. cekini...........11-32
Plinati osečki zl0\T1
BRATA EBERIi v Ljubljani, Frančiškanske ulice Vnanja naročila proti povzetju. 524 24 11—5

Vestiiik »Slovenske kršč. soc. zveze". *
v Društveno od Do<r. Marije v Polju Tukajšnje krščansko soci a l n o strokovno društvo pa pirnih delavcev, kateremu so on glaša vedno več udov, |a spremenilo d u št ve na pravila v tem din s u. d» ima o tsl-j pravo s/oja delovanje razširiti p> vseh tu litvanskih avstrijskih cl žilah. Is Medvod se je priglasilo k društvu že lepo število udov. upajmo, da pridejo p o 1 a g o in a na vrsto tudi drugo tovarno — v Gorici, G r a t w e i n u itd Pogum velja — proč z bra,:brižQOttjo m strahop8t.noat|0. S jciainodemokraakcga toro rizma mora biti konec! — V nedeljo, d ie 21, t m, ima imenovano dru&tvo občni zbor i a javni društveni shod, na katjram b jako zanimivo razpravljanje o nekaterih bol ruško blagajno zadevajočih stvareh. — K a t o I i š k o slovensko izobraževalno društvo je priredilo 7. t, m. veselico, katero jo ponovilo v nedeljo, dne 14, t. m. Petje pod vodstvom organista g. Pir.nati se je izvajalo točno, šaljivi priz »r : »Jabolčna potica« je mostroko izvršil JjŽ. Martine; igra »Zamujeni vlak« je bila izborna. Vso vloge so bilo v dobrih rokah. Glavno vlogo Petra je izvrstno pogodil Ant. Bobnar.,

Zahtevajte
v svoj prid vselej
pršstrso Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
sjmn v rnvojih z varstveno znamko ■/. p ,,l.a Kileippa in z imenom Kailin in t ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov.


t-l.ll/h
O
I I
124 12-1
Prva hrvatska tvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za izložbe in portale
G. Skrbič
ZAGREB, Ilica 40
priporoča
svoje priznano solidne, točne in cene proiz--t—r- vode.
mr Ceniki zastonj In franko.
Vabilo
H.
X. občnemu zboru
okrajne posojilnice y Mokronogu
registr. zadruge z neomej. zavezo
285 1—1
ki se vrši
v nedeljo, dne 13. marca 1904
ob 3. uri popoldne v župnišču v liranilničui pisarni.
VSPORED:
1. Pozdrav in poročilo predsednika; 2. Razdelitev dobička; 3 Prememba pravil; 4. V»-litev nadzorstva; 5. Slučajnosti. Mokronog, 20. svečana 1904.
Načelsivo.
Večja, dobro idoča
gostilna
v sredini mesta Ljubljane
se takoj odda
pod jako ugodnimi pogoji.
Ponudbe nai s- pošiliaju n:i upravništvo »Slovtnoa« p d H 50.	27i 6—2
Pošten in marljiv
ski 1 si iS e na i r,
ki je dovršil mžjo gimnazijo,
»r želi vsfopifi ~W
v kako pisarno ali tiskarno.
Več pove upravništvo »Slovenca . 258 3 — 2
Gospodična
........ se sprejme —m
na stanovanje in hrano
v Florijanski ulici št. 19, I. nadstr.
2G0 3—2
Priden, pošten, trezen oženjen
delavec dobi takoj
službo. ^
Njegova žena mora znati nekoliko kuhati, da bi mogla gostilno imeti ter delavcem kuhati. Mož bi delal razna dela — Stanovanja brezplačno. Zaslužek v gostilni je ves njihov. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Domoljuba^_151 3-3
.ilal> tn'f. i>oman)lel'h- nrebanitiie, m<ibnsti v želotlcu. 1/lavobnl fr želodca, omedlevifin, zaprtju in drut/n želodčno bolesti in ieilcočp odpravljajo
Bradjjovc kapljico za žolodoc (Marija-Gcljskc)
(zborno preizkušeno sredstvo. \a) se zahteva izrecno ltradificvo želodčne kapljice. Dobivalo se v lekarnah, kjer jih pa nI, i>a neposredno pri tc-karju C. nicAnr /'Vy.-i.Tf r. Flelschmarlct st. 1. Vena ene stekl. K — HO in vel steklenici K 1-40 z navnililoit. ; porabi.
Naznanilo.
246 3—2
Zahvaljujem sc za doslej mi obilno izkazano zaupanje kot poslovodja v čevljarski delavnici pokojnega g. Ilrovata. obenem si pa usojam naznaniti, da z dnem 26. februvarja izstopim iz te delavnice in vstopim v ono gospoda
A V (»UST MAT K, Sv. Petra cesta 32
katero najtoplejše priporočam vsem svojim cenjenim naročnikom, osobito veleč, duhovščini in beležim
najodličnejšim spoštovanjem
Franc Golob.
enca
262 3 -2
manufaktupno trgovino sprejme takoj trgovina
Cešnik & Milavec
Lingarjeve ulice, Ljubljana.
Predavanje
dr. med. IJauingarten iz wr>rishofna
m nedeljo, dne 28 februarja popold. ob 5. uri v dvorani „Mest. doma" v Ljubljani o moči živcev, nje obrabi in zopefni pridobitvi.
Vstopnina: Numerirani sedeži l krono, nenumerirani 60 vinarjev.
Vstopnice sc prodajajo v trafiki pri .Sj^arku. 277 3 — 1
t ....t',:*

