finovoles
LETO IX.
ŠTEVILKA 12 Straža, 30. decembra 1971
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU
Koledar je tista moč, ki odriva dan v noč in ki tedne nam nabira ter jih v mesecu formira. Zadnji dan teh preobratov, je naloga sindikatov, zbrati v kup čim več denarja, v namen silvestrovanja.
Ta silvestar zadnji dan, pa nikakor ni svečan.
To je praznik za naročje in za grupni seks partije.
Ni rečeno, da ta dan n,i mogoče biti sam, ali da morda v dvoje ne dobiš partije svoje, delavcu pa se pri plači
to strokovno raztolmači; da načelno je denar, a konkretno, draga Mare, smo pa brez prebite pare, A bilanca uvoza, taka je kot molzna koza, ki je molzejo prav vsi, od trgovčičev z denarji, špekulanti in torbarji pa še razni funkconarji s pravmi USA dolarji.
V letu, ki mu odbrenkuje, bi lahko bilo še huje, vendar smo se izmazali, vse dobrote smo pobrali. Plače so bile na špici,
Pri upravi se ustavimo, zopet le za kratek čas,
»božja imena« izgovarjati se ne sme preveč naglas.
Tud; tu vsak dan jih več je
širijo se kot trombon,
če tako naprej šlo bo,
kmalu bo kot ameriški PENTAGON.
IBM je že na startu,
vse je pripravljeno sedaj.
Stroj bo delal nam napake, veliko hitreje kot mi do sedaj.
»Bela kuča« ni več prazna, nove prebivalce ima sedaj.
Varnost in paragrafi tam se kosajo sedaj.
Tu skrbijo tudi za dopuste in za strani našega glasila puste.
In dogaja se zato, da nam Janez — Fransin mož, za vogalom Mico šlata pa čeprav je ta od ata strog dobila ultimat, da ne sme si snet gat.
Mica, ki je b’la devica pa storjena je krivica, žalostno se ogleduje in devištvo objokuje.
Sicer pa, le brez zamere, saj »device« nekatere, ne glede na letni čas že uvele so pod pas.
Kar pa tiče se pasu, lahko rečem brez sramu, da nam novi modnj čas prinaša krajši pas. Nelikvdnost nam nagaja, in kot gripa že razsaja,
»niko ne može vas stiči«, rekli temu bi Hrvatje, naši prvi južni bratje.
Kdo še more godrnjati, da ne more v svojem spati.
Vsi dobili smo stanovanja,
kdor ga nima,
naj ima saj sladke sanje,
Kaj je novega na obratih, risluhnite pri teh vratih, a gremo lepo po vrsti, kakor hiše so v Trsti In začnimo pri vratarjih, naših zvestih teh čuvarjih. Letos so se razmnožili, tehniko čuvanja izpopolnili tako, da celo ujeli so par tičev, nekaj takih fičfiričev, ki ne vedo zakaj je ograja in čemu se reče kraja.
V toplarni boli jih glava, zopet manjka jim kurjava.
O tem pisali smo že lani pa je jasno kot na dlani, da potreben je rezervni silos, za mrzle zimske dni.
Letos tudi so slavili: glasno, bučno in mokro, prvih milion kilovatov proizvedenih je bilo.
TDP je stara firma, to trdim lahko na glas; proizvesti milijon gugalnikov ni čisto navaden špas.
Dogodek šel je mimo mirno, celo nekoliko sramežljivo; da proizvedeni milijon je bil le pravi,
je dokazala proslava tega — na upravi.
Novoletna kronika
Nekaj tu se je zganilo in se na bolje obrnilo.
Lepo uredili so stranišče jedilnico imajo nobel kot gostišče. Sedaj bi se morala zamenjati le še firma,
ki to čudno malico skupaj birma. Vendar tu nekaj je tičev, ki vzor jim cestna je uprava, ki pravkar narejene ceste, ponovno razkopava.
Da na novo urejeno stranišče, ne bi postalo še kadilcev zbirališče, so ven; vrgli zunanja vrata, da sedaj bo videlo pol obrata, in kaj vse kdo počenja, kdo vse se notri drenja Še večji hec bo sredi leta, ko bo v oddelek smrdelo iz sekreta.
V tej vazi je tud’ posebno cvetje, to je naše gradbeno podjetje.
To firma sicer ni taprava, pa tudj storilnost je majava.
Krivo vreme je presneto, ki nagaja jim vse leto; al’ poleti v vročini, ali v dolgi hudi zimi, tarejo jih le tegobe, mi pa vsi smo polni zlobe pravimo jim, da so lenobe.
Kljub temu pa fantje v tem rajonu, vsak dan bliže so penzionu.
Stari mački po navadi na staro mesto vračajo se radi. Posebno če na vrhu hiše »DOBRODOŠEL« jasno piše.
Tedaj bo zopet red v hiši in spet organizirano bo delo, kot se je že vrtelo.
To velja za CRD-e, kjer se stružnice vrte.
Na CSL so v dilemi, tarejo črni jih problemi.
Granik in pa viličar sta pogosto na dopustu, tako da na stezah TDP-ja je kar največkrat pusto, vsem pa tresejo se hlače, da jim nebi odbili kaj od plače.
saj res taka so kot gnojišča. Ispiranje stranišč je najnovejše, s hidrantom res, da gre hitrejše. Toda radi vedeli bi zanamci, kdo tistj slavni so posranci, ki se podelajo postrani, kot najhujši huligani.
Srce ti presune bolečina, ko greš mimo JUGOMLINA, posebno če vleče veter, prah prinese ti do jeter.
Prizadele so ga že vse nesreče, in ostane še naprej vprašanje zelo pereče.
Poglavje zase je kazensko odelenje, spočetka so mu rekli mokro odelenje;
in kakšna muka je tam pozadi poizkusili ne bi radi.
Tu ropoče, poka, cvili, da se Bog usmili.
V 3 izmene velika luščilka, iz Afrike pa nova pošiljka ocumeja in tiame, naj jo vrag uzame.
Grdo preklinjajo vsi po vrsti, ker drobi se jim med prsti. Spajačev pol ducata imamo, kdor ne verjame naj pogleda, s'aj v oddelku n; nobenega '■eda. Radio ŠPERPLATA na najvišji ravni, stalno kliče vodilne, naj se javijo v pisarni.
Spikerice naše glas, deluje prav počas’, kot službe vse pri nas, ki se zbudijo šele, na »raje« gias.
V TSP-ju je veselo, vse po maslu jim zdaj gre, bili borbo so krvavo, da dobili ime so pravo.
So pisarne nove si zgradili,
jih opremili lepo,
toda na upravi so ugotovili,
da za računovodstvo dobro bo.
Ostali so v baraki stari
in vpijejo na glas,
če se bo pa uprava še širila,
jih bodo še od tam izselili
in to v silos v Jurko vas.
Ko vodilni so bili odsotni, so ostali vsi togotni, na hitro udarili črno gradnjo in spravili kartone vanjo.
Dogodek primerno so proslavili, »RTV« in novinarje so povabili. Ostala sedaj jim je le grda šupa, ki urbanizem TSP-ja še bolj bruka. Sicer pa proizvodnja je kar prava, moti jih neredna le nabava. Pripomniti pa je treba, sicer brez zlobe,
da imajo kriminalne garderobe,
(če se lahko tako imenujejo). Motijo tudi stari sekreti, ki pa so jih zaradi sramote dali enostavno kar zapreti.
Slep je kdor televizijo šraufa, kesal se bo vse žive dni, pri nas pa pozno smo pogruntal, da pri tem denarja ni.
Ko ves ostali svet vriska, pri »štromarjih« je huda stiska.
Bi radi v staro se barako vselili toda komu se električar le smili? So sami pospravili barako, pregnali miško so prav vsako.