Dražbena prodaja zemljišča in poda.
Dne 18. marca, to je dan pred sv. Jožefom, prodalo se bo na prostovoljni javni dražbi na lici mesta več njiv na mestnem polju pri Novem mestu, takozvane Polakove njive, dve njivici blizu mestnega pila, Poiakov pod poleg mesta ob Ljubljanski in Ločenski cesti, dalje večji vrt nad novo sodnijsko palačo Plačevalo se bo na triletne obroke.
Natančnejši pogoji se izvedo v gospod dr. Poznikovi notarijatski psarni v Novem mestu.	28i 3-1
Učenko
273 2—1
od poštenih staršev sprejme v trgovino z mešanim blagom Fran Urbančič. trgovec v Knežaku.
Zanesljivo
= pošteno dekle
vajeno liišnili opravil, se sprejme lahko takoj po dogovoru v službo.
Prednost ima izvežbana nekoliko v trgovini ali šivanju.	282 4—i
Kje.pove iz prijaznosti upravništvo„Slovenca" JKŽT* N® ppodaj sta 286 12-1
2 križevapota2
jeden 95 cm visok velja gld. 65"— drugi 150 „ „ „ „ 250-— ta veliki križev pot tudi nekoliko pod ceno pri
F^. Toman-u
podobarju I11 pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 1.
Gospodična ali dekle
iz holjše hiše, (lohra kuharica, se takoj sprejme v župnišče.
Kje, povč uredništvo »Slovenca". 287 1 -1
Vabilo
na
IV. redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Št. Jurju pri Kranju"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil
v uradni sobi hranilnice in posojilnice v Št. Jurju
v nedeljo, dne 28. februarja 1904, (»b uri popoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računa za 1. 1903.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Prememba pravil.
5.	Slučajnosti.
V slučaiu, da bi ne bil občni zbor sklepčen, se bo vršil drugi pol ure pozneje, ter bo sklepal brez ozira na število članov.	284 l—1
Odbor.
Vabilo na
XII!. redni občili zbor
I. okrajne hranilnice in posojilnice v mestu Kamnik registr. zadr. z omejeno zavezo
kateri se bode vršil
v nedeljo, 28. svečana 1904, ob 11. uri dopoludne v uradnih prostorih zadruge v Kamniku.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Predložitev in potrjenje računskega zaključka za leto 1903.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Privoljenje remuneracije načelstvu.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi se člani uljudno vabijo
283 i-i	Odbor.
MIKULA
tehnični biro v Ljubljani
fo var
priporoča kot zastopnik
za Plroje Aniftritz
delniška družba tovarna v Andritzu pri Gradcu
prometno ravnateljstvo na Dunaju, I., Kohlmarkt 1
parne in plinove nroje, turbine vseh preizkušenih sistemov, parne kotle vseh vrst, samotežnike na roke in z električno gonilno silo, valjčne naprave, rudo-kopske in fužinske stroje, naprave za vodne postaje, vodne samotežnike, obračalnike, premikalne ndre, vodilne cevi iz litega železa in iz železne pločevine, transmisije, ventilatorje, kompresorje, naprave za lesne brusilnice, za celulozne in papirne tovarne, za litje železa, kovin itd.	^
projekti in proračuni
popolne parne, turbinske in sesalne plinove naprave
brezplačno.
278 0-1
Najboljše reference iz vseh delov monarhije.
Kaprto kurijo
za 2 konja (Brom) 228 3—3
močno in še dobro ohranjeno, imam za	91 - naprodaj,
prane Visjan, izdelovalec vozov Ljubljana, Rimska cesta št. 11.
G*«

Na svetovni razstavi v Parizu 1900 .,Grand prix.,
Svetovno znani ruski

karavanski ča)
bratov
K. & G. Popolf
v Moskvi.
založnik raznih evropskih dvorov, najfinejša marka. V izvirnih zabojih se dobiva v vseh boljših trgovinah. 13 2 10—8

A
f ^
H
A
1
r.
H
A
V
ti




m
n
»a

občinskega tajnika in organista
v Seiah na Koroškem se odda.
Prosilec mora dokazati, da je slovenskega kakor tudi nemškega uradovanja sam brez tuje pomoči popolnoma ;;možen, ter da je vnet za cerkveno službo in pripravljen ustanoviti in voditi cerkveni pevski zbor.
Kot tajnik dobi od občine 492 Iv na leto ter ima prosto stanovanje in drva. Za pisarijo pri občinski požarni zavarovalnici dobi posebno nagrado. Kot organist zasluži okoli 250 kron.
Prošnje se naj pošljejo do 5 sušca t. 1- na občinsko predstojništvo v Selah.
pošta Bcrovlje na Koroškem.	276 3—1
t A
i *
i


iv ->*-ji o^*-j ar


Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
1P8T pravih puch-ovih koles "TB®
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani.
m
mm
w%mmm
279 1
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolesa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti.
Puchovokoloje dosedaj vedno med vsemi drugimi na površini


Vabilo
na
VI. občni zbor
»Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jakobu ob Savi«
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši
dne 28. februarja ob 10 uri dopoldne v društvenih prostorih.
268 1—1
Dnevni red:
1.	Odobrenje računa za 1. 1903.
2.	Volitev načelstva.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Odbor.
Vabilo
na
VIII. redni občni zbor
»Konsumnega društva v Starem trgu pri Ložu«
vpisane zadruge z omejenim poroštvom,
ki se bode vršil
v nedeljo, (>. marca 1904, ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih v Starem trgu.
269 1-1
Vspored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Polaganje računov za 1. 1903,
3.	Odobrenje računov.
4.	Volitev odbora.
5.	Volitev nadzorstva. 6 Razni nasveti.
K obilni udeležbi vabi p. n ude
Odbor.
Vabilo
na
občni zbor
„Hranilnice in posojilnice v Ribnici"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo.
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 28. februarja 1904 ob polu 4. uri popoldne v dvorani hranilnice in posojilnice.
270 1-1
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računa za 1. 1903
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnosti.
V Ribnici, dnč 18. februarja 1904.
Načelstvo*
Vabilo
k
občnemu zboru
„Prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano"
kateri bode
v nedeljo, dne 28. februarja 1904, točno ob 4. uri popoldne v pisarni lastnega poslopja.
Dnevni red:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo blagajnika o računih.
3.	Poročilo nadziralnega odbora o bilanci.
4.	Dopolnilna volitev odbora.
5.	Prememba pravil.
6.	Razni nasveti in predlogi.
Št. V i d, dnu 6. februarja 1904.
27s 1-1	Načelstvo.
i
1586 Absolutno zajamčeno 8
pristno mašno vino
priporočal je knezoškofijski ordinarijat ljubljanski 1. 1898. veleč, duhovščini za nakup pri
,,Kmet. društvu v Vipavi"
zato, ker je društvo pod strogim nadzorstvom dekana vipavskega. Razpošilja se od 56 litrov naprej čista bela vina od 42 do 50 kron za 100 litrov loco kolodvor Postojna. Rdeče hri-bovško namizno vino po 30 kron.
Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. Višje množine se zaračunijo nekoliko ceneje.
V zalogi je tudi finejše sortirano vino, kakor: kraljevina po 50 kron, plnela po 55 kron, beli burgundeo ln ladki rizling po 60 kron, ter staro vino v buteljkah, beli burgnndeo ln renski rizling.
»Kmetijsko društvo v Vipavi".
Prenilfov vrh
toči odslej naprej
pristni cviček
iz pc.liu&evalnf kleti, o<1 gosp.
Vil. Pfeifer=ja, Krško
in dobro staro
starino od 1.1900
iz vmcgrado« pred. tfonp. binkupa
Strossmayer=ja, Djakovo.
Za obilen obisk se najtopleje
priporočam
263 8—1
jRus.
iz dobre rodbine, se sprejme takoj za kolarsko obrt. Star mora biti 14—16 let. Natan-i čneje se poizve pri
Janezu Čemažar, kolar, Stara Loka, pošta Skofja Loka.
231 3-3
Varstvena znamka.
Poskusite
pristni rastlinski
liker
,Florian'
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Vzorci se radovoljno dajejo
brezplačno. 1741 32
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča p'reč."~(luhovRčmi za
izdelovanje cerfivenifi para~
mentov.
1724 6
Izdeluje oele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, plavlj&le, obha-Jllne burze, Stole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze-nju. — Izdeluje tudi b&ndera in baldahine ter izvrSuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, oene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
•oJ
Grah
3
ril
P« %
I $
I
M
sladki, zgodnji, nizki in visoki, =—
zelenjade, cvetlice
vsake vrste, zanesljivo kaljive, =====
velikanska pesa
tudi vsako leto zanesljiva, je že došlo.
V obilen nakup se priporoča	188 8—3
Peter Lassnik
v Ljubljani, Wolfove ulice št. 1.
se.