Sedaj bi jim v veliko b’lo v uteho, če kdo bi jim popravil streho dn napeljal tisto malo še cevi, na njih bi radiatorji priključeni bili.
TVP svet je zase tud’ pri njih vse čisto ni.
Če ni čisto, je vsaj mokro, saj je vsem poznano dobro, da je streha kriminalna, vodo pušča kot brizgalna. Zanimivost, da je joj, je nov konzerviran stroj.
To je formatna žaga, ki čez 40 milijonov vaga. Šlosarji mu, brez zamere, često dajejo nove mere.
Stroj pa kot da mu ni zanje, spi zdaj dolgo zimsko spanje. Pri njih bolje, da ne pogledaš stranišča,
*
Če se kronika ta ne rima, samoupravljalec vseeno kima, prizadeti pa brez zamere, saj tako nimaš nobene vere.
Za 10 in 20 let spet ure smo delili, na Otočcu smo se poveselili.
Tudi naši samoupravni organi bili so tam kompletno zbrani.
Vse skupaj bilo je res svečano, saj tam je bilo naše prvo moštvo zbrano.
Po seji in podelitvi bilo je veselo, za to je prijetno okolje poskrbelo Da moda na ugledu preveč ni trpela, je udeleženka z maksi kiklo poskrbela.
Tudi letos bila izpolnjena je norma, vsakih nekaj mesecev — kadrovska reforma.
Pri tem nekateri so profitirali, drugi celo v šefe promovirali; tretjim so bile dane le obljube, katerim so sledile sekirancije hude.
II I I II III
I I II I I I II
| |	■' •' ■ : ’ 0,0 0 'I 00 0
.   '	-T. 71 72 75 74 n ;<■;/;$ 79 m
I 1
' -J\HSr'Sb&ioZt 3Ćk
nette&Cov
' 4 4 4 1 I II ' ' ■	4 4(C /
>1	/ j M /&&&»* -
4 W||r
i	0	b	5	b 5	5	5 5	5	5	5 5	5	3	h 11	5	o	?	b	-	6	5	5 5 5» !.
■ h h h h 6 6 6 6 8 6 § t i , 1. S .. ; : , .	| , 5 g ,, .	<
1	I	7	!	? i	1	l 7	I	■ J	.	;	; ? 7	f	’	?	?	:	,	;
II 3 3 3 3 ■1 4.4 4 4
5 5 5
__ ________0 0 6 0
7	; I ! 1T1? 7 ■ -1 ; ; 7?' ; 111 ?1 I ;; ? '11? ■n /; r ? / n n n n 1 W_ < ,< 7
I I I 8 8 8| 88 8 S| 8 8 8 8 8 8 8 1 8 8 8|8 8 88 8 8 8|J8
*	I I	I g J	II	|	or
^	...r	...... ' ' ’’ 0	'	’ ' ’■	■ '	: 4’ &	'	, '", <	<	- V,,.- M	Ac ■,	,,	,
V »Novoles«-u smo se po daljšem odločanju ali naj nabavimo lasten računalnik ali pa je morda primernejše in cenejše sodelovanje s kakšnim podjetjem v bližini, ki že ima lasten računalnik, odločili za sodelovanje s Krko, tovarno zdravil Novo mesto. Krka je že kupila elektronski računalnik ameriške firme IBM, model 360/25, ki bo montiran v Novem mestu enkrat spomladi 1972. leta. To je enak model računalnika IBM, kakor ga imata MEBLO in BREST.
Zakaj smo se odločili za sodelovanje s KRKO? Poglejmo si nekaj dejstev, ki utemeljujejo takšno odločitev.
1.	Nakup ali najem lastnega srednjeveškega računalnika (manjšega, kakor je Krkin) predstavlja precejšnjo investicijo — cca 3 milijone in pol N. din oziroma cca 70.000 N din mesečne najemnine, pri Krki pa bomo plačevali samo efektivne ure obdelav, to je le tiste ure, ko bomo zares delali na računalniku, kar nas bo stalo mesečno 20.000 - 30.000 N din. Torej je sodelovanje precej cenejše, pa še na večjem računalniku bomo delali, ker si sami tako velikega ne bi mogli privoščiti.
2.	Po splošnih normah se smatra, da računalnik v podjetju vsaj v prvih treh letih instalacije ni dovolj izkoriščen. Iz tega lahko sklepamo dvoje: da se nam lastna investicija sedaj še ne izplača in pa, da bo na računalniku v Krki v prvih letih tudi za nas dovolj prostih kapacitet. Ko bodo pa naše obdelave dosegle zadosti velik obseg, bomo lahko^ kupili lasten računalnik, ki bo že od začetka dovolj izkoriščen.
3.	Ker šele začenjamo z elektronsko obdelavo podatkov, ne moremo že sedaj dovolj precizno oceniti, kako velik računalnik bi Novoles potreboval, da ne bi bil sedaj niti prevelik niti premajhen, da pa bi nam zadostoval tudi za nadaljnih 5-8 let.
Zato je najboljša rešitev, da preko samih obdelav pri zunanjem partnerju (Krka) točno ugotovimo svoje potrebe ter se potem na podlagi izkušenj realno odločimo za najprimernejši računalnik. Sedaj pa si poglejmo še zadnje in pravzaprav najvažnejše vprašanje: kakšne podatke bomo v Novoles-u obdelovali na računalniku?
V prvi fazi bomo prenesli na računalnik materialno poslovanje in sicer smo to področje razdelili na štiri dele:
1.	Plan proizvodnje z materialno bilanco
2.	Naročanje in prevzem materala
3.	Izdaja materiala v proizvodnjo z obračunom po obrestih, stroškov-nh mestih in kontih
4.	Primerjava proizvodni plan - dejanska poraba materiala.
Poglejmo si to podrobnejše. V računalnik damo plane proizvodnje vseh finalnih obratov in TVP in na podlagi normativov mataeriala po izdelkih, ki jih ima shranjene na disku ter ob upoštevanju zalog materiala na skladišču nam izračuna stroj potrebe po materialu (materialna bilanca). Na podlagi tega nabavna služba naroča material, računalnik pa registrira vsa naročila, morebitne spremembe naročil in prevzem materiala na skladišče. Nato vnašamo v računalnik vse izdajnice materiala iz skladišča in dobimo razdelilnik porabe materiala po obratih, stroškovnih mestih in kontih. Seveda se upoštevajo tudi vse morebitne povratnice materiala iz obratov nazaj v skladišče. Na osnovi podatkov o dovršeni proizvodnji primerja računalnik količino dejansko proizvedenih izdelkov s planirano in ko vnesemo še podatke o nedovršeni proizvodnji, dobimo primerjavo dejansko porabljeni materialom.
To bi bil grobi obris projekta, ki ga sedaj pripravljamo, na računalniku pa naj bi stekel s 1. januarjem 1973. leta.
Naslednje obdelave bodo zajemale
obračun surovin od nabave pa do gotovih izdelkov z zajetjem vseh polizdelkov, obračun osebnih dohodkov, pozneje pa še osnovna sredstva’ terminiranje proizvodnje itd. Povedati je potrebno, da so za tak prehod na elektronsko obdelavo podatkov potrebne zelo temeljite in obsežne priprave. Za primer naj navedem le nekaj bolj obsežnih del pri pripravah. Potrebno bo šifrirati ves material in gotove izdelke, pozneje pa še surovine in polizdelke (za bodoče projekte), poenotiti nazive za vsak material in gotovi izdelek - sedaj se uporablja lahko cela množica nazivov za en in isti material ali gotovi izdelek, popisati vse materiale, gotove izdelke, normative, dobavitelje, ipd., točno definirati krogotoke dokumentacije in dopolniti sedanjo dokumentacijo s potrebnimi elementi, napisati vse delovne programe za računalnik in še pa še. Pri vsem tem delu bo potrebno aktivno sodelovanje večine služb v podjetju, saj nam mora biti vsem jasno, da je računski center le nekakšna servisna služba, ki pomaga ostalim službam priti hitreje in lažje do bolj natančnih podatkov oz. podatkov, ki sedaj s »peš« obdelavo sploh niso dosegljivi.