P. n.
Trgovina z biseri in zlatnino
gospoda
C. TAMBORNINO
Kongresni trg štev. 6 se vodi dalje na stari, solidni način.
Svarilo!
Uspr-hi ki )ib it> drs^pt priinano izborm liker iz planinskih želišft
Klauerjev »Triglav"
! =
»o dali iovcd malovredmm ponarejanjem pod različnim oznamenilom, ki bi utegnila škoditi dobremu slovesu mojega izdelka.
Svarim torej najodločneje pred t« kimi ponarejanji in naznanjam da 1« l*z izdpiuiem ta mej vsemi najsdra-vejSi liker	147 10-6
Veltspožtovanjem
J. ^LiflUE^.
katere se želijo izobraziti
v šivanju za domačo porabo in v krojnem risanji
po najnovejšem sistemu sprejema
FR. JESIH
Ljubljana, Stari trg št. 17.
Za otroške bolezni,
za katere je tako pogostem potrebno kisline ima-joeih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
alkalična kislina
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini škrofeljnih, krvicah, otoku šlez itd., in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kašlju. (Dvornega svetnika Luschnerja monografija o Giesshiibl Sauerhrunn. IV 38 — 8
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnati, večjih špecerijskih prodajalniuah in trgovinah z jestvinami ia vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju m Peter Lassnik « » Ljubljani'.
Perje za poslelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
»7178 JH\ HITI, Pred škofijo štev- 30. Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Fino, dobro in poceni jesti in piti se more edinole pri
Rasberger-ju,
restavracija pri belem konjičku
Wolfove ulice št, 12, (Auer-jeva pivarna.)
Najfinejši golaž za zajtrek S samo 0 krajcarjev ;
Sredina mesta.	«
Ako ste bolni na želodcu
pijte vsako jutro malo čašico petnajst let stare slivovke, katera je bolja kot vsak konjak. Z mlekom najbolj redilna pijača
Z encianom gotovo najbolji pripomoček proti vsem želodčnim katarnim boleznim.
Pošiljanje po pošti proti povzetju
RUDOLF Z O K13, Jcscnice (Gorenjsko).
Liter stane K 3 60.

Liter stane K 3 60.
m
m ©
©
m
Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENT. CAPSICI Comp.
Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine oJaj šujoee mazilo je dobiti steklenica po K - 80, K 1-40 in K 2 - v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlcbterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5.
1343 34-23
.On
m
I, i j Domača slovenska tvrdka!
Izdelovatelj orgelj
. Ivan Milavec
tedfcss-iA-	(GorSičev nčenec)
Ljubljana, Cerkvene ulice
1623 se najuljudneje priporoča 26—5
= v Izdelovanje =
novih cerkvenih orgelj.
Vsakovrstna popravila po najnižjih cenah.
.	1357 94
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnISKe obleke
iz trpežnega in solidnega blagi po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
===== izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobarltelj uniform avstrijskega društva železniških nradnlkoi
Naznanilo in priporočilo.
Svojim cenjenim naročnikom, osobito pa preč dnhovšč m uljudno naznanjam, da doseda ii poslovodja Frano Golob od 9. t. m. ni več poslovodja čevljarske delavnloe mojega soproga g M Hrovata in torej m ve6 pooblaščen sprejemati plačil ln naročil na moj račun. — Obenem si usojam javiti, da sem podelila vod Ivo svoje delavnice novi spretni moči in morem torej zagotavljati svoje ^.d. naročnike najtočnejšo ln najboljšo postrežbo.
VelespoStovanjem
M. Hrovat
256 2-2
Sv Petra cesta 30.
Dve I® stanovanji,
obstoječe vsako iz 2 sob, kabineta in kuhinje in postranskimi prostori, z uporabo pralnice in delom vrta,
se oddasti v najem
z majskim terminom na Dunajski oesti št. 60.
Vnč He poizve ravnotam. 203 6— 6®
Pozor! • • •
V novi restavraciji
pvi „Zajeu"
na Rimski cesti št. 24. (vogal Rimske, Bleiwei-sove in Tržaške ceste)
je na razpo'ago najbogatejša izber raznih pristnih vin, ter se poleg istih toči tudi
lini hrvatski Pelinkovec.
Istotam se proda mlad krasen dolgodlakasti pes Bernharuinske pasme
Avg-. Zajec
restavrater.
Ljubljana
Slomškove ulice št. 19
D.
I
Ljubljana
Slomškove ulice št. 19
Izdelovatelj umetnega kamna In cementnih Izdelkov.
°	Priporoča se č. g. stavbenim podjetnikom kakor tudi slav. občinstvu za
g nabavo cementnih izdelkov.
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v vsakojakih barv-h in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne školke, okraske za fasade, vsakovrstne podobe; dalje: konjske žlebove, jasli za goveda, korita za svinjake i. t. d.; vse to imam vedno v zalogi. — Prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela.
V vedn( J Cei
Delo izborno in solidno	z večletno garancijo. _
Cene po dogovorit nizlce. postrežba to^iia
-i
>611«.. 1
^urg-Ainer,/^^
C;,. '	.
Njega parobrodj*
'obsega
280
" velikanskih parnikov.
zanesljivo v fi dnevih
direktna,najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki iz Hamburga vJVoviYoi'k ali pa v
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik
Hamburg-Amerika Linic
Fr. Seunig v Ljubljani
L Dunajska-cesla št v. 31 poleg-velike milnice ali šrange J
it
99
^NDROpOGON
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina,
M zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in im«yo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani
pri gospodu	274 (80
Vašo l3et i* i e i č - u.
v zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnk6czy, Anton Kane in Ernst Sark v Uubllanl, fi. Rani v Kranjl, in lekarna „prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.	:
cJ
iVflfi DOGflfl
mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19) jim i m
priporoča
svojo bogato
zalogo hišne oprave
Spalne ter jedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.
Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. Maroillik	K ar. m-
Cenik s podobami zastonj in franko.	1564 12
3C O
(O
3 o
<j&
o
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega ===== blaga =====
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL

v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
196 52—3
Velika zaloga =
suknenih ostankov.
Naznanilo.
Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno, skladišče,rabimradi&enmaterijal kakor
šuto, razbito opeko itd.
P. n. lastnike podobnega materijala uljudno prosim, da se blagovolč odslej ozirati na-mč ter naročč odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobnost, da so pri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v. v dar.
Ker je omenjen prostor v mestu, je upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kajti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti.
168U 52—10
Anton Deghenglii.
. Mi?a-si.._ ,
če kupite splošno za najboljše spoznane gepeljne, mlatilnice, slamoreznice
in druge stroje, tudi trombe, cevi, klinje in druge potrebščine, v zalogi
Fran Zeman-a
Ljubljana, Poljanska cesta št. 24.
79B 100-72
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega m sre-/I brnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
i.nra gi. 2.50 tovarna za ure In Izvozna trgovina
1 Za vsako piani, jan J
Za ™kn Mogt jt 62Q Cefik0