Hkrati pa se moramo zavedati, da pomeni prehod na elektronsko obdelavo podatkov pravo revolucijo na tem področju oz. sploh v informatiki ter da je to naša bodočnost, ki nas slej ko prej neizogibno čaka, nam pa lahko močno olajša delo in prihrani veliko denarja. Torej, ne smemo gledati v računalniku sovražnika temveč pomočnika, ki bo namesto nas delal, da bi nam ostalo več časa za sprejemanje hitrejših in boljših poslovnih odločitev. Vsekakor pa se ga ne smemo bati, kajti brez človeka je računalnik boli neumen kot najneumnejši vol na njivi, s človeško pomočjo pa lahko postane neprecenljivo hiter in koristen pomočnik.
Bajuk Janez
Vedno smo bili dobri delavci in skrbni gospodarji
V petek, 17. decembra je bila 10. redna seja delavskega sveta podjetja Novoles.
To je bila obenem tudi svečana seja saj je v njenem dnevnem redu bila tudi točka, podelitev nagrad našim jubilantom.
Glavni direktor Knez Jože je v svojem govoru spregovoril o delu v tem letu in o obetih za naprej. »Letošnje leto smo začeli s precejšno bojaznijo, «pravi tov. Knez. Ven' dar pa je šel razvoj boljše kot smo pričakovali. Ostreje smo programirali pogoje. Toda izgleda,
da so bili ti pogoji vendarle boljši kot smo v začetku mislili. Glavni del vsekakor pripada Novolesu, izvira pa iz uspešno izvedenih stabilizacijskih ukrepov in povečane proizvodnje. Rezultat, ki ga bomo potrjevali februarja, je stvar naših lastnih zalaganj in truda. V tem letu smo naredili precej. Za prihodnje leto pa je še prezgodaj, da bi dajali prognoze. Morda nas bodo čakali hujši problemi. Čakajo nas težke razmere na svetovnem trgu. Prepovedan je uvoz cele vrste reprodukcijskega materiala. Vse to bo vpliva-
lo tudi na naše gospodarjenje. Ne glede na to, da stojimo pred celim kupom nerešenih vprašanj, gledamo z optimizmom v naprej. Nikoli nismo imeli predobrih razmer, vedno smo bili dobri delavci in skrbni gospodarji.«
»Predvidevam,« pravi tov. Knez, »da bomo kljub vsemu z našim znanjem in marljivim delom premagali mnoge težave.«
V nadaljevanju svoje seje je delavski svet sprejel tudi pravilnik o štipendiranju in kreditiranju. Sprejet je bil tudi pravilnik za obratovanje s čistilnimi napravami podjetja Novoles. Ob koncu seje je delavski svet odobril tudi sredstva za sindikat, ki jih rabj za obdaritev otrok za Dedka Mraza. Po končani seji pa so bili obdarovani z urami naši jubilanti — 10 in 20-letniki.
Naši jubilanti, ki že 20 let delajo pri Novolesu
TVP
10 LETNIKI:
1.	DERČAR Ivanka
2.	IVANETIČ Angela
3.	JAKŠE Pavla
4.	GOLOB Marica
5.	JERIČ Marta
6.	KASTELIC Milena
7.	KREN Franc
8.	LUKAN Ivana
9.	MERVAR Alojzija
10.	PETAN Štefka
11.	PIRC Nežka
12.	PLUT LIDIJA
13.	PAVLIN Franc
14.	POGLAVC Alojz
15.	RAKOŠE Zinka
16.	ROM Nada
17.	RUDOLF Terezija
18.	SLAPNIČAR Franc
19.	SENICA Anica
20.	ŠTRUMBELJ Marija
21.	ZUPANČIČ Marija
20 LETNIKI:
1.	PIŠKUR Karel
T P P
10 LETNIKI:
1.	ARABAĐIČ Pavo
2.	AVGUŠTIN Franc 20 LETNIKI:
1.	HREN Henrik
2.	ZIRER Milan
UPRAVA 10 LETNIKI:
1.	BENKOVIČ Jože
20 LETNIKI:
1.	HACIN Zvone
2.	KUMELJ Franc
3.	š PELKO Anton
C R D
10 LETNIKI:
1.	MEŽNARŠIČ Milan 20 LETNIKI:
1. KUŽNIK Alojz
ŽAGA SOTESKA 10 LETNIKI:
1.	BLATNIK Amalija
2.	NOVAK Franc
3.	VIDMAR Janez
4.	VIDMAR Ladislav 20 LETNIKI:
1.	PAVLIN Rozalija
2.	BAŠELJ Alojz
3.	DRAGAN Martin
4.	LAVRIČ Franc
5.	GOLOB Ivan
ŽAGA STRAŽA 10 LETNIKI:
1.	ČRČEK Franc
2.	ROZMAN Jože 20 LETNIKI:
1. OBERSTAR Drago
T S P
10 LETNIKI:
1.	KOPINA Jožica
2.	ŠPORAR Alojzija
3.	ŠONC Jožefa
4.	VONIČ Vera
5.	FABJANČIČ Anton
6.	SENICA Janez
7.	ZUPANČIČ Štefan
20 LETNIKI:
1.	KULOVEC Zvonka
2.	ŠTANGELJ Angela
3.	VLAHEK Amalija
4.	BERKOPEC Viktor
T D P
10 LETNIKI:
1. ANTONČIČ Ana
2.	JANEŽIČ Janez
3.	KAVščEK Milena
4.	LJUBI Peter
5.	PIRKOVIČ Viktor
6.	SOTLER Anton
7.	VIDMAR Bernarda
8.	PAVLIČ Ana 20 LETNIKI:
1. HROVAT Hedvika
10-letniki
Vsem članom našega delovnega kolektiva želimo
uspešno in delovnih uspehov polno
NOVO LETO 1972
Uredniški odbor
Delovno predsedstvo na zadnji seji DS
Ob svečanem kosilu so »stari« delavci obujali spomine na pretekla leta, ki so jih preživeli skupaj v Novolesu
Ob koncu leta bi bilo prav, da pregledamo tudi dosedanji ter bodoči obseg dela strojno in elektro vzdrževalne službe lesnega kombinata Novoles.
Zadnja investicijska vlaganja in razširitev obratov, tako po novih kapa-citetnih strojih v obratih TVP, TDP in TSP, kot tudi zgraditev novih objektov Toplarne in Nove žage, so zahtevala polno angažiranost strojno in elektro vzdrževalne službe.
ne v doglednem času vse posledice dosedanjega zapostavljanja tega področja in vsi izpadi proizvodnje, ki iz tega sledijo.
V ta namen se je v letošnjem letu pripravila nova organizacija sektorja skupnih tehničnih služb s posebnim poudarkom na vzdrževalnem oddelku ter na ločenosti investicijskih in tudi velikih investicijsko-vzdrževalnih del od rednega in preventivnega vzdrževanja. Vendar sa-
sedenost delavnic.
Ravno tako so se sredstva za obdelavo predmetov samo trošila, ne pa tudi obnavljala. Torej velja enako kot za CRD tudi za ostale obratne delavnice: usposobiti delovna orodja in priprave, da bo obdelovanec hitro in kvalitetno izdelan, ter popravila v najkrajše mčasu izvedena. Računamo, da dodelitev potrebnih sredstev v letu 1972 v te namene, ne bi smela predstavljati nikakršen problem.
Kljub pomanjkljivostim, ki se kažejo poleg navedenega še v pomanjkanju kadrov, prostoru za izvajanje popravil ter natrpanosti vsakodnevnih tekočih popravil, se je v letošnjem letu izvedlo nekaj važnejših popravil oz. rekonstrukcij, ki dajejo
Lakirna kabina v TDP-ju
Zaradi pomanjkanja kadra in kratkih rokov, ki so zahtevali poleg popolne angažiranosti el. delavnice in CRD-ja še zaposlitev obratnih delavnic. V investicijsko-vzdrževalne namene, je nastajala v rednem in preventivnem vzdrževanju strojnega parka obratov vedno večja vrzel. Čedalje večja zahtevnost strojnega parka, visoko kapacitetni stroji, avto-matiziranost novih postrojenj, pa so zahtevali in še zahtevajo na področju rednega in preventivnega vzdrže-
ma organizacija brez strokovnega kadra in usposobljenosti delavnic ne more dati zaželjenih rezultatov. Tako se v sedanjih pogojih dela obde-lovancu ne more dati tako končno obliko in kvaliteto, kot bi jo moral imeti. Zato smo imeli vedno le 2 izbiri na razpolago:
ali obdelati predmet le površno in ga takoj vgraditi ali iskati zunanje usluge za dokončno obdelavo. Ta druga pot, ki nam da kvaliteten izdelek, pa je pretežno zaradi časovne
Priprava lakov v TDP
obeležje našemu delu v letu 1971 in tudi načinu dela vnaprej. Najkritičnejše in verjetno najbolj tvegano delo je bilo popravilo žerjava PINI&KAY na skladišču rezanega lesa. Mora se priznati, da pri prvotni izbiri in pri nadaljnji uporabi tega žerjava LK Novoles ni imel srečne roke. Avstrijski dobavitelj ni upošteval zahtev, ki jih terja žerjav takih dimenzij. Zaradi tega je prišlo do porušitve v letu 1969 in večjih zastojev v obratovanju.
Lakirna kabina v TSP-ju	Prečni transporter pri cepilki
vanja vedno večjo skrb in nego. Iz neustreznosti, neizvedljiva. Tako os- V letošnji rekonstrukciji žerjava, ki tega je sledilo, da je vso dosedanjo tanemo pred dejstvom, da se v izo-	" r r>lr'- "+’
nedoslednost na tem področju po- gib zastojev vgradi nekvaliteten iz-trebno čim preje odstraniti in dati	dclek, kar pa nam se vrne tako, da
prioriteto ter sredstva najprej v te	moramo popravila ponavljati. To pa
namene. Šele s tem bodo odstranje- povzroča zastoj proizvodnje in za-
V J. C LUolIJ i I dJVUJUOLA LUV^JLJl ^ijuvu, xvx
strani ĆRD-ja, po elektro plati s je bila po strojni plati izvedena s strani zunanjega izvajalca (IMP Ljubljana) ob tesnem sodelovanju z (nadaljevanje na 7. strani)
(nadaljevanje s 6. strani) našimi strokovnjaki, so se upoštevali kriteriji, ki jih zahtevajo take vrste žerjavi. Pri tem delu se je izvedelo in našlo nekaj zanimivih rešitev, ki so pri dotedanjem obratovanju povzročali zastoje. To je med ostalimi nov način navijanja kablov spuščajoče se kabine (izdelala Martinčič Andrej in Novak - IMP), naprava za zamik, ki preprečuje prekomeren zamik nog portala, kar je običajno najvažnejša in najbolj nekontrolirana stvar pri žerjavih (zamisel dipl. ing. Grandovec - izdelal CRD) ter nov način vodenja mačke (obdelal tov. Reberenik in tov. Artač, skupaj s prof. Kovačecom - izdelal CRD).
Med zadnja velika dela v letu 1971 sta bili v zadnjem tromesečju vkju-čeni lakirnici obrata TDP in TSP.
V TDP se je izvedla temeljita rekonstrukcija stare lakirnice. Odstranjene so bile predelne stene, zamenjan trak, dograjen novi aneks za novi 2 lakirni kabini ter montiran sušilni kanal podjetja SOP Krško. Vse to ie bilo montirano v cca 10 dneh, pri čemer ni zatajil nihče od 10 izvajalcev.
Projekti za izvedbo lakirnice TDP so bili izdelani zunaj, medtem ko smo lakirnico TSP projektirali doma, kakor tudi izvedli vse instalacije (elektro, strojni in gradbeni del).
Prav tako je bil dolgo pereč prob-
na in izvedena z naše strani, zelo dobro obnesel.
Uporabljen je bil novi centralni sistem napajanja z vodo in uporabljena voda iz reke Krke. Ugotavlja pa se, da bi bilo z malo večjimi sredstvi možno izdelati tudi delno avto-matiziranost parenja, kar bi povečalo izkoriščanje.
Poudariti pa je potrebno to, da so bile strokovne ocene s strani Zavoda SRS za varstvo pri delu, Ljubljana izdane za vsa našteta dela najkasneje v 14 dneh od pregleda objekta, razen za žerjav Metalna 31 nad parilnimi jamami, ko dobavitelj ni v redu izdelal preobremenil-no napravo. S tem bi hoteli poudariti, da ni pri našem delu samo
Primopredaja meritve v toplarni
Škarje kabine z novo montiranim kablom
Prečni transporter
Poudariti je potrebno, da je kljub vsem varnostnim meram, ki so bile izvedene in povzročajo v bistvu zapletenost sistema, potrebna stalna pažnja in kontrola vseh sestavnih delov žerjava in njegovega delovanja. To je naloga odgovorne službe, skupaj v sodelovanju s pripadajočim obratom in to v smislu, najti točno določen čas za popravila in preglede ter natančno izvajati tehnično varnostne predpise pri obratovanju.
Kljub temu ,da je bil nov avtomatiziran obrat Nove žage v obratovanju šele dobro leto, so se pojavile pomanjkljivosti, ki smo jih z uspehom odstranili. Tako smo v sodelovanju s firmo ING. HANS SPRIN-GER izvedli popravilo sortirnice, poševnega transporterja, popravili zunanje transporterje in transportni krog s cepilko v žagalnici. Za uspešno opravljena dela je firma SPRINGER izrekla priznanje organizatorju teh del, tov. Andoljšku in CRD-ju ter mehanični delavnici žage kot izvajalcem. Hkrati pa moramo tudi priznati, da je firma SPRINGER storila pri tem popravilu vse, da bi se neznanki razreza bukovega žaganega lesa s tračnimi žagami in njegovega transporta čim bolje razjasnili.
Naloga nove žagalnice pa je sedaj v tem, da skupaj z odgovorno službo pri delu in ravnanju z napravami uvedeta red in disciplino, ki jo take avtomatske naprave nujno potrebujejo.
lem vrtljivega žerjava Metalna 3t nad parilnimi jamami, zaradi občasnih zlomov pogonske gredi ter zob na zobatem vencu. S posrečeno zamislijo, dano s strani Novoleas, ni bilo potrebno dvigati celoten žerjav, kot je to običaj, pač pa se je samo prigradil nov vrtilni sistem. S tem smo prihranili na času, izboljšali kvaliteto pogona in zmanjšali zastoj proizvodnje ob času popravila. Poleg navedenih večjih del so bila izvedena še ostala vsakodnevna nujna dela, ki predstavljajo veliko vrednost za nemoten potek proizvodnje.
Tudi sistem parenja hlodovine se je po zaslugi pravilne rekonstrukcije instalacij, katera je bila projektira-
pač pa predvsem na človeškem faktorju t. j.: dela, ki se izvajajo, morajo biti izvedena v skladu z zakoni in predpisi o varstvu pri delu.
Od strani pa ne smemo pustiti obrata Toplarne, ki pomeni s svojo poudarek na časovnem delu izvedbe, strukturo srce LK. V času redukcije smo bili odvisni pretežno le od naše, doma proizvedene el. energije. S tem smo ne samo pomagali sebi, temveč tudi ostalim podjetjem v okolišu.