s
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
2 52-8	Filijalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke cone, točna in solidna postrežba.
m
HERBABNY-jev podfosfornasto-kisli
apnenojelezni sirup
Ta 34 let z največjim uspehom rabljeni prsni slrnp raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jedi, pospešuje prebavi,lanje in redllnoat, telo Jaoi in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejanje kostij.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h. po pošti 20 kr. = 40 h več za zavijanje.
Tli A I Pred izdelki pod 1 J*aiUU'enakim ali ptv El dobnim imenom, ki pa so uj po sestavi in po učinku vsa K različna posnemanja naših izvirnih preparatov že 34 Dj tet obstoječega podfosfor-nastega kislo-apnenega-že-leznega sirupa, svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno-železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradno vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./l, Kalserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. l3ž 20—10 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschiager, G Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mavr; Celje: 0. Schwarzl & Co., M. Hauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schiidler, Ant. Mizzan; Breže: G, Elsasser dediči; Sovodenj: F Kordon ;Celovec : P. Hauser & .T Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst; C. Zanetti, A. Sutina, A.Filippi, dr J. Serravallo, E. pl.Leitenburg, P. Prendini,dediči M. Havasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika;Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
pojasnilo!
Vsostvansko priznano Anker-remontoir ure, sistem Ro.tkopf, ž niklastimi okrovi kupuje že leto dni velik del mojih odjemalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožništva, finance in železnic v svojo nuj večjo zadovoljnost.
Pošiljam svoje pristno ameriškega sistema
Roskopf- patent anker remontoir ure štev. 99
(zelo priporočljiva službena ura) z emailirem kazališčem in fino poliranim dobro zapirajorim nikelnastim okrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in ur idoča, triletna garancija, naravnost na zasebne odjemalce kom. /.a 2-50 ffld., 3 kom. /.a 7 gld., <» kom. za 13*60 gld. Primerna nikel-nasta verižica z lepim kompasem komad 30 kr. Itazposilja se proti poštnemu povzetju ali če se pošlje denar, če ura no ugaja ali pa zadovoljivo ne funkcionira.
f
^SEsas* Hanns Konrad
prva tOT»rn»7j»Iuro r*
Mostu štev. 613, Češko.
c. kr »odru zapriseženi ccnilec. Moja tvrdka j« odlikovana s c kr. a»str. drž. orlom, z zlatimi in krohrnimi razstavnimi RTCtlnjami in z vei nogo 10.000 primarnimi pismi, ki so mi došla iz celejfa svota. Moja tvrdka je kot eksportna tvrdka r tej stroki brc/, samohvalo največja in najstarejša in izvaža v »se delo sveta. 1'stanovljena .1« 1. 1887. Ilimtrovanl cenik o urah, r.latnlnl In »relirnlnl »o poSIIJa na rahtovo
/aatonj In franko. 1420 20—17
Ustanovljeno 1. 1832. £*$$£*£££!
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Električni obrat
170 53
Hustrovani ceniki se debti brezplačno. £££££££$§££
Največji, najhitrejši in najvarnejši brzoparniki, kakor: „Kaiser Wilhelm II.", „Kronprinz Wilhelm", ,,Kaiser Wilhelm der Grosse", ki vozijo
v Ameriko (Bremen-New -'York).
Vozne liste za vse razrede in po amerikanskili železnicah prodaja po predpisanih in najnižjih cenah in da brezplačno poročila
Eduard ti VČai* koncesijonirani glavni zastopnik za Kranjsko v LJubljani, Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari MTišlerjevl" gostilni.
Domača umetalna steklarija
Avg.Ajnola v LJubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s sfeklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najptiprostejšega do najfiejšega
-m <u
iste a
<D
v	a>
jo	u
o	a
Ti
O	g
a S
.3	tu
o	.
m	4,
•J-'	rV
%	f>
TJ
S +»
c5
T3
M
•H >
M O
d t* «.
o p«
d
št. so/z.	Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST AGNOLA V LJubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Smartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Smartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa stavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blajja.	927 52—24
		63 30— 6
		