Omeniti moramo, da smo po enem letu obratovanja s Toplarno dosegli predvidene rezultate. To pomeni, da smo poleg zadovoljitve potrošnikov s paro proizvedli tudi 5 mio (nadaljevanje na 8. strani)
Delo in načrti tehnične službe Novolesa
(nadaljevanja s 7. strani)
Naprava za zamik na Pini&Kayu
kWh, za kar je zaposlenemu osebju v Toplarni samo za čestitati.
Ker je ta obrat vezan z vso svojo široko kondenčno in parno mrežo na obrate, je dolžnost le-teh, da v svoje dobro vzdržujejo parne in kondenčne vode ter pripadajočo armaturo v stalno uporabnem stanju. Prav tako se je potrebno zahvaliti CRD-ju in elektro delavnici za njegovo stalno pripravljenost izpolniti delovno nalogo ne glede na čas in delovne pogoje.
Med ostalimi nalogami, ki so pred nami, pa so poleg najosnovnejše — zagotoviti obratom vse potrebno za redno in preventivno vzdrževanje še:
—	ureditev transporta odpadkov in skladiščenja les. odpadkov za obrat Toplarne
—	zagotovitev dovoljne količine vode za slučaj požara in za tehnologijo obratov
—	ureditev odsesovanja v obratih
—	ureditev telefonskega omrežja
—	ureditev el. instalacije v obratih
—	ureditev kondenčnega omrežja Poleg vsega naštetega pa je najvažnejše še to, da se v obratih evidentirajo tiste točke, ki predstavljajo ozka grla proizvodnje, jih pa je mogoče z manjšimi investicijsko vzdrževalnimi posegi, ob sodelovanju tehnologov, doma usposobiti za odgovarjajočo produkcijo.
Pri pregledu dosedanjega dela smo vedno ugotavljali,' da slabe stvari niso nikoli poceni in da se je bolje učiti na tujih napakah, ker kot izgleda nimamo toliko časa, da bi jih vse sami naredili.
TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA JE PRED KRATKIM PRAZNOVALA MILIONTI GUGALNIK PROIZVEDEN V TEJ TOVARNI. PREJŠNJI TEDEN PA SO PRAZNOVALI STOTI KONTEJNER. 27. 5. 1970 JE ODPELJAL PRVI KONTEJNER IZ TE TOVARNE. V TAK KONTEJNER GRE OD 1000 DO 2300 GUGALNIKOV. DRUGAČE PA ODPREMLJAJO GUGALNIKE TUDI S KAMIONI IN VAGONI
Ob koncu leta se zahvaljujemo vsem sodelavcem in izvajalcem za dano pomoč in razumevanje pri delu, vsem obratom lesnega kombinata
Nova hala „
Tik pred otvoritvijo
Tovarna stilnega pohištva je pred kratkim v rekordnem času treh dni, postavila novo »halo« za kartone. Delali so s svojimi režijskimi delavci, ki so pokazali veliko mero delavnosti in zagrizenosti. Delali so kot za stavo in mimoidoči kar verjeti
Novoles pa želimo mnogo delovnih uspehov v letu 1972.
Grandovec Anton, dipl. ing.
G“v TSP-ju
... .
Televizijska kamera je snemala vse prizore ob otvoritvi nove hale
niso mogli svojim očem, da ta stavba raste tako hitro. Seveda pa vse to ni minilo brez zaključnih slovesnosti. Televizijska kamera je brnela ves čas in snemala ta slavnostni trenutek. Govorniki, ki so se menjavali (nadaljevanje na 13. strani)
Pionirji osnovne šole Ifavta vas o svojih uspehih in načrtih
Koledarsko leto se nagiba h koncu in mnogi bodo pogledali v mesece nazaj in se spomnili vseh svojih uspehov in neuspehov. Tako smo storili tudi pionirji na vavtovaški osnovni šoli.
V tem letu so na šoli delovale tri samostojne organizacije s svojimi odbori. To so pionirski odred, mladinska organizacija in podmladek RK. Vse organizacije so bile uspešne pri svojem delu. Zelo so bili prizadevni mladi člani podmladka RK in šolsko športno društvo, ki združuje še tabornike in planince.
Naivečji uspeh PO je vsekakor osvojitev diplome »TISOČ RADOSTI«
in sodelovanje v natečaju znanja, v katerem je nastopilo kar 121 učencev. Največji uspeh ŠŠD je vsekakor 10. mesto v Sloveniji v tekmovanju ŠŠD, 5. mesto v tekmovanju »za rokometno žogo«, 1. mesto v republiki za pionirje v tekmovanju v orientacijskem pohodu na smučeh in
2.	mesto za pionirke, 12. mesto v tekmovanju za ŠAPS za pionirje in pionirke. Društvo je nastopilo na vseh razpisanih tekmovanjih in sodi v sam vrh v republiki.
Tud letošnje šolsko leto smo pričeli dokaj uspešno. Za tekmovanje v znanju se je prijavilo kar 206 učencev, ekipa pionirk je zasedla 2. me-
sto v jesenskem krosu, pionirke so trenutno 2. v občinski rokometni ligi, pionirji pa so iz tekme v tekmo napredovali in nas bodo razveselili spomladi. Učenci so se lahko odločili za raznovrstne krožke in tako našli vse možnosti, da razvijejo svoje sposobnosti, ki jih v predmetniku ne morejo pokazati.
Lahko bi še veliko povedali o raznih prireditvah in proslavah, ki smo jih organizirali. Tako nam je zopet uspel že II. festival narodnih in partizanskih melodij.
Naši letošnji načrti so veliki. Radi bi osvojili znak »TISOČ RADOSTI« ravno na 30. obletnico pionirske organizacije. Radi bi uspeli priti do finalnega tekmovanja v »VESELI ŠOLI«, radi bi uspeli kot organizatorji III. republiškega tekmovanja v orientacijskem teku in osvojili vsaj eno I. mesto. Dekleta bi rada zmagala v rokometu, košarki in morda v atletiki. Tudi fantje niso v željah nič manjši.
Odbor PO Vavta vas
Naši malčki v otroškem vrtcu	Pred kratkim so v Straži, na pobudo Novolesa, organi-
zirali šolsko varstvo za učence od 1. do 4. razreda. Na fotografiji: roditeljski sestanek staršev, ki so prijavili svoje otroke za varstvo
Vsem našim kuharicam želimo srečno novo leto 1972
g
H UČENCI OSNOVNE ŠOLE |	VAVTA VAS
H	ŽELIJO VSEM
1 ZAPOSLENIM V NOVOLESU
|	srečno
I	in
§
$ uspehov polno |	novo leto
I	1972

Koncem oktobra meseca tega leta sem obiskala nekaj francoskih tovarn v katerih so nam pokazali način in metode izobraževanja svojih delavcev. Ekskurzija je organiziral republiški center za izobraževanje
V	Franciji pojmujejo pod izobraževanjem odraslih najpogosteje oblike za dopolnilno šolsko izobraževanje, ki jih prirejajo v družbeno-kultur-nih sredinah. V teh sredinah se predvsem razvija tako imenovano ljudsko izobraževanje. V univerzitetnih oz. drugih strokovnih krogih pa izobraževanje odraslih istovetijo s socialnim napredovanjem (pro-motion sociale). S pojmom socialno napredovanje sta hotela vlada in parlament opredeliti nov koncept, ki pokriva in presega okvire strokovnega napredovanja. Ta koncept naj bi ustrezal zahtevam po socialnem napredku, gospodarstva in tehnike. Po francoskih pojmih se izobraževanje odraslih in socialno napredovanje medsebojno prepletata. Centri in instituti za izobraževanje odraslih
V	Franciji deluje nekaj osrednjih centrov in institutov, ki se neposredno in posredno ukvarjajo z izobraževanjem odraslih.
Nancy, Nacionalni institut za usposabljanje odraslih
Tukaj so nam na splošno obrazložili na kakšen način in kakšne metode uporabljajo za izobraževanje odraslih in mladine. Pokazali so tudi način televizijskega izobraževanja. Primer: C. A. P. to je najnižja poklicna izobrazba do katere lahko pridejo mladi ljudje ali P a tudi starejši. Pravilo je, da to izobraževanje traja 2-3 leta za mlade in nekoliko dlje za odrasle.
Prvo izberejo in ugotovijo kakšne so metode za izobraževanje, drugo ugotovijo, ali si je kandidat izbral pravilen poklic glede na njegove preddispozicije. Tretje pa pristopijo k izdelavi programa za izobraževanje in to ne glede na predznanje kandidata.
Nekateri odrasli ljudje si želijo izpopolniti svoje znanje drugi pa si želijo pridobit diplomo.
Predno pričnejo z izobraževanjem grupirajo eno vrsto poklicev glede na dolžino, nato ugotovijo kateri so tisti predmeti, ki so skupni za več poklicev in nato razmejijo program učne enote, k trajajo do 6 mesecev. (N. pr. francoski jezik, matematika, spl. osn. elektrike itd.) .Tekom izobraževanja si pridobi vsa potrebna skupna znanja in šele na koncu vsega tega se kandidat lahko odloči za poklic.
Drugo področje zajema osebe, ki ne težijo h končnemu spričevalu pač pa s; želijo obogatiti svoje znanje bodisi:
—	da jih je znanost prehitela
—	da so dobili nove funkcije in s tem potrebujejo več znanja ali skupino določenih znanj.
Osrednja naloga izobraževalcev za to kategorijo delavcev pa je, da ustvarijo pri teh ljudeh posluh in da začutijo potrebo po izobraževanju. Izobraževalci morajo ugotoviti kaj ljudje pričakujejo od tega izobraževanja, prilagoditi morajo čas in kraj izobraževanja glede na bivališče kandidatov. Za vse to pa je treba najti ustrezne predavatelje, da se bodo prilagodili slušateljem. Iz tega sledi, da je treba najti popolnoma drugačno metodo izobraževanja kot pa je bila v osnovni ali srednji šoli. Tudi za prekvalifikacijo delavcev nimajo posebnih težav (rudarji, ko-vinarji). Postavijo odbor in sicer iz: predstavnika družbene uprave, predstavnika sindikata in predstavnika lastnikov industrije. Ti ljudje potem agitirajo med delavci, da se prekvalificirajo potom izobraževanja za drug poklic, ki je nov v Franciji ali pa bolj donosen kot prejšnji.
Orleans, Institucij'a za pospešeno poklicno strokovno usposabljanje kad-
. .uouiuuja sc uivvarja z izonri zevanjem, kvalifikacijo in prekval nkacijo vseh branž gospodarstva Franciji. Tu se izobražuje 50.000 dt lavcev, od tega 5.000 tehnikov. Tu n ozkega izobraževanja za delovn mesta pac pa samo za poklice.
FPA služi: za olajšanje prekvalif kacije delavcev, glede na razvoj ir dustnje m to za osebe, ki so star [lad,.^51 ct.\ Kjer država zahteva pri kvalifikacijo, za usposabljanje kac rov glede na potrebe industrije kje določenih kadrov ni, to pa zahtev; veliko elastičnost te izobraževaln institucije, za pospeševanje — soc napredovanje delavcev, z, vključitev FPA y sistem permanenl nega izobraževanja.
Torej, naloga te izobraževalne inst: tucije je, da v zelo krtkem času mesecev, usposobi kader za potreb industrije. Pri tem pa morajo bit določene pogojenosti.
Prvo je motivacija ljudi
Drugi pogoj je skupina ijudi od 1
— 15 največ.
Podajanje učne snovi je tako, da s puhaj a iz konkretnega k abstraki nem.
Vsa vsebina predavanja je vezana na delo v proizvodnji, kar se tiče matematike, fizike itd.
Industriji hočejo dati tak kader, ki ga potrebuje zato ga tudi praktično usposabljajo.
Vsak kandidat, ki se vključi v izobraževanje gre skozi psihotest. Tu ugotovijo, če je kandidat sposoben za določen poklic, ki si ga je izbral. V to izobraževanje se vključujejo v glavnem tri kategorije delavcev:
—	delavci, ki nimajo poklica, al; pa ljudje, ki imajo poklicno izobrazbo pa ne morejo najti ustrezne zaposlitve v stroki in se lahko z izobraževanjem prekvalificirajo za drugo stroko,
—	delavci, ki že imajo poklic pa hočejo v poklicu napredovati. Ti tečaji trajajo 3-4 mesece,
—	ljudje, ki imajo srednjo šolo pa nimajo poklica pa bi se radi izobrazili v tehniki.
Tečaji so celodnevni in sicer samo za odrasle od 17. leta dalje.
Izobraževalni center v Renauldu
Center je nastal na predlog direktorja v letu 1958. To je center za oblikovanje višjih tehničnih kadrov. Ima svoj upravni odbor, ki se sestoji iz predstavnikov lastnikov podjetij, predstavnika sindikata in predstavnika državne uprave. Sodelujejo z ministrstvom, ki so zadolženi za izobraževanje določenih kadrov. Glede plačila za izobraževanje ni problema, ker 50% stroškov nosi država, 50% pa gospodarske organizacije.
Izobraževanje kadrov — izpopolnjevanje traja 4 mesece.
Izobraževanje inženirjev 4 leta, to so mladi ljudje pod 30 iet. Izpopolnjevanje pa je namenjeno osebam, ki so stare nad 40 let, ki pa nimajo izobrazbe pač pa so s svojim delom pokazali v proizvodnji, da so sposobni biti na zahtevnih delovnih mestih, saj so na njih že 20 let. Torej ti ljudje svojo stroko popolnoma obvladajo, manjka pa jim samo znanja za vodenje, ekonomiko itd. Taka oseba potrebuje razvoj osebnosti. Dojeti mora celoto okolice in podjetje. Pod okolico se razume: okolje v podjetju, ekonomsko okolje in mednarodno okolje.
Da bi te osebe vse to lahko dojele, So jih za 4 mesece iztrgali iz proizvodnje in iz tovarne ter jih pomešali med osebe drugih tovarn. Izobraževanje se vrši potom pogovorov in traja ves dan. Tu si ljudje izmenjajo mnenja o gospodarstvu, politiki itd. S tem dosežejo, da ljudje bolje komunicirajo, da razmišljajo, se odločajo in rešujejo določene probleme. Te ljudi potem na koncu preizkušajo s pomočjo metod izražanja, pismeno ali ustmeno. Država da tem ljudem za čas študija 3.000 frankov mesečno in kdor je imel na delovnem mestu več osebnih dohodkov kot je to, je prikrajšan, kdor pa manj, je pač na boljšem. Izobraževanje inženirjev. To so ljudje, stari od 25 do 40 let, ki so bili prej tehniki, teh. risarji, delovodje in do nedavnega tudi delavci.
Izobraževanje odraslih v Franciji
(nadaljevanje z 10. strani)
Tu je izbor drugačen kot pri prvih. Tu gre za resno preverjanje znanja in osebnostne teste. Gre pa za dve vrsti slušateljev. So slušatelji iz podjetja, ki jih je 2/3 in dobijo štipendijo in šolnino, drugi pa so ljudje, ki se sami odločijo za študij, se odpovedo delovnemu mestu, nimajo plače pač pa jim država da 1350 frankov mesečno.
V	skupini je največ 24 ljudi, šolanje pa traja 4 leta.