M4f
mmmm^
42 57
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Lijubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-Ijene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jQS Arhar načeinik<
Naznanil©.
Martin Lampert
v Ljubljani, Kolodvorske ulioe 31
prodaja
-t- trboveljskega premoga
na drobno in debelo; dalje dobro suha
bukova in mehka drva
po sežnjih (klaft.) ali tudi po cele vagone tudi; rezana in sekana, trda in mehka drva se dobč na zahtevo v vsaki množini.
Obenem tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v isti hiši prevzel najstarejšo firmo umrlega
Jurija Jankoviea
po domače Habeta, obstoječo že nad 80 let, znano po vsi Ljubljani in po deželi, namreč prevažanj« vsakovrstnega blaga 8 kolodvora na kolodvor,
kakor tudi pri stavbah.	1664 13—9
Prevzamem tudi selitve po najnižji ceni.
Se priporočam slavnemu občinstvu za mnogo Številni obisk
Martin Lampert.
133552-18
D.
Gamaše, galoše. Zaloga obuval
H. POLLAK & Co. Dunaj.
0QLAS!
MEW-Y0RK in LONDON
A ' nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predineto le proti temu, da se mi povrne
: Jjld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no-
Žev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zaJemal-nica za juho ;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-niča za mleko ;
6 kom. ang. Viktoria čašlč za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čaj; i kom. najtin. sipalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6'60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni <$|d. 6"60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovansko in priložnostno darilo
kakor tudi za vsakoiiboljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 16
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blag«
na Dunaj i II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošljc. Čistilni prašek*za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat, srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž liožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. 1'avel pri Preboldu.
Kamilo Hiihra, okrožni in tovarniški zdravnik
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
sta najbolj koristni
z znamko
44» 104—96
za hišno rabo.
dobivate jih po špecerijskih jtaeunahf
tal Seemami
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sved
v Ljubljani.
Prva kranjska z vodno silo in turbino
969 16
delujoča
tovarna stolov
v
tvrdke Fr. Svigelj
lin Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd
po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov Iz trsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
$ T M Ml ^ Ljubljani lastiti Hiši i
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104-14
4
11 oi 2 |0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
WT Uradne ure od 8.—12. in od 3.—i. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske T/ , H/lR70^'07 posojilnice znaša	IV	y yU i j,
suzhran- K 4,703.762*02. promet K 20,246712-13. Sr K 77 979'34.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
S4
4»?
t? $
2*
3
4?
1
•Vi
Podpisana ima v ralogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago ga bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaaule, plnviale, dalmatike. ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kur se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje rotfno ln poSteno po najnižji ceni bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dru-fetev in potujočih agentov.
Zagotavljaj« hitro in najpo&tenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmani&e naročilo, Najodličnejšim spoetovanjam se priporoča 780 52-37
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani. Wolfove ulloe 4.
$ivwarni$l{ci tauradja „pri bel c 15 l^enjicl^ti" v Ljubljani,
WoIfove ulice štev. 12.
Izborna kuhinja, vedno sveže Auerjevo marčno pivo, pristna vina, elegantni
vs^^sNgss-^sNg^ss^s.^ prostori.
Na blagohoten obisk uljudno vabi
z odličnim spoštovanjem
Rasberger.
47 13
0 o o o o
o o o
}\cxpo\ Zupančič
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko
izdelovatelj žičnih (drafenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine inžlee, pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kurnike, golobnjake; mreže za presejanje gramoza in peska. — Izdeluje in ima veliko zalogo medene, poclnjene In železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drabtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, ruziio leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
Ceniki na zahtevanje brezpiačno.
226 12-2
0 o
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. * vMedjatovi hiši, v pritličju * Dunajska cesta št. 19.
0
0
1.
2. 3.
vsprejema:
zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; zavarovanja zvonov proti poškodbi in za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 26—4
Slovenci! pristopajte
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno
- varnost.	=
\s w
Svoji k svojim!
k domači zavarovalnici!
ff0" Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžreba nju najmanjšega dobitka — Fromose za vnako žrebanje. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„.?! K BI C ti
I., INollzeiie 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2

v vseh gospodarskih in flnaačnlh
o kurznih vrednostih vseh špeknlacljsklh
iSafl" Pojasnila stvareh, potem
vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnic.	134 296
Izdajatelj ^in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.