Štiri mesece imajo splošne predmete, 1 mesec je počitnic potem je zopet 4 mesece nadaljevanje pouka prvih štirih mesecev in nato je 1 mesec stažiranja. To je za prvi letnik, ki traja 2 leti.
V	II. letniku nato 4 mesece poslušajo predavanja o industrijskih podjetjih, 4 mesece o vodenju ljudi, na-
(nadaljevanja z 2. strani)
Res da fabrika prav vsaka svojega ima junaka; vendar naj dovolj bo vrenj, medsebojnih trdih trenj, vsaj nocoj glavni plesalec bodi ti samoupravljalec.
Mnoge imaš kompetence, v tvojih rokah so tendence, danes vsaj ne bevskaj bedno, kakor na vseh sejah vedno. Vsemogoče se na sveti vsaki dan zgodi; pa zakaj se ne bi v šali poigrali še mi.
O »Novolesu« samo lepo,
samo lepo in sama čast,
zato naj ne bo zamere,
če v kroniki je kdo prišel na vročo
mast.
Čestitke za Novo leto v tem listu
prejmite kot je že v navadi po vašem kronistu.
V dneh 7. in 8. decembra je v Kranju zasedal III. kongres sindikatov industrije in rudarstva Slovenije, v katerega spada tudi lesna industrija. Kongresa se je udeležil tudi naš predsednik centralnega sindikata tovariš Peter Martinčič.
Kongres je na koncu svojega dela po živahni razpravi in diskusiji ter pripombah delegatov sprejel temeljni dokument kongresa:
Programsko usmeritev do leta 1975 in pa Statut sindikata industrije in rudarstva.
Ker sta oba dokumenta precej ob; žirna in ni mogoče objaviti v tej
to sledi seminarska naloga nato 4 mesece študentje sami izbirajo način pouka, profesorja itd. Vmes gredo za 14 dni na študijsko potovanje po inozemstvu in to v tovarne v Nemčijo, Anglijo, da se naučijo jezika in spoznajo življenje v tujih deželah. Prihodnje leto gredo zopet na 6 tedenski staž v tovarne v tujino vse tja do Japonske.
V zadnjem mesecu šolanja pa gredo vsi v kakšen samotni kraj na smučanje itd., kjer jih vzgajajo in dopovedujejo v kakšni okolici se bodo gibali kot inženirji, kakršen bo njihov položaj v družbi itd.
Študij v tem času pa traja seveda od 7. zjutraj do 19.30 zvečer. Osipa študentov skoraj ni (1%), ker je izbor že tako močan pred študijem. Izobraževalni program se vedno dopolnjuje, izpopolnjuje in prilagaja potrebam služateljev in proizvodnji. Po končanem študiju jih center nato vsako leto pokliče po 4 dni na razgovore.
B. Z.
Konec v prihodnji številki
Dragi dedek Mraz, vsaj Ti se usmili nas in prinesi nam en avtobus.
Pri Miklavžu svetem smo ga naročili pa ta svetnik so prošnjo zavrnili. Zato se zdaj obračam na-te, ker iz družbe si bogate.
Prosimo Te prav lepo, ne vrzi v koš nam prošnjo to.
Pri Novolesu so večkrat nam ga obljubili,
pa vedno so za nos nas potegnili. Trideset Drgancev na delo vsak dan potuje,
poleti ni težko, le pozimi je najhuje. Vsi smo polni revmatizma, se na poti prehladimo.
Zato se dedek nas usmili vsaj to zimo.
Če v Prevole predaleč ni, ko vozi avtobus po šest ljudi, potem še za Drgance naj kdo poskrbi,
čeprav iz revne smo vasi.
številki našega glasila vsega, bom skušal nanizati le nekoliko povzetkov iz »utemeljitve programske usmeritve«, ki jo je podal predsednik Republiškega odbora tovariš Šau-bert.
»Vsak od nas je delček preteklosti«, je povdaril tovariš Šaubert. »Toda v nas je tudi bodučnost in na njo bi rad umeril vašo pozornost. Iskoristimo svoje znanje in spoznanja, kar smo počeli do sedaj, upoštevajmo uspehe, ki som jih dosegli, razloge in situacije, kjer nismo bili uspešni in iz tega stališča ocenimo tisto, ker zapisujemo v ta dokument,
Kužnik Alojz, naš dolgoletni šofer, je letos praznoval 20 letnico dela pri »Novolesu«. Že od leta 1958 vozi tovornjak TAM 4500. Naš Lojze je odličen šofer. Kamion, ki ga vozi, je prevozil že 600000 km, povprečno 4000 km na mesec. Da je vozilo naredilo toliko km brez večjih popravil gre nedvomno glavna zasluga Lojzetu Kužniku, ki je to vozilo skrbno negoval in varno vozil. Podjetje je tovariša Kužnika za njegovo vestno ravnanje z avtomobilom nagradilo.
Da povemo še to: podjetje TAM iz Maribora nagraiuie svoje šoferje že za prevoženih 200000 km brez večjih okvar. Lojze pa je že trikrat prekoračil to številko.
Tovarišu Lojzetu Kužniku želimo, da bi še v naprej tako skrbno čuval svoje vozilo in tudi v prihodnje varno vozil.
Srečno vožnjo, Lojze!
ki naj bo osnova za naše bodoče delovanje.« Zlasti hudo kritiko je doživel način oblikovanja cen. Predsednik je povdaril, da sindikat odklanja sistem oblikovanja cen, za katere končne porabnike zastopa trgovina, saj je le—ta zainteresirana za čim večjo ceno, ki jo trg še sprejme. »Menda bomo le začeli ločevati zrnje od plevela in spoznali, da je dosedanje samoupravno sporazumevanje o cenah samo farsa in da temu v normalnih ekonomijah rečejo monopolno dogovarjanje o cenah in imajo proti takemu sporazumevanju celo ustrezne zakone z zelo ostrimi določili,« je nadaljeval (nadaljevanje na 12. strani)
Novoletna kronika
lil. Kongres sindikatov industrije in rudarstva
lil. kongres sindikatov industrije in rudarstva Slovenije
predsednik Šaubert. Na koncu je predsednik povdaril: »Aktivno in racionalno delovanje v sindikalni organizaciji in uspešnost dela v sindi-
kath ni samo stvar dobre volje, temveč tudi znanja. Delo v sindikatih ni hobi. Problemi, s katerimi se ukvarjamo se ne dajo rešiti samo z zagnanostjo in emocijami, ker so zapleteni zahtevni in z dolgoročnimi družbeno ekonomskimi posledicami.« To je le delček gradiva s kongresa, zato bomo skušali v dveh ali treh nadaljevanjih obaviti tiste bistvene točke iz programske usmeritve in Statuta, za katere menimo, da bodo najbolj zanimive za naše bralce.
M.P.
Zadravec Franc, naš skladiščnik, je v tem mesecu praznoval 50-letnico svojega življenja. Rodil se je 2. 12. 1912 v Miklavžu pri Ormožu. Že kot mlad fantič se je odločil za čevljarski poklic. Njegov mojster, Ritonija
Anton, mu je skozi vso vajeniško dobo vcepljal ljubezen do usnja. Do leta 1942 je potm res sedel na čevljarskem stolčku in kot čevljarski 'pomočnik nabijal podplate. Potem pa je kot mnogi njegovi prijatelji odšel v partizane. Boril se je skupaj z borci 18. divizije VIII. korpusa. Dokazi za njegovo hrabrost so številne medalje in ordeni. Prejel je orden za hrabrost, orden za zasluge za narod III. stopnje, medaljo za hrabrost, štiri medalje za zasluge za narod in še nekaj drugih.
Leta 1952 je dokončno zapustil vojsko in se še istega leta 5. 11. zaposlil pri »Novolesu«. Tu je delal na različnih delovnih mestih. Najdlje — 16 let je bil vodja sušilnic v parketarni. Tu je preživel, kot sam pravi tudi najlepša leta. Najtežje pa je bilo za Franca, ko je s 6 člansko družino stanoval v čebeljnjaku.
Drugo leto bo tudi praznoval 20-let-nico dela v našem podjetju in to bo tud njegovo zadnje leto pred upokojitvijo.
Tovarišu Zadravcu za njegov jubilej iskrene čestitke.
Dokončno besedilo amandmaja XXXI, ki govori o sindikatih
Predlagano besedilo XXXI. ustavnega dopolnila, ki govori o mestu in vlogi sindikatov, je naslednje: »Delavci, združeni v sindikatih, razvijajo in uresničujejo družbeno samoupravljanje in socialistične samoupravne družbene odnose, zagotavljajo svoj vpliv na družbeno odločanje in uveljavljajo svoje samoupravne pravice s tem, da:
— se zavzemajo za uresničevanje svoje neodtuljive pravice, da na podlagi dela v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja pridobivajo dohodek, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odločajo o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah
združenega dela in združevanja sredstev;
—	si prizadevajo za izboljšanje delovnih in življenskih razmer z razvijanjem samoupravljanja, z večanjem produktivnosti dela in
razvijanjem sodobne organizacije dela ob intenzivni uporabi znanstveno-tehnoloških dosežkov ter s stalnim izpopolnjevanjem svojih strokovnih sposobnosti in znanja o zakonitostih razvoja družbe;
—	se zavzemajo za dosledno uresničevanje in zaščito pravic delavcev v združenem delu in delavcev, zaposlenih pri občanih, ki delajo z lastnimi sredstvi, ter organizirajo ustrezne oblike pomoči; predlagajo družbene ukrepe v primerih hujše kršitve samou-
pravljanja v delovnih organizacijah in dajejo pobudo za postopek, da se zaščitijo pravice delavcev in pravice delovnih skupnosti v temeljnih organizacijah združenega dela;
—	usklajujejo nterese na temelju samoupravljanja, delitve po rezultatih dela ter vzajemnosti in solidarnosti in oblikujejo družbena merila za zagotavljanje svoje socialne varnosti; spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in v njih sodelujejo, krepijo njun demokratičen značaj in odgovornost za uresničevanje sprejetih obveznosti;
—	se zavzemajo za družbeno-eko-nomske in politične odnose, ki omogočajo polno izražanje ter uresničevanje njihovih interesov;
—	zagotavljajo demokratičen kandidacijski postopek in sodelujejo pri izbiri kandidatov za organe upravljanja v organizacijah združenega dela, v interesnih skupnostih in za delegate v skupščinah družbeno-političnih skupnosti; dajejo zahtevo za izdajo zakonov in drugih aktov, zastavljajo vprašanja samoupravnim, predstavniškim in upravnim organom, ki so jih dolžni obveščati o pomembnih družbenih zadevah, obravnavati njihova stališča in predloge, preden o njih dokončno odločijo«.
Stanje varstva v letu 1971
Ob primerjavi varstva pri delu med letom 1970 in 1971, opazimo spremembo v več smereh.
V letu 1971 se je povečalo število zaposlenih, dobili smo nove stroje in naprave, povečala se je proizvodnja. Vse to je bistveno spremenilo način zavarovanja pri delu in borbo proti poklicnim obolenjem. Odgovorne osebe v podjetju so sledile razvoju »Novolesa« in so povečale dosti pozornosti varnosti zaposlenih na delovnih mestih, a so se kljub temu zaščitne mere pogosto opustile. Posledice so bile nezgode pri delu ter razna obolenja.
Tako ugotavljamo, da je bilo v letu 1971 do 15. decembra 295 nezgod na delavnem mestu in med potjo na delo. Na število zaposlenih znaša to 19%.
Največ nezgod je še vedno na manipulativnih delih, transportu in ročnem orodju. To naj bo opozorilo odgovornim vodjem, da so novi delavci premalo previdni in premalo poučeni prav na enostavnih delih. Ugotavljamo tudi, da transportne poti v naših obratih niso v skladu s predpisi, torej je varnost zmanjšana. Ročno orodje da sedaj v našem
(nadaljevanje na 13. strani)
Referendum uspel
Na enem izmed volišč
Referendum za združitev zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov je popolnoma uspel. V našem podjetju je bil odstotek »za« sicer manjši kot smo pričakovali, vendar smo tudi tako lahko zadovoljni. Najbolj so se odrezali na upravi, ki je daleč presegla pričakovanja.
Iz sindikata pa so nam poslali podatke za vse dolenjske občine kako so kje glasovali.
Izid glasovanja v skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. Črnomelj »za« 81,27%
Krško »za« 63,51%
Metlika »za« 79,60%
Novo mesto »za« 72,88%
Trebnje »za« 80,82%
Izid glasovanja v skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov: Črnomelj »za« 97,39%
Krško »za« 93,77%
Metlika »za« 97,60%
Novo mesto »za« 93,75%
Trebnje »za« 94,49%
Stanje varstva 1971
(nadaljevanje z 12. strani) podjetju ni predstavljalo nevarnost, toda v letošnjem letu je bilo okoli 60 nezgod z ročnim orodjem.
Za večjo varnost moramo predvsem narediti sledeče:
1.	Urediti delovne prostore v mejah industrijskih normativov,
2.	Urediti transportne poti in druge prehode za prevoz materiala, za hojo ljudi, kakor to določajo zvezni pravilniki,
Sodelujte redno v svojem listu
3.	Praktično poučiti ljudi, posebno začetnike,
Na te stvari v preteklem letu nismo bili dovolj pozorni, zato se je tudi
povečalo število nezgod. Po drugi strani pa zopet ugotavljamo, da ni bilo težjih nezgod in potruditi se moramo, da bomo v največji meri
upoštevali gornje točke. Tako bomo drugo leto lahko imeli boljše rezultate, to pa bomo dosegli ob sodelovanju vseh zaposlenih.
Delaj varno!
Š. T.
Nova hala „6“
(nadaljevanje z 8. strani) ob mikrofonu so si morali močiti suha usta, da so lahko vzdržali do konca. Vsi prisotni Pa so ploskali, ko je tov. Sitar ob otvoritvi prerezal vrvico in tako pustil novo halo v pogon. Še naš fotograf je posnel nekaj slavnostnih prizorov in tako za vedno ohranil v spominu ta slavnostni trenutek. Nikakor pa ne moremo brez verzov, ki jih je prebral eden od govornikov:
»Iz dobro poučenih projektantskih del
dozorela je ideja — naredimo nov motel.
Konstruktorji so med gradnjo v skrbeh,
morda vezi premalo je in streha bo na tleh.
Zdaj objekt mogočen že stoji
in graditeljev o tem je vseh skrbi.
Že sosed hala »D« mu govori:
Pozdravljeni kolega, tu gospodarji smo zdaj mi!«
Energetski oddelek je v ponedeljek, 27. decembra ob 8. uri in 7 minut dosegel 5 milionov kWh in v tem presegel predviden letni plan za cca 500000 kWh, za kar Novoles vsem zaposlenim v tem oddelku iskreno čestita.
Nagradana križanka
Ker je bila zadnja križanka zaradi tiskarskega škrata nerešljiva, prosimo vse reševalce, da to neljubo pomoto oproste. Čeprav je prišlo nekaj rešitev smo mnenja, da ni pravično, da bi razdelili nagrade, ker bi bili tako ostali prikrajšani. Zato povečujemo nagrado novoletne križanke, ki je to pot zopet skandinavska na 100, 60 in 40 N din. Vsi, ki še niso dvignili denarja za zaostale križanke, naj ga dvignejo pri uredniku.
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Marjan MAZNIK, Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1600 izvodov. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto
Nagradna križanka